Splošni pogoji za zavarovanje proti terorističnim dejanjem
Splošni pogoji za zavarovanje proti terorističnim dejanjem
veljajo od 2. 11. 2016
TEROR 01/16T
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen DEFINICIJE IZRAZOV
Izrazi v teh pogojih pomenijo:
zavarovalec: oseba, ki sklene zavarovalno pogodbo;
zavarovanec: oseba, katere premoženje in (ali) premoženjski interes je zavarovan, pri čemer sta zavarovalec in zavarovanec ista oseba, razen pri zavarovanju na tuj račun; polica: listina o zavarovalni pogodbi;
premija: znesek, ki ga zavarovalec plača po zavarovalni pogodbi;
zavarovalni primer: dogodek, ko zaradi ene izmed zavarovanih nevarnosti začne nastajati škoda na zavarovanih stvareh;
zavarovalnina: znesek, ki ga zavarovalnica plača po zavarovalni pogodbi.
2. člen OBSEG ZAVAROVANJA
1. Zavarovanje krije v obsegu, določenem s temi pogoji, uničenje, poškodovanje ali izginitev zavarovanih stvari (materialna škoda) zaradi terorističnih dejanj ali sabotaže.
2. Če je posebej dogovorjeno, krije zavarovanje tudi škodo zaradi obratovalnega zastoja, ki je posledica materialne škode.
3. To zavarovanje je možno skleniti le, če ima zavarovanec pri Zavarovalnici Sava za iste predmete zavarovanja sklenjeno tudi katero od oblik zavarovanja, ki krije nevarnost požara in eksplozije.
II. ZAVAROVANJE MATERIALNE ŠKODE
3. člen ZAVAROVANE NEVARNOSTI
1. Zavarovanje krije uničenje, poškodovanje ali izginitev zavarovanih stvari zaradi terorističnega dejanja ali sabotaže.
2. Šteje se, da je teroristično dejanje vsako organizirano nasilno dejanje, ki ogroža človeško življenje, premično oziroma nepremično premoženje ali infrastrukturo, in sicer s silo, nasiljem ali grožnjo in je izvedeno zaradi političnih, verskih, ideoloških ali podobnih namenov ter ima namen vplivati na vlado kakšne države ali ustrahovati javnost ali katerikoli njen del ali pa ima tak učinek. Za teroristično dejanje se šteje tako dejanje, ki je izvedeno samostojno, kakor tudi tisto, ki je izvedeno v povezavi s katerokoli organizacijo ali oblastjo.
3. Šteje se, da je sabotaža vsako namerno in prikrito dejanje, ki ogroža človeško življenje, premično oziroma nepremično premoženje ali infrastrukturo, in sicer s silo, nasiljem ali grožnjo in je izvedeno zaradi političnih, verskih, ideoloških ali podobnih namenov ter ima namen vplivati na vlado kakšne države ali ustrahovati javnost ali katerikoli njen del ali pa ima tak učinek. Za sabotažo se šteje tako dejanje, ki je izvedeno samostojno, kakor tudi tisto, ki je izvedeno v povezavi s katerokoli organizacijo ali oblastjo.
4. člen NEZAVAROVANE NEVARNOSTI
1. Zavarovanje ne krije škode zaradi uničenja, poškodovanja ali izginitve zavarovanih stvari, ki so neposredna ali posredna posledica:
1) jedrske detonacije, jedrske reakcije, jedrske radiacije, jedrskega sevanja ali radioaktivne kontaminacije, in sicer ne glede na to, kako je bila jedrska detonacija, jedrska reakcija, jedrska radiacija, jedrsko sevanje ali radioaktivna kontaminacija povzročena;
2) vojne ali vojni podobnega dejanja in podobnih nemirov, vojaških operacij, sovražnih dejanj suverenih in državnih entitet, državljanske vojne, upora, revolucije, vstaje, vojaške uprave, polastitve oblasti ali nemira, ki prerašča v vstajo;
3) zasega ali nelegalne okupacije, razen če je uničenje, poškodovanje ali izginitev zavarovanih stvari povzročeno neposredno zaradi terorističnega dejanja ali sabotaže;
4) zaplembe, nacionalizacije, prisilnega odkupa, pridržanja, embarga, karantene ali odredb javnih ali državnih organov, ki zavarovancu odvzamejo uporabo ali vrednost premoženja;
5) tihotapskih dejanj ali nelegalnega prevoza ali nezakonite trgovine;
6) pronicanja ali izpusta onesnaževal, ki vključujejo zlasti (ni pa omejeno nanje) trdne, tekoče, plinske ter toplotne dražilce, onesnaževal s strupenimi ali nevarnimi snovmi ali snovmi, katerih prisotnost, obstoj ali izpust predstavlja nevarnost ali grozi, da postane nevarnost za zdravje, varnost ali blaginjo ljudi in okolja;
7) kemičnih ali bioloških emisij, izpustov, odlaganj, razpršitev ali pobegov ali kemičnih ali bioloških izpostavljenosti vseh vrst;
8) azbestnih emisij, izpustov, odlaganj, razpršitev ali pobegov ali azbestne izpostavljenosti vseh vrst;
9) napada z elektronskimi sredstvi, zlasti vdora v računalniške sisteme ali vnosa računalniškega virusa kakršnekoli oblike ali škodljivih ali nepooblaščenih navodil ali kode ali uporabe elektromagnetnega orožja;
Ta izključitev pa ne izključuje škod (ki bi bile sicer krite po tej polici), ki izvirajo iz uporabe računalnika, računalniškega sistema ali računalniške programske opreme ali drugega elektronskega sistema pri lansiranju sistemov za usmerjanje in/ali izstrelitvenih mehanizmov za orožje ali izstrelke.
10) nasilniških in objestnih dejanj (vandalizma);
11) protestov xxx xxxxx, xxxxxxxxx nemirov, xxxxxxxx in notranjih nemirov;
12) prekinitve, nihanja ali nezadostne preskrbe z vodo, plinom ali elektriko in telekomunikacijskimi ter drugimi vrstami storitev;
13) vlomske tatvine, ropa, plenjenja, kraje, nerazložljivega primanjkljaja ter primanjkljaja, ugotovljenega ob inventuri, ipd.;
14) grožnje, prevare, goljufije, zvijače, potegavščine ali druge lažne pretveze;
15) nepojasnjenih vzrokov;
16) namernega xxxxxxx xxxxxxxxxxx ali njegovih zastopnikov;
17) plesni, gliv, spor ali drugih mikroorganizmov katerekoli vrste, narave ali opisa, vključno s snovmi, katerih prisotnost predstavlja dejansko ali potencialno grožnjo za človekovo zdravje.
2. Zavarovanje krije samo škodo, ki je nastala na zavarovanih stvareh zaradi zavarovane nevarnosti, ne pa druge posredne škode zaradi nastanka zavarovalnega primera, kot na primer:
1) odgovornosti;
2) izgubljene najemnine, prekinitve dela, zmanjšanja vrednosti, zamude, izgube tržišča, izgube dohodkov, izgube uporabnosti, posesti ali funkcionalnosti;
3) povečanih stroškov dela;
4) glob in kazni ter drugih odmer, ki bremenijo zavarovanca, ali jih izreče sodišče, vladna agencija, javni ali civilni organ ali katera druga oseba;
5) izgub ali povečanih stroškov zaradi uveljavitve odloka ali zakona javnega, državnega ali lokalnega organa, ki zahteva obnovo, popravilo ali rušenje zgradbe, ki je zavarovana po tej polici;
6) in podobnih posrednih škod.
3. Zavarovanje prav tako ne krije izgube in povečanih stroškov, ki so povezani z ukrepi za preprečevanje, zatiranje ali nadzor dejanskih in potencialnih terorističnih dejanj in sabotaž, razen če je to pred izvedbo izrecno pisno dogovorjeno z zavarovalnico.
5. člen PREDMET ZAVAROVANJA
1. Predmet zavarovanja so stvari, ki so navedene v zavarovalni polici in pripadajo zavarovancu.
2. Zavarovalno kritje velja tudi za:
1) Spremembe, dodatke in izboljšave na zavarovanih zgradbah, strojih in drugi opremi ter za novo pridobljene zgradbe, stroje in drugo opremo na zavarovanih lokacijah med tekočim zavarovalnim letom, v primeru, da ti niso drugače zavarovani in da dvig ne presega 5% celotne zavarovalne vsote po posamezni zavarovani lokaciji.
2) V kolikor dvig iz prejšnje točke presega 5% celotne zavarovalne vsote po posamezni zavarovani lokaciji, zavarovalno kritje velja samo, če so bile spremembe javljene zavarovalnici. Zavarovalnica po potrebi ponovno oceni nevarnost (težo rizika) in obračuna dodatno premijo.
3. Če stvari v polici niso navedene posamezno, temveč kot zbir, so zavarovane vse stvari, ki so na kraju zavarovanja in pripadajo zavarovanemu zbiru, tako tiste, ki so bile v zbiru ob času sklenitve pogodbe, kakor tudi tistem, ki so bile dodane kasneje.
4. Če so s posebnim dogovorom v zavarovanje vključeni tudi skice, akti, načrti, podatki na podatkovnih nosilcih, modeli, kalupi in vzorci, se ob zavarovalnem primeru zavarovalnina določa kot vrednost materiala, iz katerega so bile stvari izdelane oziroma vrednost samih nosilcev, na katerih so bili zapisani podatki, povečana za stroške prepisa teh stvari ali podatkov iz arhivskih kopij ali starejših verzij originalov. V dvomu, ali lahko zavarovanec te stvari in podatke na nosilcih obnovi, povrne zavarovalnica ob nastopu zavarovalnega primera le vrednost materiala, iz katerega so bile te stvari izdelane oziroma vrednost samih nosilcev, na katerih so bili zapisani podatki. Zavarovanje ne krije vrednosti teh stvari oziroma podatkov na podatkovnih nosilcih, ki jo le-ti predstavljajo za zavarovanca ali katero drugo osebo. Prav tako zavarovanje tudi ne krije raznih stroškov raziskav in ponovnega zbiranja, ustvarjanja ali sestavljanja stvari oziroma podatkov.
5. Po teh pogojih niso predmet zavarovanja:
1) zgradbe ali objekti in premičnine v njih, če je zgradba ali objekt prazen, nenaseljen ali neuporabljen za več kot 30 dni, razen če je omenjeno premoženje načrtovano za nenaseljeno uporabo v običajni rabi;
2) kopenska motorna vozila, prikolice in samovozni delovni stroji, železniške lokomotive in vagoni, razen v primeru kadar so omenjene stvari zaloga oziroma, če je posebej dogovorjeno, kadar so dane v popravilo, vzdrževanje ali hrambo;
Kopenska motorna vozila, prikolice in samovozni delovni stroji, železniške lokomotive in vagoni pa so lahko predmet zavarovanja tudi v primeru, ko predstavljajo osnovno sredstvo zavarovanca in je kritje posebej dogovorjeno s polico, vendar le v primeru, če se v času nastanka zavarovalnega primera nahajajo na ozemlju zavarovanca;
3) vse vrste vodnih in zračnih plovil;
4) posevki, dokler niso požeti, plodovi, dokler niso obrani, rodni in nerodni nasadi (sadovnjaki, vinogradi ipd.) ter živali;
5) zemljišča, netlakovana dvorišča, jezovi in nasipi, ki niso zgrajeni iz trdnega materiala (kamen, beton, les, kovina ipd.), nasute obale, pomoli, valolomi in prepusti;
6) ceste in poti brez spodnjega ustroja;
7) električni daljnovodi;
8) dovodni in odvodni vodi oziroma cevovodi, ki se ne nahajajo na zemljišču ali v zgradbah zavarovanca;
9) stvari med prevozom po cesti, železnici, zraku ali vodi;
10) stvari, razstavljene na sejmih;
11) stvari, ki jih imajo v posesti stranke zavarovanca s pogodbami o najemu, zakupu, kreditu ali prodaji;
12) stvari, ki so bile v času nastanka škode zavarovane oziroma bi bile zavarovane, če ne bi bilo te police, s transportno zavarovalno polico oziroma policami.
6. člen ZAVAROVALNA VREDNOST
1. Zavarovalna vrednost se določa po cenah v kraju, kjer so zavarovane stvari.
2. Če ni drugače dogovorjeno, je zavarovalna vrednost za:
1) zgradbe – gradbena vrednost nove zgradbe, zmanjšana za znesek vrednosti, izgubljene zaradi obrabe, starosti in ekonomske ter tehnične zastarelosti (amortizacije);
2) za stroje, naprave in aparate ter napeljave, prevozna sredstva, sredstva zvez in inventarja (nepremičnine) - nabavna cena novih stvari, povišana za morebitne odvisne stroške (prevoz, montaža), ter zmanjšana za znesek vrednosti, izgubljene zaradi obrabe, starosti in ekonomske ter tehnične zastarelosti (amortizacije);
3) zaloge blaga in materiala – nabavna cena, povečana za odvisne stroške (prevoz, skladiščenje ipd.), vendar ne višja kot tržna cena;
4) zaloge končnih proizvodov in nedokončane proizvodnje pri izdelovalcih – proizvodna cena, povišana za odvisne stroške, vendar ne višja kot tržna cena;
5) načrte, vzorce, dizajne, modele, kalupe, denar, koleke, dokumente, rokopise, poslovne knjige in podatke na računalniških pomnilnikih – znesek, ki ga sporazumno določita zavarovalec in zavarovalnica.
3. Če je posebej dogovorjeno in je zavarovanje sklenjeno na novo vrednost, je zavarovalna vrednost za:
1) zgradbe – gradbena vrednost nove zgradbe;
2) stroje, naprave in aparate ter napeljave, prevozna sredstva, sredstva zvez in inventarja (nepremičnine) – nabavna cena novih stvari, povišana za morebitne odvisne stroške (prevoz, montaža).
7. člen OBRAČUN ŠKODE
1. Škoda, ki jo krije zavarovanje, se obračuna v primeru:
1) uničenja ali izginitve zavarovane stvari - po zavarovalni vrednosti stvari ob zaključku likvidacije zavarovalnega primera;
2) poškodbe zavarovane stvari
- po stroških popravila in materiala, kolikor bi znašali ob zaključku likvidacije zavarovalnega primera, zmanjšanih za izgubljeno vrednost stvari zaradi obrabe, starosti, ekonomske in tehnične zastarelosti (amortizacija), ter za vrednost ostankov, oziroma
- če je zavarovanje sklenjeno na novo vrednost, po stroških popravila in materiala, kolikor bi znašali ob zaključku likvidacije zavarovalnega primera, zmanjšanih za vrednost ostankov.
V škodo se ne računajo stroški, ki so nastali ob popravilu zaradi izboljšave, izpopolnitve ali drugih sprememb na zavarovani stvari.
2. Šteje se, da je stvar uničena in se zato škoda obračuna po 1) točki prejšnjega odstavka, če bi stroški popravila dosegli ali presegli vrednost stvari, zmanjšano za vrednost ostankov.
3. Pri obračunu škode za dokumente, rokopise in poslovne knjige se upošteva vrednost pisarniškega materiala skupaj s stroški uradniškega dela s pisanjem, ne pa subjektivna vrednost, ki jo imajo informacije za zavarovanca.
4. Pri obračunu škode za zapise v računalniškem sistemu se upoštevajo stroški vzpostavitve prvotnega stanja iz varnostnih kopij oz. ponovnega ročnega vnosa zapisov zadnjega dne.
5. Pri obračunu škode za vzorce, modele, kalupe, načrte, dizajne se upoštevajo le stroški dela in materiala, ki nastanejo ob vzpostavitvi v prejšnje stanje.
6. Če zavarovanec sam popravi poškodovano stvar in je strošek popravila višji od stroška, ki bi ga zaračunal drugi usposobljeni popravljalec, zavarovalnica prizna pri obračunu zavarovalnine stroške popravila drugega popravljalca. Pri tem obračunu se v stroške popravila drugega popravljalca upoštevajo tudi nujni prevozni stroški.
7. Ostanki uničenih ali poškodovanih stvari ostanejo zavarovancu in se obračunajo po tržni ceni ob zaključku likvidacije zavarovalnega primera ter po stanju, v kakršnem so bili takoj po zavarovalnem primeru.
8. člen STROŠKI PO ZAVAROVALNEM PRIMERU
1. Zavarovalnica krije znotraj zavarovalne vsote tudi stroške za čiščenje, ki je potrebno zaradi poškodbe ali uničenja zavarovanih stvari, vendar največ 3 % od zavarovalne vsote, če ni drugače dogovorjeno. Med te stroške spadajo nujni izdatki za čiščenje kraja škode, za rušenje poškodovanih in neuporabnih delov, kakor tudi izdatki za odvoz ogorin, ruševin in naplavin do najbližjega kraja, kjer je dovoljeno odlaganje.
2. Zavarovanje ne krije stroškov za odstranitev ali zmanjšanje nevarnosti, ki niso nastali po nalogu zavarovalnice, in tudi ne stroškov za posredovanje gasilskih ali drugih organizacij, ki morajo po namenu svojega poslovanja ali delovanja nuditi pomoč ob zavarovalnem primeru.
9. člen XXXXXXX XXXXXXXXXXXXX
1. Če je zavarovalna vsota enaka zavarovalni vrednosti ali višja od nje, zavarovalnica ob zaključku likvidacije zavarovalnega primera plača obračunano škodo v polnem znesku, vendar največ do višine zavarovalne vrednosti.
2. Če je zavarovalna vsota ob zaključku likvidacije zavarovalnega primera nižja od zavarovalne vrednosti (podzavarovanje), plača zavarovalnica obračunano škodo le v razmerju med zavarovalno vsoto in zavarovalno vrednostjo, vendar največ do višine zavarovalne vsote.
3. V primeru, ko je sklenjeno zavarovanje na prvi riziko, plača zavarovalnica obračunano škodo v polnem znesku, vendar največ do dogovorjene zavarovalne vsote. Določila o podzavarovanju iz 2. odstavka tega člena se v tem primeru ne uporabljajo.
4. V primeru, ko je sklenjeno zavarovanje na določeno zavarovalno vsoto (škodni
limit), premija pa je obračunana na podlagi s strani zavarovanca prijavljene zavarovalne vrednosti, zavarovalnica ob zaključku likvidacije zavarovalnega primera plača obračunano škodo:
1) v polnem znesku, vendar največ do višine določene zavarovalne vsote (škodnega limita), če je prijavljena zavarovalna vrednost enaka dejanski zavarovalni vrednosti ali višja od nje;
2) v razmerju med prijavljeno zavarovalno vrednostjo in dejansko zavarovalno vrednostjo (podzavarovanje), vendar največ do višine določene zavarovalne vsote (škodnega limita).
5. Če ni drugače dogovorjeno, je zavarovanec pri vsaki škodi soudeležen z odbitno franšizo v višini 2.500 EUR.
6. Če je dogovorjeno, da zavarovanje krije tudi dodatne stroške za čiščenje in rušenje, mora zavarovalnica plačati vse te stroške do dogovorjenega zneska v celoti, pa čeprav zavarovalnina presega zavarovalno vsoto.
7. Nujne stroške za ukrepe, ki naj bi odvrnili in zmanjšali škodo, in ki so po nastanku zavarovalnega primera storjeni po nalogu zavarovalnice, mora ta povrniti v celoti, ne glede na zavarovalno vsoto.
8. Ob zaključku likvidacije zavarovalnega primera se izplača zavarovalnina, zmanjšana za morebitno že izplačano akontacijo, revalorizirano za stopnjo rasti cen življenjskih potrebščin v Republiki Sloveniji od izplačila akontacije do zaključka likvidacije zavarovalnega primera.
III. ZAVAROVANJE OBRATOVALNEGA ZASTOJA
10. člen DEFINICIJE
1. Kosmati dobiček je znesek, za katerega seštevek prometa in stanja zalog izdelkov ter nedokončane proizvodnje na koncu poslovnega leta presega seštevek nezavarovanih poslovnih stroškov in zalog izdelkov ter nedokončane proizvodnje na začetku poslovnega leta. Če se na željo zavarovanca iz zavarovalnega jamstva izključijo določeni poslovni stroški, ki jih je sicer mogoče zavarovati, se temu ustrezno zniža kosmati dobiček, opredeljen v prejšnjem stavku.
2. Promet predstavljajo plačane oziroma plačljive terjatve zavarovancu za prodane in dobavljene izdelke ter za opravljene storitve, ki izvirajo iz dejavnosti na zavarovani lokaciji.
3. Nezavarovani poslovni stroški so stroški in dobiček, ki niso povezani s proizvodnimi in prodajnimi posli, kot so dobiček in stroški, ki izvirajo iz investiranja, špekulacijskih poslov, poslov z nepremičninami idr. ter naslednji variabilni stroški:
1) izdatki za nabavo surovin, blaga ter pomožnega in pogonskega materiala, ki ni namenjen vzdrževanju obrata;
2) davki od prodaje izdelkov, trošarine in izvozne dajatve;
3) prodajni stroški (npr. stroški pakiranja, natovarjanja in prevoza);
4) zavarovalne premije, ki so odvisne od prometa;
5) licence, patenti in inovatorske provizije, ki so vezani na promet.
4. Doba izpada je doba, ki se prične z uničenjem, poškodovanjem ali izginitvijo zavarovanih stvari in traja, dokler so zaradi materialne škode vidne posledice v rezultatih zavarovančevega poslovanja, vendar največ do konca dogovorjene dobe jamčenja.
5. Stopnja kosmatega dobička je razmerje med kosmatim dobičkom, opredeljenim v 1. odstavku tega člena, in prometom v poslovnem letu pred poslovnim letom, v katerem je nastala materialna škoda.
6. Letni promet je promet v 12 mesecih neposredno pred nastankom materialne škode, ustrezno prilagojen z upoštevanjem trenda rasti poslovanja ter vseh makro in mikroekonomskih okoliščin, ki so vplivale na poslovanje pred nastankom materialne škode oziroma bi vplivale na poslovanje po nastanku materialne škode, če do materialne škode ne bi prišlo, tako da dobljeni znesek realno predstavlja pričakovano poslovanje zavarovanca v času dobe jamčenja, če do materialne škode in s tem posledično obratovalnega zastoja ne bi prišlo. Če doba jamčenja presega 12 mesecev, se letni promet pomnoži z dobo jamčenja, izraženo v letih.
7. Standardni promet je promet v obdobju znotraj 12-mesečnega obdobja neposredno pred nastankom materialne škode, ki se ujema z dobo izpada, ustrezno prilagojen z upoštevanjem trenda rasti poslovanja ter vseh makro in mikroekonomskih okoliščin, ki so vplivale na poslovanje pred nastankom materialne škode oziroma bi vplivale na poslovanje po nastanku materialne škode, če do materialne škode ne bi prišlo, tako da dobljeni znesek realno predstavlja pričakovano poslovanje zavarovanca v času dobe izpada, če do materialne škode in s tem posledično obratovalnega zastoja ne bi prišlo. Če doba jamčenja presega 12 mesecev, se standardni promet pomnoži z dobo jamčenja, izraženo v letih.
8. Zavarovalna vsota predstavlja zgornjo mejo obveznosti zavarovalnice za posamezni zavarovalni primer. Zavarovalna vsota se določi z metodo kosmatega dobička, če ni z zavarovalno polico drugače dogovorjeno.
11. člen ZAVAROVALNO KRITJE
1. Zavarovanje krije škodo zaradi obratovalnega zastoja, ki je posledica uničenja, poškodovanja ali izginitve zavarovanih stvari (materialna škoda) v skladu z II. odsekom teh pogojev.
2. Škoda zaradi obratovalnega zastoja je krita v času dogovorjene dobe jamčenja, ki prične teči z dnem nastanka materialne škode, vendar največ do dogovorjene zavarovalne vsote.
3. Če nastane prekinitev obratovanja večkrat v zavarovalnem letu, krije zavarovanje škodo iz vseh obratovalnih zastojev skupaj največ do dogovorjene dobe jamčenja.
4. Zavarovanje ne krije škode (ali povečanja škode) zaradi obratovalnega zastoja:
1) ki je posledica izrednih dogodkov, nastalih med obratovalnim zastojem, kot so škode zaradi nezavarovanih nevarnosti, makroekonomske spremembe,
stavke, nemiri in demonstracije, ki posegajo v obnavljanje, popravljanje ali nadomestitev poškodovanega ali uničenega premoženja ali v ponovno vzpostavitev obratovanja, ipd.;
2) ki je posledica omejitev organov oblasti pri obnovi poškodovanih stvari ali obratovanja;
3) ki je posledica pomanjkanja finančnih sredstev za pravočasno gradnjo, popravilo ali nabavo poškodovanih ali uničenih stvari;
4) ki je posledica izboljšav in sprememb pri obnovi poškodovanega obrata;
5) zaradi vzrokov in posledic pri drugih subjektih, s katerimi ima zavarovanec poslovne odnose ali kooperantske pogodbe;
6) ker je obratovalni zastoj v zavarovanem obratu vplival na delo v obratu, ki ni zavarovan pri isti zavarovalnici;
7) zaradi izgube posla zaradi prekinitve, izteka ali odpovedi zakupa, licence ali naročila ipd., do katerega pride po tem, ko so izgubljeni, uničeni ali poškodovani predmeti spet v stanju obratovanja in bi se poslovanje nadaljevalo, če ne bi prišlo do te prekinitve, izteka ali odpovedi zakupa, licence ali naročila.
12. člen OBRAČUN ŠKODE
1. Zavarovanje krije izgubo kosmatega dobička zaradi:
1) zmanjšanja prometa – kot razlika med standardnim prometom in dejanskim prometom v dobi izpada, pomnožena s stopnjo kosmatega dobička;
2) povišanja poslovnih stroškov – kot dodatni izdatki, ki so potrebni in upravičeni za preprečitev ali zmanjšanje izpada prometa v dobi izpada. Ti stroški ne smejo preseči zmanjšanja izpada prometa, ki je posledica dodatnih izdatkov, pomnoženega s stopnjo kosmatega dobička.
2. Znesek, izračunan po prejšnjem odstavku, se zmanjša za poslovne stroške, ki so upoštevani v kosmatem dobičku in jih je zavarovanec zaradi obratovalnega zastoja v dobi izpada prihranil.
3. Če zavarovanec v dobi izpada na svojih drugih lokacijah prodaja izdelke oziroma opravlja storitve in tako nadomešča izpad poslovanja na lokaciji, na kateri je obratovalni zastoj, se plačane ali plačljive terjatve, povezane s tako prodajo izdelkov oziroma opravljenih storitev, upoštevajo kot ustvarjeni promet v dobi izpada. Enako velja, če v zavarovančevo korist to opravljajo drugi subjekti.
13. člen XXXXXXX XXXXXXXXXXXXX
1. Če je zavarovalna vsota nižja od zmnožka letnega prometa in stopnje kosmatega dobička (podzavarovanje), plača zavarovalnica obračunano škodo le v razmerju med zavarovalno vsoto in zmnožkom letnega prometa s stopnjo kosmatega dobička.
2. V primeru, ko je sklenjeno zavarovanje na prvi riziko, plača zavarovalnica obračunano škodo v polnem znesku, vendar največ do dogovorjene zavarovalne vsote. Določila o podzavarovanju iz 1. odstavka tega člena se v tem primeru ne uporabljajo.
3. Zavarovanje ne krije škode zaradi obratovalnega zastoja, če doba izpada traja 3 dni ali manj. Če traja doba izpada več kot 3 dni, se škoda obračuna za ves čas dobe izpada, tako da zavarovanec pri vsakem zavarovalnem primeru sam nosi 10 % od škode (soudeležba), če ni drugače dogovorjeno.
4. Nujne stroške za odvrnitev ali zmanjšanje škode, ki so po nastanku zavarovalnega primera storjeni po nalogu zavarovalnice, mora ta povrniti v celoti, ne glede na zavarovalno vsoto.
5. Ob zaključku likvidacije zavarovalnega primera se izplača zavarovalnina, zmanjšana za morebitno že izplačano akontacijo, revalorizirano za stopnjo rasti cen življenjskih potrebščin v Republiki Sloveniji od izplačila akontacije do zaključka likvidacije zavarovalnega primera.
14. člen OBRAČUN PREMIJE
1. Letna zavarovalna premija za zavarovanje obratovalnega zastoja se obračuna v dveh delih, in sicer kot akontacijska premija na začetku zavarovalnega leta ter kot poračun premije, ki se opravi po koncu zavarovalnega leta, ko so znani dejanski podatki o doseženem kosmatem dobičku v zavarovalnem letu.
2. Akontacijska premija se obračuna v višini 75 % premije, izračunane na podlagi dogovorjene zavarovalne vsote.
3. Preostali del premije se obračuna po koncu zavarovalnega leta, vendar najkasneje v šestih mesecih od poteka zavarovalnega leta, na naslednji način:
1) če zavarovanec v šestih mesecih po izteku zavarovalnega leta z ustreznimi računovodskimi izkazi dokaže, da je bil dosežen kosmati dobiček v obdobju 12 mesecev, ki se ujema z obdobjem trajanja zavarovalnega leta:
- manjši od 75 % dogovorjene zavarovalne vsote, se zavarovancu vrne proporcionalni del premije, vendar ne več kot ena tretjina akontacijske premije;
- večji od 75 % dogovorjene zavarovalne vsote, je zavarovanec dolžan plačati razliko med akontacijsko premijo in premijo, obračunano na podlagi dejansko doseženega kosmatega dobička, vendar ne več kot eno tretjino akontacijske premije;
2) če zavarovalnica v šestih mesecih po poteku zavarovalnega leta ne prejme ustreznih računovodskih izkazov, je zavarovanec dolžan plačati preostalih 25
% premije.
4. Če v zavarovalnem letu pride do zavarovalnega primera iz naslova obratovalnega zastoja, se pri poračunu premije, opredeljenem v prejšnjem odstavku, kosmati dobiček, ki ga dokaže zavarovanec z ustreznimi računovodskimi izkazi, poviša za znesek, za katerega se je zaradi materialne škode zmanjšal kosmati dobiček.
IV. SPLOŠNE IN SKUPNE DOLOČBE
15. člen ZAVAROVALNA VSOTA
1. Zavarovalna vsota predstavlja zgornjo mejo obveznosti zavarovalnice za posamezni zavarovalni primer in v letnem agregatu, če ni z zavarovalno polico drugače dogovorjeno.
2. Če je zavarovalna pogodba sklenjena brez zavarovalne vsote ali na neomejeno vrednost velja, da je zavarovanje sklenjeno na dejansko vrednost.
16. člen ZAVAROVALNI KRAJ
1. Zavarovanje velja, dokler so zavarovane stvari na področju Republike Slovenije oziroma v kraju, ki je naveden v zavarovalni polici, če ni drugače dogovorjeno.
17. člen ZAVAROVALNI PRIMER
1. Šteje se, da je nastal zavarovalni primer v trenutku, ko je zaradi ene izmed zavarovanih nevarnosti začela nastajati škoda na zavarovani stvari.
2. Trajanje zavarovalnega primera je omejeno na škode iz obdobja 72 zaporednih ur, ki izvirajo iz enakega namena ali vzroka oziroma ki izhajajo iz istega terorističnega dejanja oziroma sabotaže ali niza terorističnih dejanj oziroma sabotaž.
3. Zavarovanje ne krije škode zaradi terorističnega dejanja ali sabotaže, ki je bilo storjeno pred začetkom zavarovanja, in sicer tudi tedaj ne, ko je začela nastajati škoda na zavarovani stvari šele v času trajanja zavarovanja.
4. Zavarovanje pa krije škodo zaradi terorističnega dejanja ali sabotaže, ki nastane po koncu zavarovanja, če je bilo teroristično dejanja ali sabotaža storjeno v času trajanja zavarovanja in je v času trajanja zavarovanja že začela nastajati škoda na zavarovani stvari, po koncu zavarovanja pa se je le izteklo obdobje 72 zaporednih ur.
18. člen ZAVAROVANČEVE DOLŽNOSTI PO ZAVAROVALNEM PRIMERU
1. Zavarovanec mora prijaviti zavarovalnici nastanek zavarovalnega primera najkasneje v treh dneh od dneva, ko zanj izve.
2. Zavarovanec mora o zavarovalnem primeru takoj obvestiti pristojni organ za notranje zadeve (policijo) ter navesti, katere stvari so bile uničene ali poškodovane.
3. V primeru obratovalnega zastoja je zavarovanec dolžan v okviru možnosti zaposliti delavce, ki so ostali brez dela, v kakšnem drugem svojem obratu ali drugje.
4. Zavarovanec mora omogočiti zavarovalnici oziroma strokovnjakom, ki jih ta pooblasti, da pregledajo in ugotovijo vzrok in višino škode oziroma zavarovalnine. Na zahtevo zavarovalnice mora zavarovanec dati vsa potrebna pisna pojasnila, obvestila in dokumente, kakor tudi poslovne knjige, bilance, inventure, račune ter podatke o poslovanju v tekočem zavarovalnem letu in najmanj treh preteklih letih.
5. Če zavarovanec krši določila iz prejšnjih odstavkov tega člena, lahko v celoti ali delno izgubi pravico do zavarovalnine, kar je odvisno od tega, koliko kršitev vpliva na obseg in višino škode.
6. Če zavarovanec svoje obveznosti iz tega člena v dogovorjenem roku ne izpolni, zavarovalnica lahko odkloni plačilo zavarovalnine, če zaradi te opustitve ne more ugotoviti nastanka zavarovalnega primera ali obsega poškodovanja zavarovane stvari.
19. člen ZAVAROVANJE PO ZAVAROVALNEM PRIMERU
1. Po zavarovalnem primeru, pri katerem so bile zavarovane stvari poškodovane, se zavarovalno razmerje nadaljuje brez spremembe.
2. Za stvari, ki po zavarovalni pogodbi veljajo za uničene ali pa so izginile, zavarovanje po zavarovalnem primeru preneha.
3. Po izplačilu zavarovalnine iz naslova obratovalnega zastoja ostane zavarovalna vsota za obratovalni zastoj nespremenjena, razen če je zavarovanje sklenjeno na način X. xxxxxx, kjer zavarovancu po zavarovalnem primeru ostane zavarovalna vsota za morebitne naslednje obratovalne zastoje v višini med dogovorjeno zavarovalno vsoto X. xxxxxx in izplačano zavarovalnino. Zavarovanje obratovalnega zastoja preneha, čim zavarovanec izkoristi dogovorjeno zavarovalno vsoto X. xxxxxx zaradi ene ali več prekinitev obratovanja v zavarovalnem letu. Zavarovanec lahko v tem primeru ob plačilu dodatne premije pridobi ponovno kritje za enako zavarovalno vsoto I. rizika. Če želi po prekinitvi obratovanja, ki je povzročilo škodo manjšo od dogovorjene zavarovalne vsote na I. riziko, ponovno imeti kritje za celotno zavarovalno vsoto na I. riziko, mora ponovno plačati premijo, pri čemer se mu prizna del premije za neizkoriščeni del osnovne zavarovalne vsote na I. riziko.
4. Zavarovanje obratovalnega zastoja preneha, čim zavarovanec izkoristi pravico iz dogovorjene dobe jamčenja zaradi ene ali več prekinitev obratovanja v zavarovalnem letu. Zavarovanec lahko v tem primeru ob plačilu dodatne premije pridobi ponovno kritje za enako dobo jamčenja. Če želi zavarovanec po prekinitvi obratovanja, ki je trajalo manj, kot je bila dogovorjena doba jamčenja, ponovno imeti kritje za celotno dogovorjeno dobo jamčenja, mora ponovno plačati premijo, pri čemer se mu prizna del premije za neizkoriščeni del osnovne dobe jamčenja.
20. člen SKLENITEV ZAVAROVALNE POGODBE
1. Zavarovalna pogodba se sklene na podlagi pisne ali ustne ponudbe.
2. Zavarovalnica lahko po prejemu ponudbe zahteva dopolnitve ali pojasnila. Šteje se, da je ponudba prispela k zavarovalnici, ko le-ta prejme zahtevane dopolnitve ali pojasnila.
3. Določbe o sklenitvi zavarovalne pogodbe se uporabljajo tudi, ko se spremeni obstoječa zavarovalna pogodba, razen v primeru spremembe zavarovalnih pogojev ali premijskega sistema.
21. člen NAČIN OBVEŠČANJA
1. Dogovori o vsebini zavarovalne pogodbe so veljavni le, če so sklenjeni v pisni obliki.
2. Vsa obvestila in izjave, ki jih je treba dati po določbah zavarovalne pogodbe, morajo biti v pisni obliki.
3. Obvestilo ali izjava je dana pravočasno, če se pred koncem roka pošlje s priporočenim pismom.
4. Izjava, ki jo je treba dati drugemu, velja šele tedaj, ko jo ta prejme.
22. člen NEVARNOSTNE OKOLIŠČINE
1. Zavarovalec je dolžan ob sklenitvi pogodbe prijaviti zavarovalnici vse okoliščine, ki so pomembne za ocenitev nevarnosti in so mu znane ali mu niso mogle ostati neznane.
2. O vsaki spremembi okoliščin med trajanjem zavarovalne pogodbe, ki utegne biti pomembna za ocenitev nevarnosti, je zavarovanec dolžan nemudoma obvestiti zavarovalnico.
3. Zavarovanec je dolžan po potrebi omogočiti zavarovalnici pregled in revizijo rizika.
4. Zavarovalnica si pridržuje pravico, da lahko kadarkoli v času trajanja zavarovanja ali v roku dveh let po preteku zavarovanja po potrebi pregleda in revidira zavarovančeve poslovne knjige in evidence, če je to v povezavi z zavarovanjem ali škodo po teh pogojih.
23. člen PLAČILO PREMIJE
1. Prvo ali enkratno premijo mora zavarovalec plačati ob prejemu zavarovalne listine, naslednje premije pa prvi dan vsakega zavarovalnega leta.
Plačilo premije na podlagi računa ali drugega dokumenta, kjer se običajno določi rok plačila, se pri plačilu prve premije šteje za dogovor o tem, da je treba premijo plačati ob sklenitvi zavarovalne pogodbe.
2. Če je dogovorjeno, da se premija plačuje v obrokih, zapadejo ob nastanku zavarovalnega primera v plačilo vsi premijski obroki tekočega zavarovalnega leta.
Če je dogovorjeno, da se premija plačuje v obrokih ali za nazaj, se lahko obračuna doplačilo od zneska premije, za katero je dogovorjena odložitev plačila. Če obročna premija ni plačana do dneva zapadlosti, se lahko obračunajo zamudne obresti.
Če je dogovorjeno, da se premija plačuje v obrokih in zavarovalec ali kdo drug, ki je za to zainteresiran, ni plačal petih zaporednih obrokov, zapadejo naslednji dan po zapadlosti petega neplačanega obroka v plačilo vsi naslednji premijski obroki.
3. Če je premija plačana po pošti ali banki, velja za čas plačila dan, ko sredstva prispejo na transakcijski račun zavarovalnice.
4. Če je bila glede na dogovorjeni čas zavarovanja v zavarovalni pogodbi določena nižja premija, zavarovanje pa je iz kateregakoli razloga prenehalo pred potekom tega časa, ima zavarovalnica pravico terjati razliko do tiste premije, ki bi jo moral zavarovalec plačati, če bi bila pogodba sklenjena le za toliko časa, kolikor je resnično trajala.
5. V primeru prenehanja veljavnosti zavarovalne pogodbe zaradi neplačane zapadle premije mora zavarovalec plačati premijo za (neplačani) čas do dneva prenehanja veljavnosti pogodbe. Če je do dneva prenehanja veljavnosti pogodbe nastal zavarovalni primer, za katerega mora zavarovalnica plačati zavarovalnino, pa mora plačati celotno premijo za tekoče zavarovalno leto.
24. člen POSLEDICE, ČE PREMIJA NI PLAČANA
1. Obveznost zavarovalnice, da izplača zavarovalnino, preneha v primeru, če zavarovalec do zapadlosti ne plača zavarovalne premije, ki je zapadla po sklenitvi pogodbe, in tega tudi ne stori kdo drug, ki je za to zainteresiran, po tridesetih dneh od dneva, ko je bilo zavarovalcu vročeno priporočeno pismo zavarovalnice z obvestilom o zapadlosti premije, pri čemer pa ta rok ne more izteči prej, preden ne preteče trideset dni od zapadlosti premije.
2. Zavarovalnica lahko po izteku roka iz 1. odstavka tega člena, če je zavarovalec v zamudi s plačilom premije, ki jo je treba plačati po sklenitvi pogodbe, oziroma druge in naslednjih premij, razdre zavarovalno pogodbo brez odpovednega roka, s tem da razdrtje zavarovalne pogodbe nastopi z iztekom roka iz 1. odstavka tega člena in s prenehanjem zavarovalnega kritja, če je bil zavarovalec na to opozorjen v priporočenem pismu z obvestilom o zapadlosti premije in o prenehanju zavarovalnega kritja.
3. Če zavarovalec plača premijo po izteku roka iz 1. odstavka tega člena, vendar v enem letu od zapadlosti premije, je zavarovalnica dolžna, če nastane zavarovalni primer od 24. ure po plačilu premije in zamudnih obresti, plačati zavarovalnino. Če zavarovalec premije v tem roku ne plača, zavarovalna pogodba preneha veljati s potekom zavarovalnega leta.
25. člen POVRAČILO PREMIJE
1. Zavarovalnici pripada premija za tekoče zavarovalno leto v celoti, če je zavarovana stvar uničena, poškodovana ali izginula zaradi zavarovane nevarnosti.
2. Zavarovalnica vrne del premije za neuporabljeni čas zavarovanja, če je zavarovana stvar uničena zaradi nezavarovane nevarnosti.
3. Če je zavarovana stvar uničena pred začetkom jamstva, vrne zavarovalnica vso plačano premijo.
4. V drugih primerih prenehanja veljavnosti zavarovalne pogodbe pred koncem dobe, za katero je plačana premija, pripada zavarovalnici premija do tistega dne, do katerega traja njeno jamstvo, če ni drugače dogovorjeno.
26. člen ZAČETEK IN KONEC ZAVAROVALNEGA KRITJA
1. Obveznost zavarovalnice iz zavarovalne pogodbe se prične po izteku 24. ure dneva, ki je v polici naveden kot začetek zavarovanja, če je do tega dne plačana prva premija, oziroma po izteku 24. ure dneva, ko je premija plačana, če ni drugače dogovorjeno.
2. Obveznost zavarovalnice preneha po izteku 24. ure dneva, ki je v polici naveden kot dan poteka zavarovanja.
3. Če je v polici naveden samo začetek zavarovanja, se zavarovanje nadaljuje iz leta v leto (permanentno), dokler ga katera od pogodbenih strank ne odpove. Odpovedati ga mora vsaj 3 mesece pred koncem tekočega zavarovalnega leta.
4. Če je zavarovanje sklenjeno za več kot 3 leta, sme po preteku tega časa vsaka stranka z odpovednim rokom šestih mesecev odstopiti od pogodbe, s tem da to pisno sporoči drugi stranki.
27. člen IZVEDENSKI IN PRITOŽBENI POSTOPEK
1. Vsaka pogodbena stranka lahko zahteva, naj določena sporna dejstva ugotavljajo izvedenci.
2. Vsaka stranka imenuje enega izvedenca izmed oseb, ki s strankami niso v delovnem razmerju. Imenovana izvedenca pred začetkom dela imenujeta tretjega izvedenca, ki da svoje mnenje le, kadar so ugotovitve prvih dveh izvedencev različne in le v mejah njunih ugotovitev.
3. Vsaka stranka nosi stroške za izvedenca, ki ga je imenovala, za tretjega izvedenca nosi vsaka stranka polovico stroškov.
4. Ugotovitve izvedencev so obvezne za obe strani.
5. Zoper pisno odločitev zavarovalnice je dovoljena pritožba na Pritožbeno komisijo zavarovalnice, ki pritožbe obravnava skladno s pravilnikom zavarovalnice, ki ureja pritožbeni postopek. Pritožba se lahko odda osebno, po (elektronski) pošti ali preko spletnega obrazca zavarovalnice in sicer v roku 30 dni od prejema odločitve zavarovalnice.
6. V okviru internega pritožbenega postopka obravnava zavarovalnica tudi pritožbe, v katerih se zatrjuje kršitev poslovne morale.
28. člen SPREMEMBA ZAVAROVALNIH POGOJEV ALI PREMIJSKEGA SISTEMA
1. Če zavarovalnica spremeni zavarovalne pogoje ali premijski sistem, mora o spremembi obvestiti zavarovalca vsaj 60 dni pred potekom tekočega zavarovalnega leta.
2. Zavarovalec ima pravico, da v 60 dneh po prejemu obvestila zavarovalno pogodbo odpove. Pogodba preneha veljati s potekom tekočega zavarovalnega leta.
3. Če zavarovalec zavarovalne pogodbe ne odpove, se ta z začetkom prihodnjega leta spremeni v skladu z novimi zavarovalnimi pogoji ali premijskim sistemom.
29. člen SPREMEMBA NASLOVA
1. Zavarovalec oziroma zavarovanec mora obvestiti zavarovalnico o spremembi svojega imena ali naslova oziroma firme ali sedeža v 15 dneh od dneva spremembe.
2. Če je zavarovalec oziroma zavarovanec spremenil naslov sedeža ali svoje ime oziroma ime firme, pa tega ni sporočil zavarovalnici, zadošča, da zavarovalnica obvestilo, ki ga mora sporočiti zavarovalcu oziroma zavarovancu, pošlje na naslov njegovega zadnjega znanega naslova ali sedeža, ali ga naslovi na zadnje znano ime oziroma firmo.
30. člen UPORABA ZAKONA
1. Za razmerja, ki niso urejena s temi pogoji, veljajo določbe Obligacijskega zakonika.
31. člen REŠEVANJE SPOROV
1. Spore med zavarovalcem, zavarovancem oziroma oškodovancem na eni strani in zavarovalnico na drugi strani rešuje sodišče, pristojno po sedežu zavarovalnice.
2. Poleg omenjenih oblik je mogoče spore reševati tudi v okviru zakonsko predvidenih alternativnih oblik reševanja sporov, predvsem s posredovanjem izvajalca izvensodnega reševanja potrošniških sporov (Mediacijski center, ustanovljen pri Slovenskem zavarovalnem združenju), katerega pristojnost priznava zavarovalnica, v zvezi s čimer so vse informacije na voljo tudi na tel. št. 000 00 00 ali na spletni strani zavarovalnice (xxx.xxx-xxxx.xx).
32. člen ZBIRANJE OSEBNIH PODATKOV
1. Zavarovalec oziroma zavarovanec, v skladu z veljavno zakonodajo s področja varovanja osebnih podatkov dovoljuje, da zavarovalnica in njene kapitalsko ali pogodbeno povezane družbe za zavarovalno zastopanje oz. posredovanje ter ostale pogodbeno povezane družbe za izvajanje del dejavnosti zavarovanja, njegove osebne podatke zbirajo, obdelujejo, shranjujejo in posredujejo v obsegu in za namene, kot jih določa zakon, ki ureja področje zavarovalništva.
2. Prav tako izrecno dovoljuje, da zavarovalnica in družbe, navedene v prejšnjem odstavku, za namen opravljanja svoje dejavnosti zbirajo, obdelujejo, shranjujejo in posredujejo tudi vse njegove ostale osebne podatke, vključno z občutljivimi osebnimi podatki, ter dovoljuje vpogled pooblaščene osebe zavarovalnice - zdravnika cenzorja v ustrezno medicinsko dokumentacijo.
3. Tako zbrane osebne podatke, razen občutljivih osebnih podatkov, lahko zavarovalnica in njene kapitalsko ali pogodbeno povezane družbe za zavarovalno zastopanje oz. posredovanje uporabljajo tudi za namene neposrednega trženja ter obveščanja o novostih in ponudbah tudi z uporabo samodejnih klicnih in komunikacijskih sistemov za opravljanje klicev na naročnikovo telefonsko številko brez človekovega posredovanja (npr. klicni avtomati, SMS, MMS), telefaksov ali elektronske pošte.
4. Hkrati zavarovalnico pooblašča, da sme za namene izvajanja zavarovanj posamezne podatke preverjati oz. pridobivati pri ustreznih ustanovah javnega in zasebnega sektorja, ki razpolagajo z njegovimi osebnimi podatki.
33. člen PREPREČEVANJE KORUPCIJE
1. Pogodba, pri kateri kdo v imenu ali na račun druge pogodbene stranke, predstavniku ali posredniku organa ali organizacije iz javnega sektorja obljubi, ponudi ali da kakšno nedovoljeno korist za pridobitev posla ali za sklenitev posla pod ugodnejšimi pogoji ali za opustitev dolžnega nadzora nad izvajanjem pogodbenih obveznosti ali za drugo ravnanje ali opustitev, s katerim je organu ali organizaciji iz javnega sektorja povzročena škoda ali je omogočena pridobitev nedovoljene koristi predstavniku organa, posredniku organa ali organizacije iz javnega sektorja, drugi pogodbeni stranki ali njenemu predstavniku, zastopniku, posredniku, je nična.