SPLOŠNI POGOJI ZA NEZGODNO ZAVAROVANJE OSEB
SPLOŠNI POGOJI ZA NEZGODNO ZAVAROVANJE OSEB
Pomen izrazov
(1) Izrazi v teh pogojih pomenijo:
Zavarovalec – oseba, ki z zavarovalnico sklene zavarovalno pogodbo;
Zavarovalnica – stranka zavarovalne pogodbe;
Ponudnik – oseba, ki želi skleniti zavarovalno pogodbo in v ta namen predloži pisno ali ustno ponudbo zavarovalnici;
Zavarovanec – oseba, od katere poškodbe, smrti, invalidnosti ali okvare zdravja je odvisno izplačilo zavarovalnine;
Upravičenec – oseba, kateri zavarovalnica izplača zavarovalnino; Premija – znesek, ki ga zavarovalec plačuje zavarovalnici po zavarovalni pogodbi;
Zavarovalna vsota – najvišji znesek obveznosti zavarovalnice po zavarovalni pogodbi;
Zavarovalnina – znesek, ki ga zavarovalnica izplača po zavarovalni pogodbi za posamezen zavarovalni primer;
Karenca – čakalno obdobje, v katerem zavarovanec nima zavarovalnega kritja;
Franšiza – dogovorjena udeležba upravičenca pri obračunu in izplačilu zavarovalnine;
Potrdilo o kritju – začasno dokazilo o sklenjenem zavarovanju, ki vsebuje vse bistvene sestavine zavarovalne pogodbe;
Polica – listina o sklenjeni zavarovalni pogodbi;
Zdravnik cenzor – pooblaščeni zdravnik zavarovalnice.
1. člen: SPLOŠNE DOLOČBE
(1) Splošni pogoji za nezgodno zavarovanje oseb (v nadaljevanju: pogoji) so sestavni del zavarovalne pogodbe o nezgodnem zavarovanju oseb, ki jo zavarovalec sklene z GENERALI zavarovalnica
d. d., Xxxxxxxx xxxxx 0, Xxxxxxxxx (v nadaljevanju: zavarovalnica).
(2) S temi pogoji se urejajo odnosi med zavarovalcem, zavarovancem in zavarovalnico za naslednje zavarovane nevarnosti:
1. smrt zaradi nezgode
2. smrt zaradi prometne nesreče
3. trajna invalidnosti zaradi nezgode
4. dnevno nadomestilo zaradi nezgode
5. dnevno nadomestilo za zdravljenje v bolnišnici zaradi nezgode
6. dnevno nadomestilo za zdravljenje v zdravilišču zaradi nezgode
7. stroški zdravljenja zaradi nezgode
8. pogrebnina zaradi nezgode
(3) Če se kakšno določilo teh pogojev in kakšno določilo iz police ne ujemata, velja določilo iz police. Če pa se ne ujema kakšno natisnjeno določilo iz police in kakšno njeno določilo v rokopisu, velja določilo v rokopisu.
2. člen: Pojem nezgode
(1) Po teh pogojih velja za nezgodo vsak nenaden, nepredvidljiv, od zavarovančeve volje neodvisen dogodek, ki deluje od zunaj in hipoma na zavarovančevo telo ter ima za posledico njegovo smrt, popolno ali delno invalidnost, začasno nezmožnost za delo ali okvaro zdravja, ki zahteva zdravniško pomoč.
(2) Po prejšnjem odstavku se štejejo za nezgodo zlasti naslednji dogodki: povozitev, trčenje, udarec s kakšnim predmetom ali ob kakšen predmet, udarec električnega toka ali strele, padec, zdrs, strmoglavljenje, ranitev z orožjem in raznimi drugimi predmeti ter z eksplozivnimi snovmi, vbod s kakšnim predmetom, udarec ali ugriz živali.
(3) Za nezgodo se štejejo tudi naslednji nenadni, nepredvidljivi in od zavarovančeve volje neodvisni dogodki:
1. zastrupitev zaradi zaužitja strupa v hrani ali s kemičnimi snovmi;
2. okužba poškodbe, ki je nastala zaradi nezgode;
3. zastrupitev zaradi vdihavanja plinov ali strupenih par, razen poklicnih obolenj;
4. opekline z ognjem ali elektriko, vročimi predmeti, tekočinami ali paro, kislinami, lužinami in podobno;
5. zadavitev in utopitev;
6. dušitev ali zadušitev zaradi zasipanja (z zemljo, peskom in podobno);
7. pretrganje mišic ali sklepnih vezi, izpah sklepa, prelom zdravih kosti, če so nastali zaradi naglih telesnih kretenj in nepredvidljivega zunanjega dogodka in so bili takoj po poškodbi ugotovljeni v bolnišnici ali zdravstveni ustanovi;
8. posledice delovanja sončnih žarkov, temperature ali slabega vremena, če je bil zavarovanec takšnemu delovanju izposta- vljen zaradi nezgode, ki se je neposre- dno pred tem pripetila, ali če se je znašel v takšnih nepredvidljivih okoliščinah, ki jih ni mogel preprečiti oziroma je bil takšnemu delovanju izpostavljen zaradi reševanja človeškega življenja.
(4) Za nezgodo in posledice nezgode se po teh pogojih ne štejejo:
1. vse bolezni (navadne, nalezljive, poklicne, degenerativne in bolezni psihične narave...);
2. okužba s salmonelo in z ostalimi patogenimi bakterijami in virusi;
3. vsa alergična stanja in infekcijske bolezni, ki so povzročene s pikom ali ugrizom živali (borelioza, klopni meningitis, malarija in podobno);
4. vse vrste kil, razen tistih, ki nastanejo zaradi direktne poškod- be trebušne stene po neposrednem delovanju zunanje mehanske sile, če je bila po poškodbi ugotovljena poleg kile tudi poškodba mehkih delov trebušne stene v tem področju;
5. vsa stanja, ki nastanejo zaradi raznih alergij, rezanja in trganja žuljev in drugih izrastkov kože;
6. anafilaktični šok, razen če je nastal pri zdravljenju zaradi nezgode;
7. medvretenčne kile (hernia disci intervertebralis), vse vrste lumbagij, diskopatij,sakralgij, miofascitisov, kokcignidinij, ishialgij, fibrozitisov, entezitisov, spondiloz, spondioliz, spondilolistez in vse spremembe hrbtenice, ki so označene z analognimi termini, četudi se njihova simptomatika pojavi šele po nezgodi in vse bolezni ali okvare, označene z analognimi izrazi, ter vse vrste burzitisov, ne glede na nastanek;
8. ponavljajoči izpahi na istem sklepu;
9. strganja degenerativno spremenjenih mišic, tetiv, vezi, meniskusov, hrustanca ter medvretenčnih ploščic;
10. odstop mrežnice (ablatio retinae), razen tiste, ki nastopi po direktnem udarcu zdravega očesa in je ugotovljena v bolnišnici;
11. posledice, ki nastanejo zaradi abstinenčne krize in delovanja mamil ali drugih psihoaktivnih snovi;
12. posledice medicinskih, še posebej operativnih posegov, ki se opravijo zaradi zdravljenja ali preprečevanja bolezni;
13. poškodbe v predelu patoloških sprememb na kosteh, zobovju in hrustancu in same patološke spremembe na kosteh;
14. spremembe psihičnega stanja kot reakcija na poškodbo in poškodbe ali smrt, ki posledično nastanejo;
15. sistemske nevromuskularne bolezni;
16. spontani pnevmotoraks, ruptura anevrizme, perforacija bobniča pri potapljanju, počenje cist notranjih organov, spontani abortusi.
3. člen: Koga se lahko zavaruje
(1) Zavarujejo se lahko osebe od dopolnjenega 14. do dopolnjenega
75. leta starosti. Xxxxx, mlajše od 14 let in starejše od 75 let, se lahko zavarujejo samo po posebnih pogojih.
(2) Osebe, katerih splošna delovna sposobnost je zaradi težje bolezni, težjih telesnih okvar in pomanjkljivosti zmanjšana, se zavarujejo s plačilom povišane premije v smislu določil 7. točke, 1. odstavka, 5. člena teh pogojev.
(3) Duševno bolne osebe, osebe z depresivnimi motnjami in osebe, ki so odvisne od psihoaktivnih snovi in alkohola ter duševno manj razvite osebe, se ne morejo zavarovati.
(4) Prav tako se ne morejo zavarovati osebe, ki jim je popolnoma odvzeta poslovna sposobnost, razen če z zakonskimi predpisi ni drugače določeno.
4. člen: Obseg obveznosti zavarovalnice
(1) V primeru nezgode zavarovalnica v skladu z določili teh pogojev izplača zavarovalne vsote oziroma ustrezni del zavarovalnih vsot, ki so dogovorjene v zavarovalni pogodbi, in sicer:
1. xxxxxxxxxxx vsoto za smrt zaradi nezgode, če je zavarovanec umrl zaradi nezgode;
2. xxxxxxxxxxx vsoto za smrt v prometni nesreči, če je zavarova- nec umrl v prometni nesreči;
3. zavarovalno vsoto za invalidnost, če je zavarovanec zaradi nezgode postal 100 % invalid oziroma ustrezni odstotek zavarovalne vsote za invalidnost po teh pogojih, ki ustreza odstotku delne invalidnosti, če je zavarovanec zaradi nezgode postal delni invalid;
4. če skupni odstotek invalidnosti znaša preko 50% se za vsak odstotek invalidnosti preko 50 %, prizna dvakratni odstotek zneska za izračun zavarovalnine;
5. dnevno nadomestilo zaradi nezgode po 4. odstavku 15. člena teh pogojev, če je bil zavarovanec zaradi nezgode začasno nezmožen za delo oziroma za opravljanje svojih rednih delovnih nalog in zaradi tega odsoten z dela;
6. dnevno nadomestilo za zdravljenje v bolnišnici zaradi nezgode po 5. odstavku 15. člena teh pogojev;
7. dnevno nadomestilo za zdravljenje v zdravilišču zaradi nezgode po 6. odstavku 15. člena teh pogojev;
8. povračilo stroškov zdravljenja po določilih 7. odstavka 15. člena teh pogojev, če je zavarovancu zaradi nezgode bila potrebna zdravniška pomoč in je moral stroške plačati sam;
9. xxxxxxxxxxx vsoto kritje pogrebnina zaradi nezgode po določilih 8. odstavka 15. člena teh pogojev, če je zavarovanec umrl zaradi nezgode;
10. ostale pogodbene obveznosti po posebnih pogojih.
(2) Če je na polici vloga osebe in dejavnost izrecno navedena, nastane obveznost zavarovalnice iz prejšnjega odstavka takrat, če pride do nezgode pri opravljanju tiste dejavnosti, ki je v polici izrecno navedena (na primer pri opravljanju in izven opravljanja rednega poklica ali samo pri opravljanju določenega poklica ali dejavnosti, kot na primer športnik, lovec, voznik ali potnik v motornem vozilu, izletnik, xxxxxxx, demonter min, xxxxxxxx in podobno).
(3) Zavarovalnica je v obvezi samo za nezgode, nastale med trajanjem zavarovalnega kritja in le za tiste posledice nezgode, ki so nastopile in bile ugotovljene v medicinski dokumentaciji v prvem letu po nezgodi.
5. člen: Omejitev obveznosti zavarovalnice
(1) Če ni izrecno dogovorjeno in če ni plačana ustrezna povišana premija, se dogovorjene zavarovalne vsote znižajo v razmerju med premijo, ki bi jo bilo potrebno plačati in dejansko plačano premijo kadar pride do nezgode:
1. pri opravljanju nevarnih opravil in dejavnosti, kot npr.: demontiranje min, granat in drugih eksplozivnih sredstev, gonjenje pri lovu, kaskaderstvo in nastopanje v posebno nevarnih filmskih vlogah, izvajanje profesionalnih in vrhunskih športnih aktivnosti, pri potapljanju ter pri športnih skokih s padalom, zmaji,…
2. pri treningih in tekmovanjih v borilnih veščinah, ki se izvajajo za službene namene;
3. pri upravljanju in vožnji z letali in zračnimi plovili vseh vrst, razen pri potnikih v javnem letalskem prometu;
4. na avtomobilskih, motonautičnih in motociklističnih hitrostnih dirkah in motokrosu ter pri treningih za njih;
5. pri treningih in udeležbi na javnih športnih tekmovanjih, na katerih zavarovanec sodeluje kot registriran član športne organizacije ali društva;
6. zaradi vojnih dogodkov in oboroženih spopadov, v katerih se je znašel zavarovanec izven meja naše države, razen če se je nezgoda pripetila v roku štirinajstih dni od prvega nastanka takšnih dogodkov v državi, kjer se zavarovanec nahaja ter pod pogojem, da so ga ti dogodki presenetili ter, da v teh dogodkih in spopadih ni sodeloval;
7. pri osebah, ki so prebolele kakšno težjo bolezen ali so bile ob sklenitvi zavarovalne pogodbe težje bolne ali imajo prirojene ali pridobljene težje telesne hibe ali pomanjkljivosti, zaradi česar je njihova splošna delovna sposobnost zmanjšana za več kot 50% invalidnosti po Tabeli invalidnosti.
(2) V primeru, da zavarovanec ne ravna po navodilih lečečega zdravnika, zavarovalnica zavarovalnine ne izplača v celoti, temveč
na podlagi mnenja zdravnika cenzorja, ki določi vpliv neravnanja po navodilih na zdravljenje. Navedeno velja tudi v primeru, ko je zdravljenje podaljšano zaradi katerega drugega vzroka oziroma je zdravljenje trajalo dlje, kot je običajno.
(3) Če so na okvaro zdravja, ki je posledica nezgode, vplivala tudi obolenja, degenerativne spremembe oziroma degenerativna stanja ali hibe, se obveznost zavarovalnice zmanjša ustrezno deležu vpliva obolenja, degenerativne spremembe oziroma stanja ali hibe, ki ga določi zdravnik cenzor.
(4) Zavarovalnica izplača 75% zavarovalnine v primeru nezgode, ki se pripeti:
1. zavarovancu kot sopotniku pri vožnji z vozilom, katerega voznik je ob nezgodi pod vplivom alkohola, mamil ali drugih psihoaktivnih snovi.
2. zavarovancu, ki ob nezgodi ni uporabljal zaščitne čelade ali ni bil pripet z varnostnim pasom, oziroma kot udeleženec v cestnem prometu, ni ravnal v skladu z Zakonom o varnosti cestnega prometa (v nadaljevanju ZVCP).
6. člen: Splošne izključitve obveznosti zavarovalnice
(1) Izključene so vse obveznosti zavarovalnice za nezgode, ki nastanejo:
1. zaradi potresa;
2. zaradi vojnih dogodkov v RS;
3. zaradi tega, ker je zavarovanec sodeloval v vojnih dogodkih, vojni, revoluciji, vstaji, uporu ali državljanskih nemirih, ki nastanejo iz takšnih dogodkov, sabotaže in drugih podobnih dogodkov;
4. zaradi neposredne ali posredne povezave s terorističnim dejanjem, kakor tudi zaradi preprečevanja oziroma zatiranja terorističnega dejanja;
5. pri upravljanju kopenskih, vodnih, zračnih in drugih vozil brez predpisanega veljavnega dovoljenja za upravljanje oziroma vožnjo ali brez dovoljenja lastnika za uporabljanje; šteje se, da je zavarovanec brez veljavnega vozniškega dovoljenja, če je v skladu z Zakonom o varnosti v cestnem prometu (v nadaljeva- nju ZVCP) odvzeto vozniško dovoljenje ali izrečena začasna prepoved vožnje; šteje se, da zavarovanec ima dovoljenje, kadar zaradi učenja ali pri opravljanju izpita za pridobitev dovoljenja upravlja pod nadzorom osebe, ki sme poučevati;
6. zaradi poskusa ali izvršitve samomora zavarovanca;
7. zaradi tega, ker je zavarovanec, zavarovalec ali upravičenec namerno povzročil nezgodo;
8. pri pripravi, poskusu ali izvršitvi naklepnega kaznivega dejanja ter pri pobegu po takem dejanju, pri pretepu , razen v primeru s pravnomočno sodno odločbo dokazanega silobrana ali skrajne sile;
9. zaradi kakršnekoli motnje zavesti, epileptičnega napada, kapi, infarkta ali drugega bolezenskega stanja zavarovanca ter zaradi vseh posledic nezgode, ki nastanejo zaradi slabosti;
10. zaradi neposrednega ali posrednega delovanja jedrske energije.
(2) Izključene so tudi vse obveznosti zavarovalnice za nezgode, ki nastanejo zaradi:
1. delovanja alkohola. Šteje se, da je nezgoda nastala zaradi delovanja alkohola:
a) če je imel zavarovanec kot upravljavec vozila (kopensko, zračno, vodno ali drugo) ob nezgodi koncentracijo alkohola v krvi ali v izdihanem zraku, ki je presegala dovoljeno koncentracijo alkohola, določeno z ZVCP;
b) če je imel zavarovanec ob drugih nezgodah več kot 0,48 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka ali več kot 1 gram alkohola na kilogram krvi;
c) če je alkotest pozitiven, zavarovanec pa ne poskrbi, da bi bila s krvno analizo natančno ugotovljena stopnja alkohola v krvi;
d) če zavarovanec odkloni ali se izmakne ugotavljanju stopnje alkoholiziranosti ob nezgodi oziroma če po nezgodi uživa alkohol preden omogoči ugotavljanje alkoholiziranosti v času nezgode.
2. delovanja mamil, zdravil ali psihoaktivnih snovi. Šteje se, da je nezgoda nastala zaradi delovanja mamil, zdravil ali psihoaktiv- nih snovi:
a) če se s strokovnim pregledom ugotovi prisotnost mamil, zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi v telesu zavarovanca;
b) če zavarovanec odkloni ali se izmakne ugotavljanju prisotnosti mamil, zdravil ali psihoaktivnih snovi v
njegovem telesu ob nezgodi oziroma če po nezgodi uživa mamila, zdravila ali psihoaktivne snovi preden omogoči ugotavljanje prisotnosti le teh v času nezgode.
(3) V primeru nezgode, ko je zavarovanec upravljal z vozilom, delovnim strojem ali drugo napravo, ki za obratovanje in/ali za uporabo v prometu (tudi na neprometnih površinah) ni imelo veljavnega predpisanega dovoljenja, je obveznost zavarovalnice izključena.
(4) Zavarovalna pogodba je nična, če je tedaj, ko je bila sklenjena, zavarovalni primer že nastal, če je bil v nastajanju ali je bilo gotovo, da bo nastal. V takem primeru se zavarovalcu vrne že plačana premija, znižana za stroške zavarovalnice.
(5) Obveznost zavarovalnice je izključena tudi v primeru, če se zavaruje oseba, ki se po teh pogojih ne more zavarovati. V takem primeru se zavarovalcu vrne že plačana premija.
7. člen: Sklenitev zavarovalne pogodbe
(1) Zavarovalna pogodba za nezgodno zavarovanje oseb se sklene na podlagi pisne ali ustne ponudbe.
(2) Zavarovalnica ima pravico zahtevati, da ponudnik za sklenitev zavarovalne pogodbe predloži pisno ponudbo na posebnem obrazcu zavarovalnice. Če zavarovalec in zavarovanec nista ena in ista oseba, lahko zavarovalnica zahteva, da ponudbo podpiše tudi oseba, ki želi biti zavarovana na osnovi te ponudbe.
(3) Če zavarovalnica odkloni pisno ponudbo, je dolžna v roku osmih dneh od dneva, ko je ponudbo prejela, o tem pisno obvestiti ponudnika.
(4) Če zavarovalnica ponudbe, ki ne odstopa od pogojev, po katerih se sklepa predlagano zavarovanje ni odklonila, potem se šteje, da je zavarovalna pogodba sklenjeno ob 24.00 uri tistega dne, ko je zavarovalnica ponudbo prejela.
(5) Če zavarovalnica izjavi, da sprejme ponudbo samo pod posebnimi pogoji, se šteje, da je zavarovanje sklenjeno z dnem, ko je zavarovalec pristal na spremenjene pogoje.
(6) Šteje se, da je ponudnik odklonil sklenitev zavarovalne pogodbe, če na spremenjene posebne pogoje ne pristane v osmih dneh od dneva prejema priporočenega pisma zavarovalnice.
(7) Zavarovalna pogodba je sklenjena, ko zavarovalnica in zavarovalec podpišeta zavarovalno polico ali potrdilo o kritju.
(8) Zavarovalna pogodba in vsi dodatki k tej pogodbi veljajo le, če so sklenjeni v pisni obliki.
(9) Vse izjave in zahtevki, ki jih zavarovalec ali zavarovalnica predložita drug drugemu, morajo biti v pisni obliki. Zanje velja, da so bile predložene tistega dne, ko jih naslovnik prejme. Če se pošiljajo po pošti, se kot dan prejema šteje dan, ko je bilo priporočeno pismo oddano na pošti.
8. člen: Nevarnostne okoliščine
(1) Ob sklenitvi pogodbe je zavarovalec dolžan prijaviti zavarovalnici vse okoliščine, ki so pomembne za ocenitev nevarnosti in za katere je vedel, oziroma bi moral vedeti. Če je zavarovalec namenoma neresnično prijavil ali namenoma zamolčal kakšno okoliščino take narave, da zavarovalnica ne bi sklenila pogodbe, če bi vedela za resnično stanje stvari, lahko zavarovalnica zahteva razveljavitev pogodbe. Če je bila pogodba razveljavljena iz navedenih razlogov, obdrži zavarovalnica že plačane premije in ima pravico zahtevati plačilo premije za zavarovalno dobo, v kateri je zahtevala razveljavi- tev pogodbe.
(2) Če je zavarovanec kaj neresnično prijavil ali je opustil dolžno obvestilo, pa tega ni storil namenoma, lahko zavarovalnica po svoji izbiri, v enem mesecu od dneva, ko je zvedela za neresničnost in nepopolnost prijave, odstopi od pogodbe, ali predlaga zvišanje premije v sorazmerju z večjo nevarnostjo. V takem primeru preneha zavarovalna pogodba po izteku štirinajst dni od dneva, ko je zavarovalnica sporočila zavarovalcu svoj odstop od pogodbe. Če predlaga zvišanje premije, pa je pogodba po samem zakonu razdrta, če zavarovalec ne sprejme predloga v štirinajstih dnevih, ko ga je prejel.
(3) Če se pogodba razdre po določbi prejšnjega odstavka in če ni bilo zavarovalnega primera, je zavarovalnica dolžna vrniti del premije, ki odpade na čas do konca zavarovalne dobe.
(4) Če je zavarovalni primer nastal prej, preden je bila ugotovljena neresničnost ali nepopolnost prijave, ali pozneje, vendar pred razdrtjem pogodbe oziroma pred dosego sporazuma o zvišanju premije, se zavarovalnina zmanjša v sorazmerju med stopnjo plačanih premij in stopnjo premij, ki bi morale biti plačane glede na resnično nevarnost.
9. člen: Začetek in trajanje zavarovalnega kritja
(1) Zavarovalno kritje začne ob 24.00 uri tistega dne, ki je v polici naveden kot začetek zavarovanja, toda ne pred 24.00 uro tistega dne, ko je plačana celotna premija ali prvi obrok premije pri dogovorjenem obročnem plačevanju, razen če je v polici drugače dogovorjeno in preneha ob 24. uri tistega dne, ki je v polici naveden kot dan prenehanja zavarovanja.
(2) Zavarovanje za vsakega posameznega zavarovanca preneha ne glede na to, kako je bilo dogovorjeno trajanje, ob 24.00 uri tistega dne, ko:
1. nastopi smrt zavarovanca ali je ugotovljena 100% invalidnost po teh pogojih;
2. zavarovanec postane duševno bolan ali mu je popolnoma odvzeta poslovna sposobnost v skladu z določili tretjega in četrtega odstavka 3. člena teh pogojev;
3. poteče zavarovalno leto, v katerem je zavarovanec dopolnil 75. leto starosti;
4. poteče rok po četrtem odstavku 11. člena teh pogojev in premija do tega roka ni plačana;
5. poteče odpovedni rok v smislu 22. člena teh pogojev;
10. člen: Možnost sklepanja zavarovanja z valutno klavzulo
(1) Zavarovalna vsota in premija se lahko dogovorita v tuji valuti.
(2) Plačevanje premije in izplačilo zavarovalnine je vedno v protivredno- sti domače valute.
(3) Protivrednost domače valute za plačilo premije in zavarovalnine se obračuna po srednjem tečaju izbrane valute po tečajni listi Banke Slovenije na dan obračuna.
11. člen: Plačilo premije in posledice neplačila
(1) Zavarovalec je dolžan plačati premijo ob sklenitvi zavarovalne pogodbe v enkratnem znesku za celo zavarovalno leto, če ni druga- če dogovorjeno. V primeru dolgoročnih zavarovanj ali zavarovanj z nedoločenim trajanjem, pa na prvi dan vsakega naslednjega zavarovalnega leta.
(2) Če je dogovorjeno, da je premijo treba plačati ob sklenitvi pogodbe, začne teči obveznost zavarovalnice, da izplača v pogodbi določeno zavarovalnino, naslednji dan po vplačilu premije.
(3) V primeru, ko se zavarovalna premija plača na podlagi fakture, zavarovalno kritje velja od dne in ure, ki sta navedena na zavarovalni pogodbi pod pogojem, da zavarovalec plača premijo v roku, ki je naveden na fakturi. V kolikor premija ni plačana v roku, ki je določen na fakturi, velja kritje od naslednjega dne po plačilu zavarovalne premije.
(4) Če zavarovalec premije, ki je zapadla v plačilo po sklenitvi pogodbe, ne plača do dogovorjenega roka in tega ne stori niti kakšna druga zainteresirana oseba, preneha obveznost zavarovalnice, da izplača v pogodbi dogovorjeno zavarovalnino po tridesetih dneh od dneva, ko je bilo zavarovalcu vročeno priporočeno pismo zavarovalnice z obvestilom o zapadlosti premije, pri čemer ta rok ne more izteči prej, preden ne preteče trideset dni od zapadlosti premije.
(5) Zavarovalnica lahko po izteku roka iz 4. odstavku tega člena, tudi razdre zavarovalno pogodbo brez odpovednega roka, s tem da to razdrtje nastopi z iztekom navedenega tridesetdnevnega roka in s prenehanjem zavarovalnega kritja, če je bil zavarovalec na to opozorjen v priporočenem pismu z obvestilom o zapadlosti premije in prenehanju zavarovalnega kritja.
(6) Če zavarovalec, v primerih ko zavarovalnica ni razdrla zavarovalne pogodbe, plača premijo po izteku roka iz 4. odstavka tega člena, vendar v enem letu od zapadlosti premije, je zavarovalnica dolžna, plačati zavarovalnino za zavarovalne primere, ki nastanejo od 24. ure dalje po plačilu premije.
(7) Šteje se, da je bila priporočena pošiljka zavarovalcu vročena, ne glede na to ali je zavarovalec priporočeno pošiljko prevzel, če je zavarovalnica pošiljko poslala na naslov oziroma na zadnjo spremembo naslova, ki ga je zavarovalec oziroma zavarovanec dostavil zavarovalnici.
(8) Premija, dogovorjena za celo tekoče zavarovalno leto, pripada zavarovalnici, če je zavarovanje prenehalo pred dogovorjenim potekom zaradi izplačila zavarovalnine v primeru smrti ali popolne invalidnosti.
(9) V ostalih primerih prenehanja zavarovalne pogodbe pred dogovor- xxxxx rokom pripada zavarovalnici premija samo do konca dneva, do katerega je trajalo zavarovanje. Če je do dneva prenehanja
zavarovalne pogodbe nastal zavarovalni primer, za katerega mora zavarovalnica plačati zavarovalnino, zavarovalnici pripada celotna premija za tekoče zavarovalno xxxx.
(10) Zavarovalnica ima pravico, da ob izplačilu zavarovalnine odtegne vse neplačane obroke premije tekočega zavarovalnega leta kakor tudi druge zapadle obveznosti zavarovalca do zavarovalnice iz preteklih let.
(11) Če premija ni plačana v dogovorjenem roku zavarovalnica lahko zaračuna zamudne obresti.
12. člen: Sprememba nevarnosti med trajanjem zavarovanja
(1) Zavarovalec oziroma zavarovanec je dolžan prijaviti zavarovalnici spremembo rednih delovnih nalog ter športa.
(2) V primeru, da se je zaradi te spremembe povečala nevarnost, bo zavarovalnica predlagala zavarovalcu povišanje premije, če pa se je nevarnost zmanjšala, bo zavarovalnica predlagala nižjo premijo ali povišanje zavarovalnih vsot. Tako določene zavarovalne vsote in premije veljajo od dneva spremembe delovnih nalog ter športa.
(3) Če zavarovalec oziroma zavarovanec spremembe delovnih nalog ter športa ne prijavi ali ne pristane na povišanje oziroma znižanje premije v roku štirinajstih dni od dneva, ko je prejel predlog zavarovalnice, nastane pa zavarovalni primer, se zavarovalne vsote zvišajo ali znižajo v sorazmerju med plačano premijo in premijo, ki bi morala biti plačana.
13. člen: Obveznosti zavarovanca ob nezgodi
(1) Zavarovanec, ki je poškodovan zaradi nezgode, je dolžan:
1. takoj oziroma najkasneje v roku 3 dni po nastanku poškodbe obiskati zdravnika oziroma poklicati zdravnika zaradi pregleda in nudenja potrebne pomoči, nemudoma ukreniti vse potrebno za zdravljenje ter se glede načina zdravljenja ravnati po zdravnikovih navodilih in nasvetih;
2. zavarovalnici prijaviti nezgodo na predpisanem obrazcu zavarovalnice (v na- daljevanju: prijava ) v roku 3 dni po nezgodi oziroma takoj, ko mu zdravstveno stanje to omogoča;
3. v prijavi nezgode navesti zavarovalnici vsa dejstva in predložiti ustrezna dokazila, predvsem o kraju in času nezgode, popoln opis dogodka, ime zdravnika, ki ga je pregledal in napotil na zdravljenje ali ki ga zdravi, medicinsko dokumentacijo o vrsti in stopnji telesnih poškodb ter o nastalih morebitnih posledicah, podatke o prejšnjih nezgodah in zdravljenju v zvezi z njimi, pa tudi podatke o telesnih hibah, pomanjkljivostih in boleznih, ki jih je zavarovanec morda imel že pred nezgodo.
4. v primeru, da je nezgoda posledica prometne nesreče, obvestiti policijo.
(2) Upravičenec je dolžan ob prijavi zavarovalnega primera in v postopku uveljavljanja pravic na svoje stroške predložiti naslednje listine:
a. prijavo nezgode,
b. dokazilo o veljavnem nezgodnem zavarovanju, c. dokazilo, da je upravičenec,
d. medicinsko dokumentacijo (npr. specialistični izvidi zdravljenja, kartonček fizikalne terapije, ipd.),
e. zdravniški izvid o vrsti in težavnosti poškodbe, o morebitnih nastalih posledicah ter podatke o telesnih okvarah, pomanjklji- vostih in boleznih, ki jih je imel zavarovanec pred nastankom nezgode,
x. xxxxxxx iz matične knjige umrlih v primeru smrti xxxxxxxxxxx,
x. xxxxxxxx o vzroku smrti v primeru smrti xxxxxxxxxxx in
h. druga dokazila na zahtevo zavarovalnice.
(3) Če je zavarovanec zaradi nezgode umrl, mora upravičenec smrt takoj pisno prijaviti zavarovalnici ter priskrbeti vso potrebno medicinsko dokumentacijo.
(4) Stroškov zdravniških spričeval, potrdil in druge dokumentacije, ki jo je zahtevala, zavarovalnica povrne na podlagi računa do zneska, ki ga sama določi. Zavarovalnica ne povrne stroškov za medicinsko in drugo dokumentacijo, ki je ni zahtevala ter potnih in drugih stroškov izgub. Xxxxxxxx odvetniških in drugih storitev zastopanja zavaroval- nica ne krije.
(5) Zavarovanec pooblašča zavarovalnico, da lahko zahteva od njega, zavarovalca, upravičenca, zdravstvene ustanove ali od katerekoli druge pravne ali fizične osebe naknadna pojasnila ter dokazila, da bi se ugotovile pomembne okoliščine v zvezi s prijavljeno nezgodo.
(6) Zavarovalnica ima pravico zahtevati od zavarovanca, da opravi zdravniški pregled pri zdravniku cenzorju zaradi ugotovitve posledic nezgode.
(7) Če zavarovanec ali upravičenec v prijavi nezgode navede neresnične
podatke o nezgodi, poteku zdravljenja in zdravstvenem stanju pred in po nezgodi, ki bi zavarovalnici onemogočali objektivno oceniti višino zavarovalnine, so izključene vse obveznosti zavarovalnice.
14. člen: Obveznosti zavarovalnice ob zavarovalnem primeru
(1) Zavarovalnica izplača zavarovalnino upravičencu v roku štirinajstih dni po predložitvi popolne dokumentacije potrebne za ugotavljanje obveznosti zavarovalnice.
(2) Če ima nezgoda za posledico zavarovančevo smrt ali invalidnost, zavarovalnica izplača celoten znesek zavarovalne vsote, ki je dogovorjena za take primere, ne glede na izplačano dnevno nadomestilo in na povrnjene stroške zdravljenja.
15. člen: Ugotavljanje obveznosti zavarovalnice in izplači- lo zavarovalnine
(1) Smrt zaradi nezgode
1. Če je zavarovanec umrl zaradi nezgode, mora upravičenec predložiti prijavo, polico, dokazilo o plačani premiji, dokazilo, da je bila smrt posledica nezgode in ostala dokazila, ki jih zahteva zavarovalnica. Upravičenec, ki v zavarovalni pogodbi ni izrecno ali poimensko naveden, mora predložiti tudi dokazilo o svoji pravici do zavarovalne vsote.
(2) Smrti zaradi prometne nesreče
1. Zavarovalnica izplača upravičencu zavarovalno vsoto za smrt v prometni nesreči, če zavarovanec umre zaradi posledic iste prometne nesreče v roku enega leta od dneva nezgode. Po tem roku zavarovalno kritje preneha.
(3) Trajna invalidnost zaradi nezgode
1. V primeru invalidnosti zaradi nezgode mora zavarovanec predložiti prijavo, polico, dokazilo o plačani premiji, dokazila o okoliščinah nastanka nezgode, svojo medicinsko dokumenta- cijo o ustaljenih posledicah za določitev končne stopnje trajne invalidnosti.
2. Končni odstotek invalidnosti določi zavarovalnica izključno po Tabeli za določanje trajne invalidnosti zaradi nezgode (v nadaljevanju: Tabela invalidnosti). Zavarovančeve individualne sposobnosti, socialni položaj ali poklic (profesionalna sposobnost ) se pri določanju odstotka invalidnosti ne upoštevajo. Ravno tako se ne upoštevajo subjektivne težave, kot so zmanjšanje motorične moči mišic, mravljinčenje, motnje občutka, bolečine, otekline in druge spremembe na mestu poškodbe.
3. V primeru izgube več udov ali organov zaradi ene nezgode, se odstotki invalidnosti za vsak posamezni ud ali organ seštevajo, vendar skupna invalidnost ne more biti višja od 100 %.
4. Za več poškodb na istem udu, organu ali sklepu skupna invalidnost na določenem udu ali organu ne more preseči odstotka, ki je po Tabeli invalidnosti določen za popolno izgubo tega uda, organa ali sklepa.
5. Končni odstotek invalidnosti se določa po Tabeli invalidnosti po končanem zdravljenju, ko glede na poškodbe in nastale posledice po zdravniškem mnenju ni mogoče pričakovati, da bi se stanje izboljšalo ali poslabšalo, oziroma, ko se posledice poškodb ustalijo, vendar ne prej kot 6 (šest) mesecev po končanem zdravljenju, če pri posamezni točki te tabele ni drugače navedeno. V primeru, da se posledice poškodb ne ustalijo niti po treh letih po nezgodi, se kot končno vzame stanje ob poteku tega roka in po njem določi odstotek invalidnosti. Obveznost zavarovalnice zaradi kakršnegakoli nadaljnjega poslabšanja zdra- vstvenega stanja zavarovanca po preteku treh letih od nezgode, je izključena.
6. Ocene invalidnosti za različne okvare na istem sklepu, ki so posledica istega nezgodnega dogodka, se ne seštevajo. Invalidnost se določi po tisti točki, ki predstavlja največji odstotek.
Pri uporabi določenih točk iz Tabele invalidnosti se za posamezno posledico poškodbe na istem udu ali organu uporablja tista točka, ki določa najvišji odstotek. V tem primeru ni dovoljeno uporabljati dveh ali več točk za posledicami iste poškodbe.
7. Pri vstavljeni endoprotezi se invalidnost za omejeno gibljivost ne priznava.
8. Invalidnost v primeru pseudoartroze in kroničnega fistuloznega osteomielitisa se ocenjuje šele po končanem zdravljenju.
9. Če je bila zavarovančeva splošna delovna sposobnost že pred
nezgodo trajno zmanjšana, se obveznost zavarovalnice določa po novo nastali invalidnosti, neodvisno od prejšnje, razen v naslednjih primerih:
a) če je zaradi nezgode prišlo do povečanja dotedanje invali- dnosti, se obveznost
zavarovalnice določa po razliki med skupnim odstotkom invalidnosti po zadnji nezgodi in odstotkom invalidnosti pred to nezgodo;
b) če je zaradi nezgode zavarovanec izgubil ali si poškodo- val enega od že prej
poškodovanih udov ali organov, se obveznost zavaroval- nice določa samo na podlagi povečane invalidnosti;
c) če prejšnje degenerativne spremembe sklepno-kostnega sistema vplivajo na povečanje invalidnosti po nezgodi, zavarovalnica zmanjša končno invalidnost iz Tabele invalidnosti sorazmerno stanju bolezni:
– pri začetnih degenerativnih spremembah. 20 %
– pri zmernih degenerativnih spremembah. 30 %
– pri obsežnih degenerativnih spremembah. 50 %;
d) če se dokaže, da ima zavarovanec sladkorno bolezen, bolezen centralnega ali perifernega živčnega sistema, gluhost, oslabelost vida, bolezen krvožilnega sistema ali kronične pljučne bolezni in če te bolezni vplivajo na povečanje invalidnosti po nezgodi, bo zavarovalnica končno invalidnost iz Tabele invalidnosti zmanjšala za polovico;
e) če je prejšnja kronična bolezen vzrok nezgode, bo zavarovalnica končno invalidnost iz Tabele invalidnosti zmanjšala za polovico.
10. Dokler ni mogoče ugotoviti končnega odstotka invalidnosti, lahko zavarovalnica na zahtevo zavarovanca izplača znesek, ki nesporno ustreza odstotku invalidnosti, za katerega lahko na podlagi zdravniške dokumentacije že tedaj ugotovi, da bo trajno ostal. Znesek izplačila ne sme presegati višine zavaro- valne vsote za smrt zaradi nezgode.
11. Če zavarovanec umre zaradi posledic iste nezgode preden poteče leto dni od dneva nezgode in je že bil ugotovljen končni odstotek invalidnosti, izplača zavarovalnica zavarovalno vsoto za smrt oziroma razliko med zavarovalno vsoto za smrt in zneskom, ki je bil že pred tem izplačan za invalidnost, če taka razlika obstaja.
12. Če končni odstotek invalidnosti ni bil določen, zavarovanec pa umre zaradi iste nezgode, izplača zavarovalnica zavarovalno vsoto za smrt oziroma samo razliko med to vsoto in morebi- tnim že prej izplačanim delom (akontacijo), vendar samo tedaj, če je zavarovanec umrl najkasneje v treh letih od dneva nezgode.
(4) Dnevno nadomestilo zaradi nezgode:
1. Če je zavarovanec zaradi nezgode začasno nezmožen za delo, mora predložiti zdravniški izvid s popolno diagnozo, natančne podatke o tem, kdaj in zaradi česa se je zavarovanec začel zdraviti ter od katerega dne do katerega dne ni bil sposoben za opravljanje svojih rednih delovnih nalog in bil zaradi tega odsoten z dela.
2. Če ima nezgoda za posledico zavarovančevo začasno nezmožnost za delo in je po zavarovalni pogodbi dogovorjeno izplačilo dnevnega nadomestila, zavarovalnica izplača upravičencu nadomestilo v dogovorjeni višini od tistega dne po začetku zdravljenja, ki je dogovorjen v polici (dogovorjena xxxxxxx). Če ta dan ni določen, zavarovalnica izplača nadomestilo od prvega dne, ki sledi dnevu, ko se je začelo zdravljenje pri zdravniku ali v zdravstveni ustanovi. Dnevno nadomestilo se izplača za čas trajanja nezmožnosti za delo zaradi aktivnega zdravljenja do ugotovitve invalidnosti oziroma do dneva smrti, vendar za največ 230 dni aktivnega zdravljenja po eni nezgodi.
3. Za čas aktivnega zdravljenja, ki ga po teh pogojih ugotavlja izključno zavarovalnica na podlagi priložene medicinske dokumentacije, se šteje čas, ki je običajno potreben za zdravljenje določenih poškodb. Čas aktivnega zdravljenja ni nujno enak času dejanske nezmožnosti za delo. V čas aktivnega zdravljenja se ne upošteva čas čakanja na diagno- stične preiskave, medicinske posege, fizioterapijo, na ustrezno delovno mesto, invalidsko komisijo, in podobno.
4. Običajni časa zdravljenja poškodbe se ugotavlja na podlagi povprečnega trajanja zdravljenja poškodbe glede na priporočila
Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
5. Izjemoma se prizna dnevno nadomestilo za čas imobilizacije z mavcem, čeprav je zavarovanec med tem časom opravljal svoje redno delo.
6. Kadar gre za sočasno zdravljenje dveh ali več poškodb, pri čemer se čas istočasnega zdravljenja teh poškodb podvaja se prizna za en dan skupnega zdravljenja ena enota dogovorjene- ga dnevnega nadomestila.
7. V primeru, ko je zavarovančeva začasna nezmožnost za delo zaradi zdravljenja posledic nezgode daljša od običajnega trajanja zdravljenja zaradi drugih zdravstvenih razlogov, lahko zavarovalnica po svoji presoji glede na naravo poškodbe in njene posledice ter na podlagi medicinske dokumentacije, zniža dnevno nadomestilo zaradi nezgode. Za določitev dnevnega nadomestila zaradi nezgode se upošteva povprečno trajanje zdravljenja za istovrstne poškodbe brez upoštevanja morebitnih zapletov pri zdravljenju, po priporočilu Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
8. Če je bila začasna nezmožnost za delo podaljšana zaradi kate- rih drugih zdravstvenih razlogov, zavarovalnica izplača dnevno nadomestilo samo za čas trajanja nezmožnosti za delo, ki je izključno posledica nezgode.
9. Dnevno nadomestilo zaradi nezgode se v primerih začasne nezmožnosti za delo, ko je prisotnost na delu krajša od 8 ur, prizna v sorazmernem delu.
10. V primeru zdravljenja zvina in/ali natega vratne hrbtenice se prizna izplačilo dnevnega nadomestila zaradi nezgode za največ 6 tednov po zavarovalnem primeru.
11. V primeru nezaposlenih oseb, študentov in upokojencev se kot začasna nezmožnost za delo upošteva čas aktivnega zdravljenja, ki ga na podlagi medicinske dokumentacije presoja zavarovalnica. Za otroke, učence in dijake pa se upošteva čas, ko ne morejo obiskovati rednega pouka oziroma varstva, razne v primeru imobilizacije z mavcem.
12. Ob ponovni poškodbi na istem delu telesa se dnevno nadomestilo zaradi nezgode pri vsaki naslednji poškodbi zmanjša za eno tretjino, razen pri ponovnem zvinu na istem delu telesa, kjer se dnevno nadomestilo zaradi nezgode zmanjša za eno polovico.
(5) Dnevno nadomestilo za zdravljenje v bolnišnici zaradi nezgode:
1. Če je zaradi nezgode potrebna nastanitev in zdravljenje zavarovanca v bolnišnici in je po zavarovalni pogodbi dogovorjeno tudi dnevno nadomestilo za primer bivanja in zdravljenja v bolnišnici, je zavarovanec dolžan takoj po končanem zdravljenju zavarovalnici predložiti odpustnico iz bolnišnice, ki mora vsebovati ime, priimek ter naslov zavaro- vanca, njegov rojstni datum, datum sprejema in odpusta iz bolnišnice, diagnozo in potek zdravljenja. Zavarovalnica izplača dogovorjeno nadomestilo za število nočitev v bolnišnici, vendar največ za 365 dni za posamezen zavarovalni primer.
Za bolnišnico v smislu zgornjega odstavka štejejo splošne, specialne bolnišnice, klinike in zavod za rehabilitacijo, katerih dejavnost je poglobljena diagnostika in zdravljenje. Zdravilišča, domovi in ustanove za rekreacijo ali počitke se ne štejejo za bolnišnico.
2. Ob ponovni poškodbi na istem delu telesa se dnevno nadomestilo za zdravljenje v bolnišnici zaradi nezgode pri vsaki naslednji poškodbi zmanjša za eno tretjino, razen pri ponov- nem zvinu na istem delu telesa, kjer se dnevno nadomestilo za zdravljenje v bolnišnici zaradi nezgode zmanjša za eno polovico.
3. Ob ponovljeni poškodbi na istih delih telesa se pri vsaki naslednji poškodbi odbije ena tretjina od priznanega dnevnega nadomestila za zdravljenje v bolnišnici zaradi nezgode.
(6) Dnevno nadomestilo za zdravljenje v zdravilišču zaradi nezgode:
1. Če je zaradi nezgode potrebna nastanitev v zdravilišču in je po zavarovalni pogodbi dogovorjeno tudi dnevno nadomestilo za zdravljenje v zdravilišču, je zavarovanec dolžan takoj po končanem zdravljenju zavarovalnici predložiti napotnico za stacionarno zdraviliško zdravljenje in potrdilo zdravilišča o trajanju namestitve. Zavarovalnica izplača dogovorjeno nadomestilo od prvega do zadnjega dne bivanja v zdravilišču, vendar za največ 30 dni za posamezen zavarovalni primer.
2. Ob ponovni poškodbi na istem delu telesa se dnevno nadomestilo za zdravljenje v zdravilišču zaradi nezgode pri vsaki naslednji poškodbi zmanjša za eno tretjino, razen pri
ponovnem zvinu na istem delu telesa,, kjer se dnevno nadomestilo za zdravljenje v zdravilišču zaradi nezgode zmanjša za eno polovico.
3. Ob ponovljeni poškodbi na istem delu telesa se pri vsaki naslednji poškodbi odbije ena tretjina od priznanega dnevnega nadomestila za zdravljenje v zdravilišču zaradi nezgode.
(7) Stroški zdravljenja zaradi nezgode:
1. Če ima nezgoda za posledico okvaro zavarovančevega zdravja, ki zahteva zdravniško pomoč in je po zavarovalni pogodbi dogovorjena tudi povrnitev stroškov zdravljenja zaradi nezgode, zavarovalnica ne glede na to, ali so še kakšne druge posledice, po predloženih originalnih dokazilih povrne vse dejanske in nujne stroške zdravljenja, ki so nastali v času aktivnega zdravljenja, vendar največ do zavarovalne vsote, ki je navedena v polici.
2. Med stroške zdravljenja po prejšnjem odstavku spadajo tudi stroški za proteze in stroški za nakup drugih pripomočkov, če je to po presoji zdravnika potrebno. Zavarovalnica stroške zdravljenja ne povrne, če ima zavarovanec brezplačno zdravljenje v zdravstvenih ustanovah, ampak povrne samo tiste stroške zdra- vljenja, ki jih mora zavarovanec plačati sam. Stroškov prevoza kot je kilometrina, avtobus, vlak, taksi in podobno zavarovalnica ne krije. Naknadnih stroškov zdravlje- nja v zdravilišču in podobnih zdravstvenih ustanovah ter stroškov za zdravila izven domačih medicinskih ustanov zavarovalnica ne krije.
(8) Pogrebnina zaradi nezgode:
1. Če je po zavarovalni pogodbi dogovorjeno kritje pogrebnina zaradi nezgode, izplača zavarovalnica v primeru zavarovančeve smrti zaradi nezgode, dogovorjeno zavarovalno vsoto. Zavarovalnina se izplača upravičencu, določenemu v 16. členu teh pogojev.
16. člen: Zavarovalni upravičenci
(1) Upravičenec za primer zavarovančeve smrti se določi v polici.
(2) Če v polici ni ničesar določeno, veljajo kot upravičenci do zavaro- valne vsote v primeru zavarovančeve smrti:
1. zavarovančevi otroci in zakonec v enakih delih;
2. če ni zakonca, zavarovančevi otroci v enakih delih;
3. če ni otrok, zakonec;
4. če ni zakonca, zavarovančevi starši v enakih delih; če živi samo eden od staršev, mu pripada cela zavarovalna vsota;
5. če ni oseb, navedenih v prejšnjih točkah tega odstavka, zakoniti dediči na podlagi pravnomočnega sklepa sodišča.
(3) Pri določanju upravičenca v smislu tega člena, se za zakonca šteje oseba, ki je bila z zavarovancem v zakonski zvezi, ob njegovi smrti. Enako velja tudi za moškega in žensko, katerih dalj časa trajajoča življenjska skupnost ima po Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, enake pravne posledice kot zakonska zveza.
(4) Za primer invalidnosti, začasne nezmožnosti za delo, kakor tudi za povrnitev stroškov zdravljenja, je upravičenec zavarovanec sam, razen če ni drugače dogovorjeno.
(5) Če je upravičenec mladoletna oseba, se zavarovalnina izplača na njegov transakcijski račun ali njegovim staršem oziroma skrbnikom, ki v ta namen predložijo pooblastilo pristojnega skrbstvenega organa.
17. člen: Izvedenski postopek
(1) Če zavarovalec, zavarovanec ali upravičenec in zavarovalnica ne soglašajo glede obstoja nezgode in glede višine obveznosti zavarovalnice, lahko ugotovitev spornih dejstev poverijo izveden- cem.
(2) Enega izvedenca imenuje zavarovalnica, drugega pa nasprotna stranka. Imenovana izvedenca pred začetkom postopka imenujeta tretjega izvedenca, ki poda svoje strokovno mnenje le, če so ugotovitve prvih dveh izvedencev o spornih dejstvih različne, in le v mejah njunih ugotovitev in mnenj. Odločitev tretjega izvedenca je dokončna.
(3) Vsaka stranka plača stroške izvedenca, ki ga je imenovala, za tretjega izvedenca pa plača vsaka stranka polovico stroškov.
18. člen: Sprememba zavarovalnih pogojev ali premijskega sistema
(1) Če zavarovalnica spremeni zavarovalne pogoje ali premijski sistem, mora o spremembi obvestiti zavarovalca vsaj 60 dni pred potekom tekočega zavarovalnega leta.
(2) Zavarovanec ima pravico, da v 60 dneh po prejemu obvestila o
spremembi zavarovalnih pogojev odpove zavarovalno pogodbo. Pogodba preneha veljati s potekom tekočega zavarovalnega leta.
(3) Če zavarovanec ne odpove zavarovalne pogodbe, se ta z začetkom prihodnjega zavarovalnega leta spremeni v skladu z novimi zavarovalnimi pogoji ali premijskim sistemom.
19. člen: Sprememba naslova in vročanje
(1) Zavarovalec ali zavarovanec mora obvestiti zavarovalnico o spremembi naslova bivališča oziroma sedeža ali svojega imena oziroma firme v roku 15 dni od dneva spremembe.
(2) Če je zavarovalec ali zavarovanec spremenil naslov bivališča oziroma sedež ali svoje ime oziroma firmo, pa tega ni sporočil zavarovalnici, zadošča, da zavarovalnica obvestilo, ki ga mora sporočiti zavarovalcu, pošlje na naslov njegovega zadnjega znanega bivališča ali sedeža, ali ga naslovi na zadnje znano ime oziroma firmo.
(3) V primeru, da poskus vročitve priporočenega obvestila zavarovalcu ali zavarovancu ni bil uspešen (zaradi preselitve, odklonitve sprejema ipd.), zavarovalnica vrnjeno pošto šteje za vročeno in jo deponira na sedežu zavarovalnice. Zavarovalec se strinja, da se vrnjena nevročena priporočena pošiljka šteje za prejeto na dan prvega poizkusa vročitve ter da velja, da je naslovnik z njeno vsebino seznanjen.
20. člen: Varstvo osebnih podatkov
(1) Xxxxxxxxxxx oziroma zavarovanec v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov dovoljuje, da se njegovi osebni podatki uporabljajo v zbirki podatkov, ki jo vzpostavi, vodi in vzdržuje zavarovalnica in z njo kapitalsko povezana ter pooblaščena podjetja za zastopanje in posredovanje zavarovanj.
(2) Xxxxxxxxxxx s podpisom zavarovalne police oziroma s pooblasti- lom zavarovalcu za sklenitev zavarovanja, zavarovalnici in njenemu pooblaščencu dovoljuje vpogled v zdravstveno dokumentacijo ter drugo dokumentacijo, ki je potrebna za ugotavljanje obveznosti zavarovalnice.
(3) Navedeni osebni podatki se bodo uporabljali le v času zavarovanja in z namenom obveščanja zavarovalca oziroma zavarovanca o novostih in ponudbah zavarovalnice. Zavarovalnica se obvezuje, da bo zdravstvene podatke, kot vse druge osebne podatke, skrbno varovala v skladu z veljavno zakonodajo.
21. člen: Izvensodno reševanje sporov
(1) Zoper odločitev zavarovalnice je dovoljena pisna pritožba. Pritožba se vloži pismeno na tisto organizacijsko enoto zavarovalnice, kjer je bilo sklenjeno zavarovanje. Pritožba se lahko odda osebno, po pošti ali prek spletne strani zavarovalnice.
(2) Pritožbo obravnava pristojni pritožbeni organ v skladu s pravilnikom zavarovalnice, ki ureja interni postopek za reševanje pritožb. Odločitev pritožbene komisije je dokončna in nadaljnji postopki pri zavarovalnici niso možni.
(3) V primeru nestrinjanja z dokončno odločitvijo zavarovalnice, se lahko po posebnem dogovoru nadaljuje postopek za izvensodno rešitev spora pri mediacijskem centru, ki deluje v okviru Slovenskega zavarovalnega združenja.
22. člen: Odpoved zavarovalne pogodbe
(1) Vsaka pogodbena stranka lahko zavarovanje z nedoločenim trajanjem odpove, če zavarovanje ni prenehalo iz kakšnega drugega vzroka.
(2) Če je v polici naveden samo začetek zavarovanja, se zavarovanje podaljšuje iz leta v leto, dokler ga ena od pogodbenih strank ne odpove.
(3) Zavarovanje se odpove pisno najmanj tri mesece pred potekom tekočega zavarovalnega leta. Če je zavarovanje sklenjeno za več kot tri leta, sme po preteku tega roka vsaka stranka z odpovednim rokom šestih mesecev razdreti pogodbo tako, da to pisno sporoči drugi stranki.
23. člen: Uporaba zakona in pristojnosti v primeru sodnega spora
(1) Za urejanje pravnih razmerij pri zavarovalni pogodbi se uporablja slovensko pravo.
(2) Spore med zavarovalnico, zavarovalcem, zavarovancem in upravičencem rešuje pristojno sodišče glede na kraj sklenitve pogodbe.
24. člen: Zastaranje zahtevkov
Zahtevki iz zavarovalne pogodbe o nezgodnem zavarovanju zastarajo po določilih Obligacijskega zakonika.
25. člen: Končne določbe
(1) Sestavni del teh pogojev je Xxxxxx za določanje trajne invalidnosti zaradi nezgode.
(2) Za odnose med zavarovalcem, zavarovancem in zavarovalnico, ki niso urejeni s temi pogoji se uporabljajo določila Obligacijskega zakonika.
Za izvajanje nadzora nad zavarovalnico je pristojna Agencija za zavarovalni nadzor, Trg republike 3, Ljubljana.
TABELA ZA DOLOČANJE TRAJNE INVALIDNOSTI
ZARADI NEZGODE
Splošne določbe
1. Ta tabela za določanje odstotka trajne izgube splošne delovne sposobnosti zaradi nezgode (v nadaljevanju: Tabela invalidnosti) je sestavni del Splošnih pogojev za nezgodno zavarovanje oseb in vsake posamezne pogodbe o nezgodnem zavarovanju oseb, ki jo zavarovalec sklene z GENERALI zavarovalnico d. d., Xxxxxxxx xxxxx 0, Xxxxxxxxx (v nadaljevanju: zavarovalnica).
2. Pri nezgodnem zavarovanju oseb se za ugotavljanje trajne izgube splošne delovne sposobnosti uporablja izključno odstotek, določen v tej Tabeli invalidnosti.
3. Če pri eni nezgodi pride do več poškodb posameznega uda, organa ali hrbtenice, se skupna invalidnost na določenem udu, organu ali hrbtenici določa tako, da se za največjo posledico poškodbe šteje odstotek, določen v Tabeli invalidnosti; od naslednje največje posledice se šteje polovica odstotka, določene- ga v Tabeli invalidnosti, sledi 1/4, 1/8 itd.
Skupni odstotek invalidnosti ne more preseči odstotka, ki je po Tabeli invalidnosti določen za popolno izgubo tega uda ali organa. Pri določanju zmanjšane gibljivosti udov je obvezno komparativno merjenje z artrometrom.
4. Pri točkah tabele, ki predvidevajo invalidnost zaradi omejene gibljivosti posameznih sklepov ali delov telesa do določenega odstotka, se le ta določa na podlagi izmerjenega deficita gibljivosti v primerjavi z nepoškodovanim sklepom ali delom telesa oziroma splošno veljavnimi normalnimi vrednostmi gibljivosti določene po AO nevtralne-0 (nulte) metode po RYFu.
Za pravilno uporabo ustrezne točke iz tabele invalidnosti je prvotno, glede na število določenih stopenj omejene gibljivosti, potrebno ugotoviti zgornjo mejo gibljivosti za vsako posamično stopnjo in znotraj tiste, v katero sodi ugotovljeni deficit gibljivosti, izračunati sorazmerni del invalidnosti, ki pripada zavarovancu, glede na ugotovljeni deficit gibljivosti in glede na določen odstotek invalidno- sti za to stopnjo.
Pri ocenjevanju omejene gibljivosti se uporablja goniometrična metoda meritev. Omejena gibljivost sklepov po poškodbah se prične ocenjevati kot invalidnost šele, če vsota vseh izmerjenih gibov v merjenem sklepu izražen v stopinjah odstopa za več kot 10% od normalnega obsega gibov.
5. Če kakšna posledica poškodbe ni predvidena v Tabeli invalidnosti, se odstotek invalidnosti določa v skladu s podobnimi posledicami, ki so navedene v Tabeli invalidnosti, vendar ne more biti višji od odstotka točke, s katero se primerja in se ne more nanašati na stanje, ki jih Xxxxxx ne zajema.
I. Glava
1. Difuzne poškodbe centralnega živčnega sistema s klinično ugotovljeno sliko dekortizacije oziroma decerebracije:
- hemiplegija inveteriranega tipa z afazijo in agnozijo;
- demenca (Korsakov sindrom);
- obojestranski Parkinsonov sindrom z izraženo zavrtostjo;
- kompletna hemiplegija, paraplegija, triplegija, tetraplegija;
- epilepsija z demenco in psihično deterioracijo;
- psihoza po poškodbi možganov… 100 %;
2. Poškodba možganov s klinično ugotovljeno sliko:
- hemipareza z izraženo spastiko;
- ekstrapiramidna simptomatika (z nezmožnostjo koordinacije gibov ali s pojavi nehotenih gibov);
- pseudobulbarna paraliza s prisilnim xxxxx xxx xxxxxx;
- poškodbe malih možganov z izraženimi motnjami ravnotežja, hoje in koordinacije gibov 90 %;
3. Pseudobulbarni sindrom… 80 %;
4. Epilepsija:
a) ki zahteva trajno antiepileptično terapijo… do 20 %;
b) s pogostimi napadi ali karakternimi spremembami osebnosti, ugotovljena v bolnišnici oziroma po odgovarjajočih raziskavah do 70 %;
5. Difuzne poškodbe možganov s klinično evidentiranimi posledicami psihoorganskega sindroma, z izvidom psihiatra in psihologa po zdravljenju z odgovarjajočimi raziskavami:
a) lažje stopnje do 40 %;
b) srednje stopnje do 50 %;
c) težje stopnje do 60 %;
6. Hemipareza ali disfazija:
a) lažje stopnje do 30 %;
b) srednje stopnje do 40 %;
c) težje stopnje do 50 %;
7. Poškodba malih možganov z diadohokinezo in asinergijo do 40 %;
8. Kontuzijske poškodbe možganov:
a) postkontuzijski sindrom z objektivnim nevrološkim izvidom po kontuziji možganov, ugotovljeni v bolnišnici do 20 %;
b) operirani intracerebralni hematom brez nevrološkega izpada do 5 %;
9. Stanje po trepanaciji lobanje in/ali prelom baze lobanje - obok lobanje, ki je verificiran rentgenološko 5 %;
10. Postkomocijski sindrom po možganski travmi, ugotovljeni v bolnišnici oziroma medicinsko z EEG izvidom in psihološkim testom do 5 %;
I.1. Posebna določila
1. Za pretres možganov, ki ni bil ugotovljen v bolnišnici v 24 urah po nezgodi, se trajna invalidnost ne prizna.
2. Vse oblike epilepsije morajo biti ugotovljene v bolnišnici s sodobnimi diagnostičnimi metodami.
3. Pri različnih posledicah poškodbe možganov zaradi ene nezgode se odstotkov trajne invalidnosti ne sešteva, temveč se odstotek določa samo po točki, ki je najugodnejša za zavarovano osebo.
4. Za vse primere, ki spadajo pod točke od 1 do 10, se določa trajna invalidnost po zaključenem zdravljenju oziroma po preteku najmanj 12 mesecev od poškodbe, razen po 9. točki.
5. Oceni trajne invalidnosti po 5. točki in 10. točki se medsebojno izključujeta.
6. Za vse primere, ki spadajo pod 5. točko, se trajna invalidnost določa po preteku 12 mesecev od poškodbe.
11. Skalpiranje lasišča:
a) tretjina lasišča 5 %;
b) polovica lasišča 15 %;
c) celo lasišče 30 %;
II. Oči
12. Popolna izguba vida na obeh očeh. 100 %;
13. Popolna izguba vida na enem očesu 33 %;
14. Oslabelost vida na enem očesu:
- za vsako desetinko zmanjšanja vida 3,33 %;
15. Diplopija kot trajna in nepopravljiva posledica poškodbe očesa. do 5 %;
16. Izguba očesne leče:
a) afakija enostranska 5 %;
b) afakija obojestranska 10 %;
17. Delna okvara mrežnice in steklovine:
a) delna izguba vidnega polja kot posledica posttraumatske ablacije retine 5 %;
b) opacitates corporis vitrei kot posledica posttraumatskega krvavenja v steklovini. do 5 %
18. Midrijaza - kot posledica direktnega udarca očesa… do 5 %;
19. Popolna notranja oftalmoplegija… 10 %;
20. Poškodba solznice in očesnih vek:
a) epifora do 5 %;
b) entropium, ektropium do 5 %;
c) ptoza veke do 5 %;
21. Enostransko koncentrično zoženje vidnega polja:
a) do 50 stopinj do 5 %;
b) do 30 stopinj do 15 %;
c) do 5 stopinj do 30 %;
22. Homonimna hemianopsija 30 %;
II.1. Posebna določila
1. Za poškodbe očesa se trajna invalidnost določa po zaključenem zdravljenju, razen po15. in 19. točki, po katerih se trajna invalidnost določa najprej po preteku 12 mesecev.
III. Ušesa
23. Popolna gluhost:
a) z ohranjeno kalorično reakcijo vestibularnega organa… 40 %;
b) z ugaslo kalorično reakcijo vestibularnega organa… 60 %;
24. Oslabljen vestibularni organ z ohranjenim sluhom… do 5 %;
25. Popolna gluhost enega ušesa:
a) z ohranjeno kalorično reakcijo vestibularnega organa 15 %;
b) z ugaslo kalorično reakcijo vestibularnega organa… 20 %;
26. Obojestranska naglušnost z ohranjenimi kaloričnimi reakcijami vestibularnega organa z izgubo sluha po Xxxxxx - Sabine:
a) 20 % - 30 %… do 5 %;
b) 31 % - 60 %. do 10 %;
c) 61 % - 85 %… do 20 %;
27. Obojestranska naglušnost z ugaslimi kaloričnimi reakcijami vestibularnega organa z izgubo sluha po Xxxxxx - Sabine:
a) 20 % - 30 %… do 10 %;
b) 31 % - 60 %… do 20 %;
c) 61 % - 85 %… do 30 %;
28. Enostranska težka naglušnost z izgubo sluha na nivoju 90 do 95 decibelov:
a) z ohranjeno kalorično reakcijo vestibularnega organa… 10 %;
b) z ugaslo kalorično reakcijo vestibularnega organa… 12,5 %;
29. Poškodba uhlja:
a) delna izguba uhlja ali delno iznakaženje… do 5 %;
b) popolna izguba ali popolno iznakaženje. 10 %;
IV. Obraz
30. Brazgotinasto deformantne poškodbe obraza s funkcionalnimi motnjami in/ali deformacijo kosti po zlomu ličnih kosti:
a) lažje stopnje… do 5 %;
b) težje stopnje… do 10 %;
c) keloidne brazgotine ali obsežnejše motnje pigmentacij nad 4 cm ter težje motnje mimike… do 5 %;
IV.1. Posebna določila
1. Za keloidne brazgotine, obsežnejše motnje pigmentacije ali težje motnje mimike se trajna invalidnost določa najprej 18 mesecev po poškodbi.
2. Za kozmetske in estetske brazgotine na obrazu se trajna invalidnost ne prizna.
31. Omejeno odpiranje ust po zlomu čeljustnih kosti, če je razmak zgornjih in spodnjih zob:
a) od 3,1 cm do 4 cm… do 5 %;
b) od 1,6 cm do 3 cm do 15 %;
c) manj kot 1,5 cm… 30 %;
32. Defekti čeljusti, jezika ali neba s funkcionalnimi motnjami:
a) lažje stopnje… do 10 %;
b) težje stopnje do 30 %;
33. Izguba stalnih zdravih zob, za vsak zob… 1 %;
34. Delna izguba stalnega zdravega zoba do 1/3… 0,5 %;
35. Hromost živca facialisa po frakturi temporalne kosti ali po poškodbi ustrezajoče parotidne regije:
a) lažje stopnje… do 10 %;
b) težje stopnje s kontrakturo in tikom mimične muskulature. do 20 %;
c) paraliza živca facialisa… 30 %;
IV.2. Posebna določila
1. Po 33. točki se trajne invalidnosti ne prizna, če je do izgube stalnega zoba prišlo pri hranjenju.
2. Po 35. točki se trajna invalidnost določa po zaključenem zdravljenju, vendar ne prej kot 24 mesecev po poškodbi.
V. Nos
36. Poškodba nosu:
a) delna izguba nosu… do 15 %;
b) izguba celega nosu… 30 %;
37. Anosmia kot posledica verificirane frakture gornjega notranjega dela nosnega skeleta. 5 %;
38. Sprememba oblike nosne piramide… do 5 %;
VI. Sapnik in požiralnik
39. Poškodbe sapnika:
a) stanje po traheotomiji zaradi vitalnih indikacij po poškodbi… 5 %;
b) stenoza sapnika po poškodbi grla in začetnega dela sapnika. 10 %;
40. Stenoza sapnika, zaradi česar je potrebna stalna trahealna kanila… 50 %;
41. Trajna organska hripavost zaradi poškodbe… do 10 %;
42. Zoženje požiralnika:
a) lažje stopnje… do 10 %;
b) težje stopnje… do 30 %;
43. Popolno zoženje požiralnika s trajno gastrostomo… 60 %;
VII. Prsni koš
44. Poškodbe reber:
a) prelom dveh reber, če je zaraščen z dislokacijo ali prelomom prsne kosti, zraščene z dislokacijo brez zmanjšanja pljučne ventilacije restriktivnega značaja 3 %;
b) prelom treh ali več reber, če je zaraščen z dislokacijo brez zmanjšane pljučne ventilacije restriktivnega značaja… 5 %;
45. Stanje po torakotomiji… do 10 %;
46. Zmanjšana pljučna funkcija restriktivnega značaja zaradi preloma reber, penetrantnih poškodb prsnega koša, posttravmatskih adhezij, hematotoraksa in pneumotoraksa: a) lažje stopnje: za 20 % - 30 %. do 10 %;
b) srednje stopnje: za 31 % - 50 %… do 20 %;
c) težje stopnje: za več kot 51 %… do 45 %;
VII.1. Posebna določila
1. Kapaciteta pljuč se mora ugotoviti s ponovljeno spirometrijo, po potrebi pa tudi z detajlno pulmološko obdelavo ter ergometrijo.
2. Če je pri stanjih po 44. in 45. točki prisotno zmanjšanje pljučne funkcije restriktivnega značaja, se trajne invalidnosti ne določa po navedenih točkah, temveč po točki 46.
3. Za prelom enega rebra se trajne invalidnosti ne določa.
47. Izguba ene dojke:
a) do 50. leta starosti… 10 %;
b) po 50. letu starosti… 5 %;
48. Izguba obeh dojk:
a) do 50. leta starosti… 30 %;
b) po 50. letu starosti… 15 %;
49. Težka deformacija dojke:
a) do 50. leta starosti… do 5 %;
b) po 50. letu starosti… do 2,5 %;
50. Funkcionalne motnje kardiovaskularnega sistema po poškodbi srca in velikih žil z izvidom kardiologa po težini motenj (NYHA)… do 60 %;
VIII. Koža
51. Globoke brazgotine po telesu po opeklinah ali poškodbah, ki zajemajo:
b) do 20 % površine telesa… do 15 %;
c) preko 20 % površine telesa… 30 %;
VIII.1. Posebna določila
1. Primeri po 51. točki se določajo in izračunavajo po pravilu devetke (shema je prikazana na koncu tabele).
2. Za estetske brazgotine na koži se trajne invalidnosti ne prizna.
3. Funkcionalne motnje (motiliteta) zaradi opeklin ali poškodb po 51. točki se določajo po odgovarjajočih točkah Tabele invalidnosti.
IX. Trebušni organi
52. Traumatska hernija, ki je bila verificirana v bolnišnici takoj po poškodbi, in če je bila istočasno klinično verificirana poškodba mehkih delov trebušne stene v tem področju. do 5 %;
53. Poškodbe prepone (diaphragme):
a) stanje po počenju prepone, verificirano v bolnišnici takoj po poškodbi in kirurško oskrbljeno… 20%;
b) diaphragmalna hernija - recidiv po kirurško oskrbljeni diaphragmalni traumatski herniji… 30 %;
54. Postoperativna hernija po laparatomiji zaradi poškodbe… do 10 %;
55. Poškodbe črevesa in/ali jeter in/ali želodca:
a) zdravljene s šivanjem do 15 %;
b) poškodba črevesa in/ali želodca z resekcijo… do 20 %;
c) poškodba jeter z resekcijo… do 30 %;
56. Izguba vranice (splenektomia):
a) do 20. leta starosti… 20 %;
b) po 20. letu starosti… 10 %;
57. Poškodba trebušne slinavke z resekcijo v skladu s funkcionalno posledico. do 20 %;
58. Anus praetenaturalis – trajni… 50 %;
59. Fistula stercoralis… 30 %;
60. Incontinetio alvi - trajna:
a) delna… do 30 %;
b) popolna… 60 %;
61. Trajni prolapsus recti… 20 %;
X. Sečni organi
62. Izguba ene ledvice z normalno funkcijo druge. 30 %;
63. Izguba ene ledvice z okvarjeno funkcijo druge:
a) lažje stopnje - do 30 % okvarjene funkcije… do 40 %;
b) srednje stopnje - do 50 % okvarjene funkcije… do 55 %;
c) težje stopnje - prek 50 % okvarjene funkcije… do 80 %;
64. Funkcionalna poškodba ene ledvice:
a) lažje stopnje - do 30 % okvarjene funkcije… do 10 %;
b) srednje stopnje - do 50 % okvarjene funkcije… do 15 %;
c) težje stopnje - prek 50 % okvarjene funkcije… do 20 %;
65. Funkcionalne poškodbe obeh ledvic:
a) lažje stopnje - do 30 % okvarjene funkcije… do 30 %;
b) srednje stopnje - do 50 % okvarjene funkcije. do 45 %;
c) težje stopnje - prek 50 % okvarjene funkcije… do 60 %;
66. Motnje pri uriniranju zaradi zožitve sečevoda po poškodbi, graduirano po Charriereju:
a) lažje stopnje - pod 18 CH… do 10 %;
b) srednje stopnje - pod 14 CH… do 20 %;
c) težje stopnje - pod 6 CH… do 35 %;
67. Funkcionalne motnje po poškodbi mehurja:
a) zmanjšana kapaciteta; za vsako 1/3 zmanjšanja do 10 %;
b) trajna urinarna fistula sečevoda, sečnega mehurja ali sečnice. do 30 %;
68. Popolna incontinentia urina: 40 %.
XI. Moški in ženski spolni organi
69. Izguba enega moda:
a) do 60. leta starosti… 15 %;
b) po 60. letu starosti… 5 %;
70. Izguba obeh mod:
a) do 60. leta starosti 30 %;
b) po 60. letu starosti… 10 %;
71. Izguba penisa:
a) do 60. leta starosti 50 %;
b) po 60. letu starosti… 30 %;
72. Deformacija penisa z onemogočeno kohabitacijo:
a) do 60. leta starosti… 50 %;
b) po 60. letu starosti… 30 %;
73. Izguba maternice in jajčnikov do 55. leta starosti:
a) izguba maternice. 30 %;
b) izguba enega jajčnika… 10 %;
c) izguba obeh jajčnikov… 30 %;
74. Izguba maternice in jajčnikov po 55. letu starosti:
a) izguba maternice. 10 %;
b) izguba vsakega jajčnika… 5 %;
75. Poškodba vulve in/ali vagine, ki onemogoča kohabitacijo:
a) do 60. leta starosti… 50 %;
b) po 60. letu starosti 30 %;
XII. Hrbtenica
76. Poškodba hrbtenice s trajno okvaro hrbteničnega mozga ali perifernih živcev (tetraplegija, triplegija, paraplegija) z nezmožnostjo kontrole defekacije in urinirnja… 100 %;
77. Poškodba hrbtenice s trajno okvaro hrbteničnega mozga ali perifernega živčnega sistema (tetrapareza, tripareza) z ohranjeno kontrolo defekacije in uriniranja. do 90 %;
78. Poškodba hrbtenice s popolno paralizo spodnjih udov brez motenj pri defekaciji in uriniranju 80 %;
79. Poškodba hrbtenice s parezo spodnjih udov:
a) lažje stopnje… do 30 %;
b) težje stopnje do 50 %;
a) do 10 % površine telesa… do 5 %;
XII.1. Posebna določila
Trajna invalidnost se po točkah od 76 do 78 določa po ugotovljenih nepopravljivih nevroloških poškodbah, po 79. točki pa se trajna invalidnost določa po zaključenem zdravljenju, toda ne prej kot 24 mesecev po poškodbi.
80. Omejena gibljivost hrbtenice zaradi zloma najmanj dveh sosednjih vretenc s spremenjeno krivuljo (kifoza, gibus, skolioza):
a) lažje stopnje… do 10 %;
b) srednje stopnje… do 15 %;
c) težje stopnje… do 30 %;
81. Omejena gibljivost hrbtenice po zlomu telesa vretenca vratnega segmenta:
a) lažje stopnje… do 5 %;
b) srednje stopnje. do 10 %;
c) težje stopnje… do 20 %;
82. Omejena gibljivost hrbtenice po zlomu telesa vretenca prsnega segmenta. do 5 %;
83. Omejena gibljivost hrbtenice po zlomu telesa vretenca ledvenega segmenta:
a) lažje stopnje… do 5 %;
b) srednje stopnje… do 15 %;
c) težje stopnje… do 30 %;
84. Serijski prelom treh ali več spinalnih nastavkov… 5 %.
85. Serijski prelom treh ali več prečnih nastavkov 10 %.
XII.2. Posebna določila
1. Pri poškodbah mehkih delov vratne hrbtenice (zvin, nateg) se trajne invalidnosti ne prizna. Trajna invalidnost se prizna samo v primerih, ko je s funkcionalnim RTG slikanjem dokazan premik med vretenci za več kot 3 mm. V tem primeru se trajna invalidnost določa po 81.a) točki, odstotek trajne invalidnosti pa se zmanjša za ½.
2. Pri poškodbah prsnega in ledvenega dela hrbtenice brez okvare kostne strukture se prizna polovica ustreznih odstotkov trajne invalidnosti po 82. in 83.a) točki Tabele invalidnosti.
XIII. Medenica
86. Prelom medenice s težjo deformacijo ali denivelacijo sakroiliakalnih sklepov ali simfize… 30 %;
87. Simfizeoliza s horizontalno in/ali vertikalno dislokacijo… 5 %;
88. Prelomi medeničnih kosti, sanirani z dislokacijo:
a) ene medenične kosti (črevnice, sramnice, sednice)… 10 %;
b) dveh ali več medeničnih kosti 15 %;
89. Prelom križnice, saniran z dislokacijo… 10 %.
90. Prelom trtične kosti:
a) prelom trtične kosti saniran z dislokacijo ali operativno odstranjen fragment. 5 %;
b) operativno odstranjena trtična kost… 10 %;
XIII.1. Posebna določila
Za zlome medeničnih kosti, ki so se zacelili brez dislokacije, se trajne invalidnosti ne prizna.
XIV. Roke
91. Izguba obeh zgornjih okončin ali dlani… 100 %;
92. Izguba zgornje okončine v ramenu (eksartikulacija) 70 %;
93. Izguba zgornje okončine v nadlahti… 65 %;
94. Izguba zgornje okončine v podlahti z ohranjeno funkcijo komolca… 60 %;
95. Izguba ene dlani… 55 %;
96. Izguba vseh prstov:
a) na obeh rokah… 90 %;
b) na eni roki… 45 %;
97. Izguba palca… 20 %;
98. Izguba kazalca… 12 %;
99. Izguba:
a) sredinca… 7 %;
b) prstanca ali mezinca - za vsak prst… 3 %;
100. Izguba metakarpalne kosti palca… 6 %;
101. Izguba metakarpalne kosti kazalca… 4 %;
102. Izguba metakarpalne kosti sredinca, prstanca ali mezinca, za vsako kost. 2 %;
XIV.1. Posebna določila
1. Za izgubo enega členka palca se prizna polovica, za izgubo enega členka ostalih prstov pa se prizna 1/3 odstotka, ki je določena za ta prst.
2. Delna izguba kostnega dela členka se prizna kot popolna izguba členka tega prsta.
3. Za izgubo blazinice prsta se trajne invalidnosti ne prizna.
Nadlahtnica
103. Popolna zatrdelost ramenskega sklepa. 30 %;
104. Omejena gibljivost ramenskega sklepa in/ali ramenskega obroča po zlomu kostnih struktur ali izpahu:
a) lažje stopnje, omejena gibljivost sklepa do 1/3 od 550°… do 5 %;
b) srednje stopnje, omejena gibljivost sklepa do 2/3 od 550°. do 10 %;
c) težje stopnje, omejena gibljivost sklepa prek 2/3 od 550°. do 20 %;
105. Ohlapnost ramenskega sklepa s kostnim defektom sklepnih teles. do 20 %;
106. Ohlapnost ramenskega sklepa po izpahu… do 3 %;
107. Nepravilno zaraščen prelom ključnice… do 5 %;
108. Pseudoartroza nadlahtnice… 30 %;
109. Kronični osteomielitis kosti gornjih udov s fistulo… 10 %;
110. Paraliza živca accesoriusa… 15 %;
111. Paraliza brahialnega pleteža, dokazana z radikulografijo ali preiskavo MEP:
a) avulzija korenine brahialnega pleteža 5 %;
b) avulzija 2-4 korenine brahialnega pleteža… 45 %;
c) okvara celotnega brahialnega pleteža 60 %;
112. Paraliza aksilarnega živca… 15 %;
113. Paraliza radialnega živca… 30 %;
114. Paraliza živca medianusa… 35 %;
115. Paraliza živca ulnarisa… 30 %;
116. Paraliza dveh živcev na eni roki… 50 %;
117. Paraliza treh živcev na eni roki… 60 %;
XIV.2. Posebna določila
1. Za parezo določenega živca se prizna maksimalno do 2/3 trajne invalidnosti, ki je zgoraj navedena za paralizo istega živca.
2. Za primere po točkah od 110 do 117 se trajna invalidnost določa po zaključenem zdravljenju, toda ne prej kot 24 mesecev po poškodbi. Obvezna je verifikacija EMG-ja, stara do tri mesece.
Podlahtnica
118. Popolna zatrdelost komolčnega sklepa… 20 %;
119. Omejena gibljivost komolčnega sklepa po zlomu kostnih struktur ali izpahu:
a) lažje stopnje, omejena gibljivost sklepa do 1/3… do 5 %;
b) srednje stopnje, omejena gibljivost sklepa do 2/3… do 10 %;
c) težje stopnje, omejena gibljivost sklepa prek 2/3… do 20 %;
120. Pseudoartroza
a) obeh kosti podlahtnice… 25 %;
b) radiusa… 15 %;
c) ulne… 15 %;
121. Popolna zatrdelost podlahti:
a) v supinaciji ali v pronaciji 25 %;
b) v srednjem položaju… 15 %;
122. Omejena supinacija in pronacija podlahtnice v primerjavi z zdravo:
a) lažje stopnje, omejena gibljivost sklepa do 1/3. do 5 %;
b) srednje stopnje, omejena gibljivost sklepa do 2/3… do 10 %;
c) težje stopnje, omejena gibljivost sklepa prek 2/3… do 15 %;
123. Popolna zatrdelost zapestnega sklepa… 20 %;
124. Omejena gibljivost zapestnega sklepa po zlomu kostnih struktur ali izpahu:
a) lažje stopnje, omejena gibljivost sklepa do 1/3… do 5 %;
b) srednje stopnje, omejena gibljivost sklepa do 2/3… do 10 %;
c) težje stopnje, omejena gibljivost sklepa prek 2/3… do 15 %;
125. Endoproteza navikularne in/ali lunarne kosti… 15 %;
XIV.3. Posebna določila
1. Pseudoartroza navikularne kosti in/ali osi lunatum se določa po točki 124.
2. Ocena invalidnosti po točki 122 se v primeru motenega le enega giba, prizna polovica invalidnosti.
Prsti
126. Popolna zatrdelost vseh prstov ene roke… 40 %;
127. Popolna zatrdelost celega palca… 15 %;
128. Popolna zatrdelost celega kazalca… 9 %;
129. Popolna zatrdelost celega sredinca… 5 %;
130. Popolna zatrdelost celega prstanca ali mezinca, za vsak prst… 2 %;
XIV.4. Posebna določila
1. Za popolno zatrdelost enega sklepa palca se prizna polovica, za popolno zatrdelost enega sklepa ostalih prstov pa 1/3 trajne invalidnosti, ki je določena za izgubo določenega prsta.
2. Seštevek odstotkov za zatrdelost posameznih sklepov enega prsta ne more preseči odstotka, ki se prizna za popolno zatrdelost tega prsta.
131. Nepravilno zaraščen Xxxxxxxxx zlom palca… 5 %;
132. Nepravilno zaraščen prelom metakarpalnih kosti:
a) I metakarpalne kosti… 4 %;
b) II, III, IV in V za vsako kost… 3 %;
133. Zlom prstov od II do V z angulacijo prsta. 2 %;
134. Omejena gibljivost distalnega ali bazalnega členka palca za vsak sklep:
a) do 1/3… 0%;
b) od vključno 1/3 do 1/2 do 3%;
c) od vključno 1/2 dalje do 6%;
135. Omejena gibljivost posameznih sklepov kazalca za vsak sklep:
a) do 1/3… 0 %;
b) od vključno 1/3 do 1/2 do 1,5 %;
c) od vključno 1/2 dalje do 2,5 %;
136. Omejena gibljivost posameznih sklepov sredinca za vsak sklep:
a) do 1/3… 0 %;
b) od vključno 1/3 do 1/2 do 1 %;
c) od vključno 1/2 dalje do 2 %;
137. Omejena gibljivost posameznih sklepov prstanca in mezinca za vsak sklep:
a) do 1/3… 0 %;
b) od vključno 1/3 do 1/2… do 0,5 %;
c) od vključno 1/2 dalje do 1 %;
XIV.5. Posebna določila
1. Skupna trajna invalidnost po točkah od 134 do 137 ne more preseči odstotka invalidnosti, ki je določen za popolno zatrdelost določenega prsta.
2. Pri posledicah poškodbe prstov se trajna invalidnost določa brez uporabe načela iz četrte točke Splošnih določil Tabele invalidnosti.
XV. Noge
138. Izguba obeh spodnjih okončin nad koleni… 100 %;
139. Eksartikulacija spodnje okončine v kolku. 70 %;
140. Izguba spodnje okončine nad kolenom ali v kolenskem sklepu… 55 %;
141. Izguba obeh spodnjih okončin pod kolenom. 80 %;
142. Izguba spodnje okončine pod kolenom… 45 %;
143. Izguba obeh stopal… 80 %;
144. Izguba enega stopala… 35 %;
145. Izguba stopala v Chopartovi liniji… 35 %;
146. Izguba stopala v Lisfrancovi liniji… 30 %;
147. Transmetatarzalna amputacija… 25 %;
148. Izguba I ali V metatarzalne kosti… 5 %;
149. Xxxxxx XX, III ali IV metatarzalne kosti, za vsako kost… 3 %;
150. Izguba vseh prstov na eni nogi. 20 %;
151. Izguba palca na nogi:
a) izguba distalnega členka palca… 5 %;
b) izguba celega palca… 10 %;
152. Izguba celega II do V prsta na nogi, za vsak prst… 2,5 %;
153. Delna izguba II do V prsta na nogi, za vsak prst. 1 %;
Stegno
154. Popolna zatrdelost kolka… 30 %;
155. Popolna zatrdelost obeh kolkov… 70 %;
156. Pseudoartroza stegneničnega vratu s skrajšanjem spodnje okončine. 45 %;
157. Deformantna artroza kolka po prelomu z omejeno gibljivostjo kolka, ugotovljeno z RTG-jem, v primerjavi z zdravim:
a) lažje stopnje, z omejeno gibljivostjo sklepa do 1/3… do 15 %;
b) srednje stopnje, z omejeno gibljivostjo sklepa do 2/3… do 25 %;
c) težje stopnje, z omejeno gibljivostjo sklepa prek 2/3… do 30 %;
158. Endoproteza kolka… 30 %;
159. Omejena gibljivost kolka po zlomu kostnih struktur ali izpahu:
a) lažje stopnje, z omejeno gibljivostjo sklepa do 1/3… do 5 %;
b) srednje stopnje, z omejeno gibljivostjo sklepa do 2/3… do 10 %;
c) težje stopnje, z omejeno gibljivostjo sklepa prek 2/3… do 20 %;
160. Pseudoartroza stegnenice… 40 %;
161. Nepravilno zaraščen zlom stegnenice z angulacijo:
a) 10 do 20 stopinj… do 10 %;
b) prek 20 stopinj… do 15 %;
162. Kronični osteomielitis kosti na nogah s fistulo… 10 %;
163. Velike in globoke brazgotine v mišičju stegnenice ali goleni do 5 %;
164. Cirkulacijske spremembe velikih krvih žil na nogah:
a) stegnenice… do 5 %;
b) goleni… do 15 %;
c) posttraumatska flebotromboza… do 15 %;
165. Skrajšanje noge zaradi zloma:
a) za 2 do 4 cm… do 10 %;
b) za 4,1 do 6 cm… do 15 %;
c) za več kot 6 cm… 20 %;
Golen
166. Zatrdelost kolena 30 %;
167. Deformantna artroza kolenskega sklepa po poškodbi sklepnih teles z omejeno gibljivostjo, ugotovljeno rentgenološko in primerjano z zdravim:
a) lažje stopnje, z omejeno gibljivostjo sklepa do 1/3… do 15 %;
b) srednje stopnje, z omejeno gibljivostjo sklepa do 2/3… do 20 %;
c) težje stopnje, z omejeno gibljivostjo sklepa prek 2/3… do 25 %
168. Omejena gibljivost kolenskega sklepa po zlomu sklepnih teles ali izpahu:
a) lažje stopnje do 5 %;
b) srednje stopnje do 10 %;
c) težje stopnje do 20 %;
169. Ohlapnost sklepa kolena po poškodbi kapsule in ligamentarnega aparata v primerjavi z zdravim:
a) ohlapnost v eni smeri do 5 %;
b) ohlapnost v obeh smereh do 10 %;
XV.1. Posebna določila
1. Po 159. in 168. točki se trajne invalidnosti ne določa, če je deficit gibljivosti manjši od 10 stopinj.
2. Po udarnini in izvinu kolena brez rupture ligamentarnega aparata se trajne invalidnosti ne določa.
170. Endoproteza kolena… 30 %;
XV.3. Posebna določila
Zatrdelost interfalangealnih sklepov II-V prsta v iztegnjenem položaju ali zmanjšana gibljivost teh sklepov ne predstavlja trajne invalidnosti.
188. Zatrdelost ali deformacija II-IV prsta na nogi v zavitem položaju (digitus fleksus), za vsak prst… 0,5 %;
189. Velike brazgotine na peti ali stopalu po poškodbi mehkih delov:
a) površina od 1/4 do 1/2 stopala… do 10 %;
b) površina prek 1/2 stopala… do 20 %;
190. Paraliza živca ishiadicusa… 40 %;
191. Paraliza živca femoralisa… 30 %;
192. Paraliza živca tibialisa… 25 %;
193. Paraliza živca peroneusa… 25 %;
194. Paraliza živca glutealisa… 10 %;
XV.4. Posebna določila
1. Za parezo določenega živca na nogi se prizna maksimalno do 2/3 odstotka trajne invalidnosti, ki je določen za paralizo istega živca.
2. Za primere po točkah od 190 do 194 se trajna invalidnost določa po zaključenem zdravljenju, toda ne prej kot 24 mesecev po poškodbi. Obvezna je verifikacija EMG-ja, stara do tri mesece.
3. Za brazgotine na peti ali stopalu, ki zajemajo manj kot 1/4 stopala, se trajne invalidnosti ne določa.
Pravilo devetke
- Vrat in glava… 9 %;
- Ena roka… 9 %;
- Prednja stran trupa… 2 x 9 %;
- Zadnja stran trupa… 2 x 9 %;
- Ena noga… 2 x 9 %;
- Peritoneum in genitalni organi… 1 %;
171. Operativna odstranitev meniskusa po sveži poškodbi:
a) po prvi delni odstranitvi vsakega meniskusa… 2,5 %;
b) po odstranitvi celega meniskusa 5 %;
172. Prosto sklepno telo zaradi poškodbe s funkcijsko motnjo… do 5 %;
173. Funkcionalne motnje po poškodbi pogačice:
a) travmatska hondromalacija pogačice, verificirana z RTG -jem. do 5 %;
3,5
3,5
b) delno odstranjena pogačica… 5 %;
c) popolnoma odstranjena pogačica… 10 %;
2 2 2 2
174. Pseudoartroza pogačice 10 %;
175. Pseudoartroza tibije 25 %;
1,5
18 18
1,5 1,5
1,5
176. Nepravilno zaraščen zlom golenice z valgus, varus ali recurvatus deformacijo v primerjavi z zdravo:
a) od 5 - 15 stopinj… do 10 %;
b) prek 15 stopinj… do 15 %;
177. Popolna zatrdelost skočnega sklepa 25 %;
178. Omejena gibljivost skočnega sklepa po zlomu sklepnih teles, zvinu, pretrganju ahilove tetive zaradi neposrednega udarca ali izpahu:
a) lažje stopnje, gibljivost sklepa zmanjšana do 1/3… do 5 %;
b) srednje stopnje, gibljivost sklepa zmanjšana do 2/3… do 10 %;
c) težje stopnje, gibljivost sklepa zmanjšana prek 2/3… do 15 %;
XV.2. Posebna določila
1. Pri celotni odstranitvi obeh meniskusov se prizna trajna invalidnost po točki
171.b) za vsakega od meniskusov.
2. Trajne invalidnosti se po 178. točki ne določa, če je deficit gibljivosti manjši od 10 stopinj.
3. Za zvin skočnega sklepa brez dokazane rupture ligamentarnega aparata se trajne invalidnosti ne prizna.
179. Traumatska razširitev maleolarne vilice stopala - v primerjavi z zdravim. do 15 %;
180. Deformacija stopala: pes excavatus, pes planovalgus, pes varus, pes equinus:
a) lažje stopnje… do 10 %;
b) težje stopnje… do 20 %;
181. Deformacija kalkaneusa po kompresivnem zlomu… do 20 %;
182. Deformacija talusa po zlomu z deformantno artrozo… do 20 %;
183. Izolirani zlomi tarzalnih kosti brez večje deformacije… do 5 %;
184. Deformacija ene od metatarzalnih kosti po zlomu, za vsako kost… 2 %;
185. Večja deformacija metatarzusa po zlomu metatarzalnih kosti… do 10 %;
186. Popolna zatrdelost distalnega sklepa palca na nogi… 1,5 %;
187. Popolna zatrdelost proksimalnega sklepa palca na nogi ali oba sklepa. 3 %;
1,25 1,25 1,25 1,25
4,75 4,75 4,75 4,75
3,5 3,5 3,5 3,5
1,75 1,75 1,75 1,75