Contract

Na podlagi Konzorcijskega sporazuma ustanovnih članov Strateškega razvojno inovacijskega partnerstva - Mreže za prehod v krožno gospodarstvo (v nadaljevanju: SRIP – Krožno gospodarstvo) je Programski svet SRIP – Krožno gospodarstvo na svoji seji dne 3. 4. 2017 sprejel

POSLOVNIK O UPRAVLJANJU SRIP – KROŽNO GOSPODARSTVO

1. člen

S tem poslovnikom se urejata način upravljanja, delovanja in organiziranost Strateškega razvojno inovacijskega partnerstva - Mreže za prehod v krožno gospodarstvo (v nadaljevanju: SRIP – Krožno gospodarstvo).

2. člen

(Članstvo SRIP – Krožno gospodarstvo)

SRIP – Krožno gospodarstvo kot poslovni model je skladen z načelom odprtosti in načelom relativne uravnoteženosti pri upravljanju in deluje na ravneh celote, preko vzpostavitve vertikalnih verig vrednosti in vzpostavitve horizontalnih mrež.

Člani SRIP – Krožno gospodarstvo se bodo v skladu s poslovnim modelom povezali v vertikalne verige vrednosti, kjer obstajajo komplementarnosti pri raziskavah, razvoju, inovacijah in nastopih na globalnih trgih.

Horizontalne mreže SRIP – Krožno gospodarstvo delujejo po načelih skupnih storitev za posamezne vertikalne verige vrednosti v SRIP z namenom tesnejšega razvojnega inovacijskega povezovanja deležnikov na določenem področju.

Po načelu odprtosti je članom SRIP omogočeno vključevanje v največ tri vertikalne verige vrednosti in hkrati imajo možnost sodelovanja tudi v drugih SRIP.

Nov član se lahko včlani v SRIP – Krožno gospodarstvo s pisno pristopno izjavo kadarkoli v letu.

Članu se določi višina članarine za članstvo v SRIP glede na:

1. velikost podjetja: mala in srednja (MSP), mikro in velika,

2. drugi člani SRIP:

a) razvojno-raziskovalne institucije in izobraževalne institucije (RRI),

b) lokalne skupnosti,

c) nevladne organizacije (in posamezniki).

Vsak član SRIP - Krožno gospodarstvo stopa v SRIP – Krožno gospodarstvo s podpisom pristopne izjave prostovoljno, s katero potrjuje, da je seznanjen z določili tega poslovnika in da bo deloval v skladu z njimi.

Ob vstopu član SRIP plača članarino, ki je določena na letni ravni s sklepom Programskega sveta (PS). Vsi člani SRIP – Krožno gospodarstvo, ki so hkrati tudi člani ŠGZ ali GZS, so v prvi fazi SRIP – Krožno gospodarstvo oproščeni plačila članarine za SRIP. V drugi fazi SRIP – Krožnogospodarstvo je za vse člane SRIP članarina za SRIP obvezna. Članarina je določena s pravili za članstvo, ki so priloga tega poslovnika in jih sprejme ter po potrebi korigira Programski svet (PS).

Vstop člana šteje od trenutka pristopa h Konzorcijskemu sporazumu, pri čemer ima član pravico imenovati ali predlagati svoje člane v organih SRIP v postopku naslednjih imenovanj za posamezne organe.

Član SRIP – Krožno gospodarstvo ima pravico, da iz njega kadarkoli izstopi, če poda pisno izjavo Programskemu svetu SRIP – Krožno gospodarstvo ter ob enem navede razloge za svoj izstop.

Izstop je mogoče podati do 30. novembra v tekočem letu, pri čemer začne izstop učinkovati

1. januarjem naslednjega leta, stranki pa lahko datum izstopa sporazumno uredita tudi drugače.

Član, ki izstopi iz SRIP, odgovarja za vse obveznosti, ki so zanj nastale do dneva njegovega izstopa, med drugim mora poravnati tudi članarino za članstvo v SRIP do dneva njegovega izstopa.

V primeru, da član SRIP – Krožno gospodarstvo izstopi iz SRIP, mu z izstopom prenehajo tudi vse funkcije v organih SRIP.

V primeru odstopa s funkcije oziroma izstopa člana, katerega predstavnik je imenovan kot član posameznega organa SRIP, se za manjkajoče člane v posameznih organih v najkrajšem možnem času imenujejo nadomestni člani .

SRIP – Mreže za prehod v krožno gospodarstvo lahko sodeluje tudi z drugimi pravnimi in fizičnimi osebami, ki niso člani SRIP- Mreže za prehod v krožno gospodarstvo in so pomembni za uspešno delovanje SRIP – Krožno gospodarstvo.

3. člen

(Pravice in dolžnosti članov) Pravice članov SRIP – Krožno gospodarstvo so zlasti:

• pravica predlagati oz., v soglasju z drugimi upravičenimi predlagatelji, imenovati člane v organe SRIP – Krožno gospodarstvo, to je v Programski svet, Upravni odbor in Tehnološki svet,

• aktivno sodelovanje v posameznih vertikalnih verigah vrednosti,

• aktivno sodelovanje v posameznih horizontalnih mrežah,

• uporaba storitev horizontalnih mrež SRIP – krožno gospodarstvo,

• pravica do obveščenosti glede vseh pomembnih vprašanj iz delovanja SRIP – krožno gospodarstvo,

• aktivno sodelovanje pri internacionalizaciji,

• sodelovanje v organih SRIP – krožno gospodarstvo,

• prejemanje povratnih informacij iz izvajanja dejavnosti, kjer sodeluje kot član.

Obveznosti članov SRIP- krožno gospodarstvo so zlasti:

• spoštovanje aktov SRIP – Krožno gospodarstvo,

• stalno uresničevanje pravic preko organov SRIP – krožno gospodarstvo,

• aktivno vključevanje aktivnosti dejavnosti SRIP- krožno gospodarstvo,

• izvrševanje sprejetih sklepov organov SRIP- krožno gospodarstvo,

• spoštovanje dobrih poslovnih običajev in kodeksov poslovne morale,

• dajanje splošnih informacij za potrebe izvajanja dejavnosti in uresničevanja interesov članov,

• redno plačevanje članskega prispevka in drugih dogovorjenih prispevkov,

• redno poročanje o spremembah podatkov o članu,

• opravljati druge naloge, ki so določene z akti SRIP – krožno gospodarstvo.

4. člen (Javnost dela)

Delo organov SRIP – Krožno gospodarstvo, kot so Programski svet in Upravni odbor in Tehnološki svet je javno za vse člane, ob njihovem soglasju pa tudi za širšo javnost. Zaradi varovanja poslovne tajnosti ali iz drugih utemeljenih razlogov se lahko seje Programskega sveta, Upravnega odbora in Tehnološkega sveta SRIP - Krožno gospodarstvo zaprejo za javnost.

Vsi člani SRIP – Krožno gospodarstvo se udeležujejo sej Zbora članov, ki se skliče dva krat letno in so javne za vse člane.

Upravni odbor SRIP – krožno gospodarstvo redno obvešča in informira člane SRIP o delu celotnega SRIP – Krožno gospodarstvo preko tiskanih in elektronskih medijev, socialnih omrežij ter publikacij.

5. člen

(Naloge in dejavnost SRIP – krožno gospodarstvo)

Osnovni cilj SRIP – Krožno gospodarstvo je krepitev in spodbujanje dejavnosti njenih članov. V ta namen SRIP – Krožno gospodarstvo predvsem:

• zastopa skupne interese članic SRIP – Krožno gospodarstvo,

• spodbuja vzpostavitev javno-zasebnega partnerstva in vsaj pet verig vrednosti ter sistematičnega vključevanja v mednarodne verige vrednosti,

• zagotavlja celovite podpore storitev in povezovanja na posameznih področjih SRIP od faze razvoja do trženja,

• upošteva načelo odprtosti in relativne uravnoteženosti med podjetji glede na velikost podjetja,

• podpira aktivno delovanje na področju strateškega razvoja članov in spremljanje globalnih trendov, novih tehnologij in razvojno-raziskovalnih področij; sistematično

vključevanje članov v mednarodne verige vrednosti: mednarodna / globalna vpetost partnerstva,

• promovira in predstavlja delo članov SRIP doma in v tujini,

• zbira, obdeluje in posreduje informacije, pomembne za člane SRIP,

• skrbi za medsebojno sodelovanje v posameznih verigah vrednosti in koriščenju skupnih storitev horizontalnih mrež,

• skrbi za aktivno članstvo, to je, da vsi člani participirajo sredstva za delovanje SRIP- Krožno gospodarstvo,

• sodeluje in zastopa interese članov SRIP do države oziroma resornimi ministrstvi pri inovativnih in zelenih javnih naročilih, gospodarski diplomaciji in promociji,

• spodbuja skupen razvoj in sodelovanje med članicami SRIP,

• upošteva načelo odprtosti in relativne uravnoteženosti,

• spodbuja internacionalizacijo,

• spodbuja razvoj skupnih storitev, kot so razvoj človeških virov oziroma karierne platforme in razvoj kompetenc, trajnostni procesi in mreže ter okoljske dejavnosti, IKT platforma

• opravlja druge storitve, potrebne za doseganje osnovnih ciljev SRIP- krožno gospodarstvo.

6. člen

(Organi SRIP – Krožno gospodarstvo) Organi SRIP – Krožno gospodarstvo so:

• Programski svet (PS),

• Upravni odbor (UO),

• Tehnološki svet (TS),

• Zbor članov (ZČ).

7. člen

(Sestava in naloge Programskega sveta SRIP – Krožno gospodarstvo)

PS šteje deset predstavnikov in je sestavljen iz predstavnikov ustanoviteljev ter članov SRIP, in sicer tako, da:

• ŠGZ, prijavitelj in upravljavec SRIP - Krožno gospodarstvo ter predstavnik gospodarstva imenuje dva (2) predstavnika;

• Razvojno raziskovalni instituciji (RRI):

o Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru (FKKT) imenuje dva (2) predstavnika;

o Kemijski inštitut (KI) imenuje dva (2) predstavnika;

• Iz vrst MSP se imenuje tri (3) predstavnike;

• Iz vrst velikih podjetij se imenuje enega (1) predstavnika. Sestava predstavnikov gospodarstva:

a) MSP: 3 predstavniki

b) VP: 1 predstavnik Sestava RRI: 4 predstavniki Sestava ŠGZ: 2 predstavnika

Skupno število članov PS iz gospodarstva in RRI: 10 predstavnikov

ŠGZ, FKKT in KI imenujejo kandidate za člane PS v skladu s svojimi pravili imenovanja.

MSP imajo v PS 3 zastopnike. Zastopnike MSP v PS imenujejo ustanovitelji SRIP – Krožno gospodarstvo. Imenovani so tisti trije (3) kandidati, ki prejmejo največje število glasov ustanoviteljev SRIP – Krožno gospodarstvo.

VP imajo v PS 1 zastopnika. Zastopnika VP v PS imenujejo ustanovitelji SRIP – Krožno gospodarstvo. Imenovan je tisti kandidati, ki prejmejo največje število glasov ustanoviteljev SRIP – Krožno gospodarstvo.

Mandat članov v PS traja tri (3) leta z možnostjo ponovne izvolitve.

Seje PS sklicuje in vodi predsednik PS. Predsednik skrbi za izvajanje sklepov PS.

PS je sklepčen, če je na seji prisotnih vsaj šest (6) predstavnikov. Na sejah PS odloča z večino navzočih na seji. Vsak član PS ima en glas. V primeru neodločenega števila glasov je odločilen glas predsednika oziroma v njegovi odsotnosti glas podpredsednika.

Delo Programskega sveta je strateške narave in odloča o:

• sprejemu splošnih aktov SRIP,

• sprejemu letnega / faznega programa dela (vsebinskega in finančnega) – akcijskega načrta,

• sprejemu letnega / faznega poročila,

• uporabi morebitnega presežka in poravnavi izgube,

• izvolitvi in odpoklicu članov Upravnega odbora (UO) SRIP, na podlagi predlogov podanih s strani vertikalnih področij (verig vrednosti) in horizontalnih mrež,

• izvolitvi in odpoklicu predsednika UO, ki ga predlagajo ustanovitelji,

• izvolitvi in odpoklicu predsednika PS,

• statusnem preoblikovanju in prenehanju SRIP,

• vzpostavitvi nove vertikale/horizontale znotraj SRIP,

• sklicuje zbor članov,

• o drugih vprašanjih, ki niso v pristojnosti drugih organov SRIP.

Pri odločanju v PS in pri imenovanju ima vsak član oziroma predstavnik en glas. Odločitev je sprejeta, če zanjo glasuje večina navzočih članov, razen v primeru odločanje o:

- uporabi morebitnega presežka in poravnavi izgube,

- statusnem preoblikovanju in prenehanju SRIP,

- vzpostavitvi nove vertikale / horizontale znotraj SRIP, ko je za sprejem odločitve poleg večine glasov navzočih članov, potrebno tudi soglasje vseh ustanovnih članov.

PS ima predsednika, ki sklicuje seje PS in skrbi za izvajanje sklepov PS in sodelovanje z ostalimi organi SRIPa. Za predsednika se izvoli eden izmed članov PS s triletnim mandatom, z možnostjo ponovne izvolitve. Za potrebe kontinuitete delovanja SRIP ima PS tudi podpredsednika, ki ga prav tako izvolijo člani PS za obdobje treh let.

Delovanje Programskega sveta natančneje ureja Poslovnik o delu Programskega sveta, ki ga sprejme PS.

Programski svet se sestane v najkrajšem možnem času po potrditvi SRIP s strani države oz. resornega ministrstva za nadaljnje aktivnosti SRIP.

8. člen

(Sestava in naloge Upravnega odbora SRIP – Krožno gospodarstvo) Upravni odbor (UO) ima 11 članov, in sicer:

• pet (5) članov predhodno izvolijo člani vertikalnih stebrov in horizontalnih mrež iz gospodarstva (2 člana MSP in 3 člani VP);

• po enega (1) predstavnika imenujejo ustanovitelji, od tega ŠGZ imenuje enega (1) člana MSP, FKKT UM imenuje enega (1) člana MSP in KI imenuje enega (1) člana predstavnik VP,

• en (1) predstavnika ŠGZ,

• en (1) predstavnik FKKT UM,

• en (1) predstavnik KI.

Sestava predstavnikov gospodarstva:

a) MSP: 4 predstavniki

b) VP: 4 predstavniki Sestava RRI: 2 predstavnika Sestava ŠGZ: 1 predstavnik

Skupno število članov UO iz gospodarstva in RRI: 11 predstavnikov

UO vodi in nadzoruje SRIP in vodstva vertikalnih stebrov in horizontalnih mrež, to pomeni, da koordinira delovanje vertikal in horizontal, predstavlja SRIP navzven, je odgovoren za pripravo poročil PS-u.

Pri odločanju v UO ima vsak član oziroma predstavnik en glas. Mandat članov v UO traja tri (3) leta, z možnostjo ponovne izvolitve.

UO ima predsednika in podpredsednika. Predsednika izbere UO izmed svojih članov, ki so predstavniki ŠGZ in ga izvoli oziroma potrdi PS. Podpredsednika na podlagi soglasnega predloga FKKT UM in KI izbere UO izmed svojih članov. Podpredsednik nadomešča

predsednika v primeru njegove odsotnosti ali v primeru, kadar je predsednik nezmožen opravljati svojo funkcijo. Pravila za predsednika, veljajo tudi za podpredsednika, ko ta nadomešča predsednika.

UO se načeloma sestaja kvartalno, lahko pa tudi bolj pogosto glede na dinamiko dela in aktualnost problematike. Na sejah na povabilo predsednika glede na obravnavano tematiko lahko sodelujejo tudi predstavniki vladnih in lokalnih inštitucij in drugi deležniki oziroma strokovnjaki.

Seje UO sklicuje in vodi predsednik UO. Predsednik skrbi za izvajanje sklepov UO.

UO je sklepčen, če je na seji prisotnih vsaj šest (6) predstavnikov. Na sejah UO odloča z večino navzočih na seji. Vsak član UO ima en glas. V primeru neodločenega števila glasov je odločilen glas predsednika oziroma podpredsednika, v kolikor le-ta nadomešča predsednika.

Naloge UO so:

• priprava letnega / faznega programa dela (vsebinskega in finančnega) - akcijskega načrta,

• priprava predlogov za spremembo ali dopolnitev pravil SRIP,

• priprava letnega poročila / faznih poročil,

• PSju predlaga način uporabe presežka in poravnave izgube,

• PS-ju podaja predloge za statusno preoblikovanje,

• podaja predloge za nove vertikale – verige vrednosti in horizontalne mreže znotraj SRIP,

• o drugih vprašanjih, ki jih določajo pravila.

Za delovanje Upravnega odbora SRIP – Krožno gospodarstvo se upoštevajo Poslovnik o delovanju SRIP.

9. člen

(Sestava in naloge Tehnološkega sveta SRIP – Krožno gospodarstvo)

TS je posvetovalni organ in je sestavljen iz najmanj 25 članov, od katerih vsak vertikalni steber imenuje po tri (3) člane iz gospodarstva, od tega vsaj en (1) MSP po vertikali, vsak

sodelujoči RRI imenuje enega (1) člana, horizontalna mreža krožni poslovni modeli imenuje tri (3) člane in horizontalna mreža IKT podpora imenuje dva (2) člana.

Sestava članov TS temelji na načelu uravnoteženosti sestave članov, upoštevajoč tudi razmerja v gospodarstvu med VP in MSP.

Mandat članov v TS traja tri (3) leta, z možnostjo ponovnega imenovanja.

Sestava predstavnikov gospodarstva (skupno 15 predstavnikov) v vertikalnih verigah vrednosti in horizontalnih mrežah:

a) MSP: 5 predstavnikov ali več,

b) VP: do 10 predstavnikov, Sestava RRI: 7 predstavnikov. ŠGZ: 2 predstavnika

GZS: 1 predstavnik

Naloge TS so:

- koordinacija in skrb za delovanje vertikalnih verig vrednosti in horizontalnih mrež,

- skrb za sinergije med stebri in mrežami za izvajanje akcijskega načrta, ki podpira delo SRIP- a ter mnenja o strategijah posreduje PS in UO.

Predsednika in podpredsednika TS imenujejo člani TS izmed sebe, oba imata triletni mandat. Predsednik, sklicuje seje TS. Podpredsednik opravlja funkcije predsednika v primeru njegove odsotnosti ali v primeru, kadar je predsednik nezmožen opravljati svojo funkcijo.

Seje TS sklicuje in vodi predsednik TS. Predsednik skrbi za izvajanje sklepov TS.

TS je sklepčen, če je na seji prisotno vsaj trinajst (13) predstavnikov. Na sejah TS odloča z večino navzočih na seji. Vsak član TS ima en glas. V primeru neodločenega števila glasov je odločilen glas predsednika oziroma podpredsednika, v kolikor le-ta nadomešča predsednika.

TS se načeloma sestaja kvartalno, lahko pa tudi bolj pogosto glede na dinamiko dela in aktualnost problematike. Na sejah na povabilo predsednika glede na obravnavano tematiko lahko sodelujejo tudi predstavniki vladnih in lokalnih inštitucij in drugi deležniki oziroma strokovnjaki.

TS SRIP deluje po pravilih v tem poslovniku.

10. člen

(Zbor članov SRIP – Krožno gospodarstvo)

Za celostno informiranje vseh članov SRIP in komunikacijo ter spremljanje delovanja SRIP – Krožno gospodarstvo v smislu uresničevanja akcijskega načrta bo najmanj en krat letno sklican zbor članov, ki ga bo sklical PS.

V ta namen bodo posebej posredovano vabilo za sklic zbora članov SRIP.

11. člen

(Sklic seje Programskega sveta, Upravnega odbora in Tehnološkega sveta SRIP – Krožno gospodarstvo)

Seje Programskega sveta, Upravnega odbora in Tehnološkega sveta SRIP – Krožno gospodarstvo sklicuje po potrebi predsednik posameznega organa kot je vsak organ določeno s tem poslovnikom.

Sejo skliče predsednik posameznega organa SRIP- Krožno gospodarstvo na lastno pobudo ali na pisno pobudo članov posameznega organa SRIP.

Redno sejo mora sklicati, če to zahteva tretjina članov posameznega odbora ali vsaj eden od ustanovnih članov.

Če predsednik posameznega organa SRIP – Krožno gospodarstvo ne skliče seje v roku 15 dni od prejema zahteve za sklic, sejo skliče podpredsednik posameznega organa SRIP – Krožno gospodarstvo.

Prvo sejo novoizvoljenega Programskega sveta / Upravnega odbora / Tehnološkega sveta SRIP – Krožno gospodarstvo skliče predsednik ali direktor ŠGZ, in jo tudi vodi do izvolitve novega predsednika SRIP – Krožno gospodarstvo v posameznem organu.

12. člen

(Seje Programskega sveta / Upravnega odbora / Tehnološkega sveta SRIP – Krožno gospodarstvo)

Vabilo na sejo posameznih organov SRIP – Krožno gospodarstvo skupaj z gradivom mora biti dostavljeno članom najmanj sedem dni pred sejo. Gradivo za sejo mora vsebovati kratke vsebinske obrazložitve posameznih točk ter predloge sklepov.

Samo v izjemnih primerih je lahko rok za sklic seje krajši ter gradivo dostavljeno na samo sejo.

Predsednik posameznega organa lahko v izjemnih primerih skliče korespondenčno sejo PS, UO ali TS. Sklepe korespondenčne seje mora s potrditvijo zapisnika verificirati posamezni organ SRIP na prvi naslednji seji.

Po seji posameznega organa SRIP – Krožno gospodarstvo je predsednik organa zadolžen za izdelavo zapisnika seje, ki mora biti članom posameznih organov poslan v roku 14 dni od seje. Zapisnik vsebuje povzetek razprave in sprejete sklepe, lahko pa tudi kratko ločeno mnenje posameznega člana v posameznem organu SRIP – Krožno gospodarstvo (do 250 znakov), če ta to zahtevo izrazi med razpravo na seji.

13. člen (Sklepčnost)

V primeru odsotnosti člana, se lahko seje posameznega organa SRIP udeleži pooblaščenec člana, ki mora na seji predložiti pisno pooblastilo člana, s katerim pridobi tudi pravico glasovanja.

Vsak član organov SRIP – Krožno gospodarstvo oziroma njihov morebitni pooblaščenec ima en glas. Sklep posameznega organa SRIP – Krožno gospodarstvo je sprejet, če je zanj glasovalo več kot polovica prisotnih članov posameznega organa.

14. člen

V delu posameznega organa SRIP lahko sodelujejo tudi vabljeni strokovnjaki iz gospodarstva ter vabljeni predstavniki strokovnih in javnih institucij glede na obravnavano vsebino, vendar brez pravice glasovanja.

15. člen

(Financiranje in finančno poslovanje SRIP – Krožno gospodarstvo) Viri financiranja SRIP – Krožno gospodarstvo so:

• članarina,

• javna finančna sredstva,

• dodatna finančna sredstva članov SRIP,

• ostali viri.

Članarino morajo člani SRIP plačati na podlagi izstavljenih računov v zakonitem roku na podlagi sklepa, ki ga potrdi PS.

Finančno poslovanje s posebej zbranimi finančnimi sredstvi mora potekati v skladu s Pravilnikom o finančnem poslovanju ŠGZ.

16. člen

(Prehodne in končne določbe)

Poslovnik SRIP – Krožno gospodarstvo stopi v veljavo naslednji dan po sprejemu na Programskem svetu SRIP – Krožno gospodarstvo.

17. člen

Za spremembe poslovnika veljajo enaka merila kot so veljala za njegov sprejem. Maribor, 3. 4. 2017

Programski svet SRIP- Krožno gospodarstvo

Predsednik: Xx. Xxxxx Xxxxxx

PRILOGA 1:

PRAVILA O ČLANSTVU IN IZRAČUNU ČLANARIN SRIP – KROŽNO GOSPODARSTVO

V prvi fazi so vsi člani SRIP-a, ki so člani naslednjih gospodarskih zbornic oproščeni članarine SRIP:

1) Štajerske gospodarske zbornice,

2) Gospodarske zbornice Slovenije (GZS),

na osnovi načrtovanega medsebojnega dogovora med zbornicama.

Vsi preostali člani SRIP so obvezani k plačilu članarine za celotno obdobje prve faze, pri čemer se pri izračunu višine članarine gospodarskih deležnikov upošteva velikost podjetij (VP, SMP ali mikro podjetja), ki se določa po 55. členu Zakona o gospodarskih družbah (ZGD- 1-NPB14*).

Xxxxxxxxx v EUR za člane SRIP-a v prvi fazi, ki niso člani ŠGZ ali GZS:

Velika podjetja:	5.000 €
Srednje velika podjetja:	2.500 €
Mala podjetja:	830 €
Mikro podjetja:	300 €
Lokalne skupnosti:	450 €
Nevladne organizacije:	150 €
Razvojno-raziskovalne institucije (RRI) in druge organizacije:	1000 €

V drugi in tretji fazi SRIP-a so vsi člani SRIP-a obvezani plačati članarino v SRIP-u, ki je opredeljena na letni ravni se po potrebi korigira s sklepom Programskega Sveta (PS):

Velika podjetja:	5.000 €
Srednje velika podjetja:	2.500 €
Mala podjetja:	830 €
Mikro podjetja:	300 €

Lokalne skupnosti:	450 €
Nevladne organizacije:	150 €
Razvojno-raziskovalne institucije (RRI) in druge organizacije:	1000 €

Merila za določanje velikosti podjetij::

- Mikrodružba je družba, ki izpolnjuje dve od teh meril:

a) povprečno število delavcev v poslovnem letu je manjše od deset,

b) čisti prihodki od prodaje ne presegajo 700.000 evrov in

c) vrednost aktive ne presega 350.000 evrov.

- Mala družba je družba, ki ni mikro družba po prejšnjem odstavku in ki izpolnjuje dve od teh meril:

a) povprečno število delavcev v poslovnem letu je manjše od 50,

b) čisti prihodki od prodaje ne presegajo 8.000.000 evrov in

c) vrednost aktive ne presega 4.000.000 evrov.

- Srednja družba je družba, ki ni mikro družba po drugem odstavku tega člena ali majhna družba po prejšnjem odstavku,

in ki izpolnjuje dve od teh meril:

a) povprečno število delavcev v poslovnem letu je manjše od 250,

b) čisti prihodki od prodaje ne presegajo 40.000.000 eurov, in

c) vrednost aktive ne presega 20.000.000 eurov.

- Velika družba je družba, ki ni ne mikro, mala ali srednja družba po prejšnjih odstavkih.

Določbe iz ZGD in drugih predpisov, ki se nanašajo na majhne družbe se uporabljajo tudi za mikro družbe, razen če je drugače določeno.