PROSTOVOLJNI SPORAZUM O PARTNERSTVU

PROSTOVOLJNI SPORAZUM O PARTNERSTVU

med Evropsko unijo in Republiko Indonezijo o izvrševanju zakonodaje, upravljanju in trgovanju na področju gozdov pri uvozu lesnih proizvodov v Evropsko unijo

EVROPSKA UNIJA,

v nadaljnjem besedilu: Unija, in

REPUBLIKA INDONEZIJA,

v nadaljnjem besedilu: Indonezija,

v nadaljnjem besedilu skupaj imenovani: pogodbenici, STA SE –

OB SKLICEVANJU na Okvirni sporazum o obsežnem partnerstvu in sodelovanju med Republiko Indonezijo in Evropsko skupnostjo, podpisan 9. novembra 2009 v Džakarti;

OB UPOŠTEVANJU tesnega sodelovanja med Unijo in Indonezijo, zlasti v okviru Sporazuma o sodelovanju iz leta 1980 med Evropsko gospodarsko skupnostjo ter Indonezijo, Malezijo, Filipini, Singapurjem in Tajsko – državami članicami Združenja držav jugovzhodne Azije;

OB SKLICEVANJU na obvezo držav iz vzhodnoazijske in drugih regij, sprejeto v Balijski deklaraciji o izvrševanju zakono­ daje in upravljanju na področju gozdov (FLEG) z dne 13. septembra 2001, da bodo sprejele takojšnje ukrepe za okrepitev nacionalnega prizadevanja ter utrditev dvostranskega, regionalnega in večstranskega sodelovanja pri obravnavanju kršitev gozdarske zakonodaje in kaznivih dejanj na področju gozdarstva, zlasti nezakonite sečnje, z njo povezanih nezakonite trgovine in korupcije ter njihovih negativnih učinkov na pravno državo;

OB UPOŠTEVANJU, da je sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o akcijskem načrtu Evropske unije za izvrševanje zakonodaje, upravljanje in trgovanje na področju gozdov (FLEGT) prvi korak v nujnem boju proti nezakoniti sečnji in z njo povezani trgovini;

OB SKLICEVANJU na skupno izjavo ministra za gozdarstvo Republike Indonezije ter evropskih komisarjev za razvoj in okolje, podpisano 8. januarja 2007 v Bruslju;

OB UPOŠTEVANJU pravno nezavezujoče uradne izjave o načelih za globalno soglasje o upravljanju, varstvu in trajnostnem razvoju vseh vrst gozdov iz leta 1992 ter pravno nezavezujočega instrumenta o vseh vrstah gozdov, ki ga je nedavno sprejela Generalna skupščina Združenih narodov;

ZAVEDAJOČ SE pomembnosti načel, določenih v Deklaraciji iz Ria o okolju in razvoju iz leta 1992 v okviru zagotavljanja trajnostnega gospodarjenja z gozdovi, zlasti načela 10 o pomenu ozaveščenosti in sodelovanja javnosti pri okoljskih vprašanjih ter načela 22 o ključni vlogi domorodnega prebivalstva in drugih lokalnih skupnosti pri okoljskem upravljanju in razvoju;

OB PRIZNAVANJU prizadevanj vlade Republike Indonezije za spodbujanje dobrega upravljanja in izvrševanja zakonodaje na področju gozdov ter trgovine z zakonitim lesom, med drugim s sistemom Sistem Verifikasi Legalitas Kayu (SVLK), indonezijskim sistemom za zagotavljanje zakonitosti lesa (TLAS), razvitim na podlagi postopka, v katerem je sodelovala vrsta zainteresiranih strani, ob upoštevanju načel dobrega upravljanja, verodostojnosti in reprezentativnosti;

OB PRIZNAVANJU, da je indonezijski sistem TLAS oblikovan za zagotavljanje pravne skladnosti vseh lesnih proizvodov;

OB PRIZNAVANJU, da bo izvajanje prostovoljnega sporazuma o partnerstvu FLEGT okrepilo trajnostno gospodarjenje z gozdovi in prispevalo k boju proti podnebnim spremembam na podlagi zmanjšanja emisij zaradi krčenja in degradacije gozdov (REDD+), vključno z ohranjanjem gozdov, trajnostnim gospodarjenjem z njimi in povečanjem zalog ogljika v njih;

OB UPOŠTEVANJU Konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (CITES), zlasti zahteve, naj se izvozna dovoljenja, ki jih pogodbenice konvencije CITES izdajajo za osebke vrst iz prilog I, II ali III, izdajajo samo pod nekaterimi pogoji, zlasti pod pogojem, da ti osebki niso bili pridobljeni v nasprotju s predpisi zadevne države o varstvu živalstva in rastlinstva;

TRDNO ODLOČENI, da si bosta prizadevali za zmanjšanje negativnih učinkov, ki bi jih lahko neposredno povzročilo izvajanje tega sporazuma, na lokalne in domorodne skupnosti ter revne prebivalce;

OB UPOŠTEVANJU pomena, ki ga pogodbenici pripisujeta razvojnim ciljem, dogovorjenim na mednarodni ravni, in razvojnim ciljem tisočletja, ki so jih sprejeli Združeni narodi;

OB UPOŠTEVANJU pomena, ki ga pogodbenici pripisujeta načelom in pravilom, s katerimi se urejajo večstranski trgovinski sistemi, zlasti pravice in obveznosti iz Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT) iz leta 1994 ter drugih večstranskih sporazumov o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije (STO), ter potrebi po njihovem preglednem in nediskriminatornem izvajanju;

OB UPOŠTEVANJU Uredbe Sveta (ES) št. 2173/2005 z dne 20. decembra 2005 o vzpostavitvi sheme izdajanja dovoljenj FLEGT za uvoz lesa v Evropsko skupnost in Uredbe (EU) št. 995/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. oktobra 2010 o določitvi obveznosti gospodarskih subjektov, ki dajejo na trg les in lesne proizvode;

OB VNOVIČNI POTRDITVI načel vzajemnega spoštovanja, suverenosti, enakosti in nediskriminacije ter ob priznavanju koristi, ki za pogodbenici izhajajo iz tega sporazuma;

V SKLADU z zadevnimi zakoni in drugimi predpisi pogodbenic –

DOGOVORILI O NASLEDNJEM:

Člen 1

Cilj

1. Cilj tega sporazuma, ki je skladen s skupno zavezo pogodbenic za trajnostno gospodarjenje z vsemi vrstami gozdov, je vzpostaviti pravni okvir, katerega namen je zagotavljati, da so vsi lesni proizvodi iz tega sporazuma, ki se iz Indonezije uvažajo v Unijo, proizvedeni zakonito, in tako spodbujati trgovanje z lesnimi proizvodi.

2. Ta sporazum tudi zagotavlja podlago za dialog in sodelovanje med pogodbenicama, namenjeno pospeševanju in spodbujanju celovitega izvajanja tega sporazuma ter okrepitvi izvrševanja zakonodaje in upravljanja na področju gozdov.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tem sporazumu:

(a) „uvoz v Unijo“ pomeni sprostitev lesnih proizvodov v prosti promet v Uniji v smislu člena 79 Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/1992 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti, pri čemer teh proizvodov ni mogoče opredeliti kot „blago nekomercialne narave“, kakor je določeno v členu 1(6) Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne

2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/1992 o carinskem zakoniku Skupnosti;

(b) „izvoz“ pomeni fizični izstop ali odvzem lesnih proizvodov iz katerega koli dela geografskega območja Indonezije;

(c) „lesni proizvodi“ pomeni proizvode iz Priloge IA in Priloge IB;

(d) „oznaka HS“ pomeni štiri- ali šestmestno oznako blaga, kot je določena v harmoniziranem sistemu poimenovanj in šifrskih oznak blaga, vzpostavljenem z Mednarodno konvencijo o harmoniziranem sistemu poimenovanj in šifrskih oznak blaga Svetovne carinske organizacije;

(e) „dovoljenje FLEGT“ pomeni indonezijski preverjeni zakoniti dokument (V-Legal), ki potrjuje, da je bila pošiljka lesnih proizvodov, namenjena za izvoz v Unijo, zakonito proizvedena. Dovoljenje FLEGT je lahko v papirni ali elektronski obliki;

(f) „organ za izdajanje dovoljenj“ pomeni organ, ki ga je Indonezija pooblastila za izdajanje in potrjevanje dovoljenj FLEGT;

(g) „pristojni organi“ pomenijo organe, ki jih države članice Unije določijo za prejemanje, priznavanje in preverjanje dovoljenj FLEGT;

(h) „pošiljka“ pomeni količino lesnih proizvodov, za katere se izda dovoljenje FLEGT in ki jo pošlje pošiljatelj ali odpravnik iz Indonezije ter je pri carinskem organu v Uniji deklarirana za sprostitev v prosti promet;

(i) „zakonito proizveden les“ pomeni lesne proizvode, ki so bili pridobljeni ali uvoženi in proizvedeni v skladu z zakonodajo iz Priloge II.

Člen 3

Shema izdajanja dovoljenj FLEGT

1. Med pogodbenicama tega sporazuma se vzpostavi shema izdajanja dovoljenj za izvrševanje zakonodaje, upravljanje in trgovanje na področju gozdov (v nadaljnjem besedilu: shema izdajanja dovoljenj FLEGT). Z njo se vzpostavlja niz postopkov in zahtev, katerih cilj je na podlagi dovoljenj FLEGT preveriti in potrditi zakonitost proizvodnje lesnih proizvodov, odpremljenih v Unijo. Unija v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 2173/2005 z dne 20. decembra 2005 take pošiljke iz Indonezije za uvoz v Unijo sprejme samo, če so bila zanje izdana dovoljenja FLEGT.

2. Shema izdajanja dovoljenj FLEGT se uporablja za lesne proizvode iz Priloge IA.

3. Lesni proizvodi iz Priloge IB se ne smejo izvažati iz Indonezije niti se zanje ne smejo izdajati dovoljenja FLEGT.

4. Pogodbenici se strinjata, da bosta sprejeli vse ukrepe, potrebne za izvajanje sheme izdajanja dovoljenj FLEGT v skladu z določbami tega sporazuma.

Člen 4

Organi za izdajanje dovoljenj

1. Organ za izdajanje dovoljenj preveri, ali so bili lesni proizvodi proizvedeni ali pridobljeni zakonito v skladu z zakonodajo iz Priloge II. Organ za izdajanje dovoljenj izda dovoljenja FLEGT, ki zajemajo pošiljke zakonito proizvedenih lesnih proizvodov, namenjene za izvoz v Unijo.

2. Dovoljenj FLEGT ne izda za lesne proizvode, ki so sestavljeni iz lesnih proizvodov ali vključujejo lesne proizvode, uvožene v Indonezijo iz tretje države v obliki, v kateri predpisi navedene tretje države izvoz prepovedujejo ali za katero obstajajo dokazi, da so bili navedeni lesni proizvodi proizvedeni v nasprotju s predpisi države, v kateri so bila drevesa posekana.

3. Organ za izdajanje dovoljenj vodi in objavi postopke za izdajanje dovoljenj FLEGT. Vodi tudi evidenco vseh pošiljk, za katere so bila izdana dovoljenja FLEGT, v skladu z nacionalno zakonodajo o varstvu podatkov pa te evidence predloži za namene neodvisnega spremljanja, pri čemer upošteva zaupnost pravno zaščitenih informacij izvoznikov.

4. Indonezija vzpostavi enoto za informacije o dovoljenjih, ki bo delovala kot kontaktna točka za komuniciranje med pristojnimi organi in organi za izdajanje dovoljenj, kot je določeno v prilogah III in V.

5. Indonezija sporoči kontaktne podatke organa za izdajanje dovoljenj in enote za informacije o dovoljenjih Evropski komisiji. Pogodbenici te podatke objavita.

Člen 5

Pristojni organi

1. Pristojni organi pred sprostitvijo posamezne pošiljke v prosti promet v Uniji preverijo, ali je bilo za navedeno pošiljko izdano veljavno dovoljenje FLEGT. Kadar obstajajo dvomi o veljavnosti dovoljenja FLEGT, je mogoče sprostitev pošiljke začasno ustaviti, pošiljko pa zadržati.

2. Pristojni organi vodijo in letno objavljajo evidenco prejetih dovoljenj FLEGT.

3. Pristojni organi v skladu z nacionalno zakonodajo o varstvu podatkov osebam ali organom, imenovanim za neodvisne opazovalce trga, omogočijo vpogled v zadevno dokumentacijo in podatke.

4. Pristojni organi postopka iz člena 5(1) ne izvedejo v primeru pošiljke lesnih proizvodov, pridobljenih iz drevesnih vrst, naštetih v dodatkih h konvenciji CITES, saj za te proizvode veljajo določbe o preverjanju iz Uredbe Sveta (ES) št. 338/97 z dne 9. decembra 1996 o varstvu prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst z zakonsko ureditvijo trgovine z njimi.

5. Evropska komisija Indoneziji sporoči kontaktne podatke pristojnih organov. Pogodbenici te podatke objavita.

Člen 6

Dovoljenja FLEGT

1. Dovoljenja FLEGT izdaja organ za izdajanje dovoljenj, s čimer potrdi, da so bili lesni proizvodi proizvedeni zakonito.

2. Dovoljenja FLEGT so v angleščini in se v tem jeziku tudi izpolnjujejo.

3. Pogodbenici lahko sporazumno uvedeta elektronski sistem za izdajanje, pošiljanje in prejemanje dovoljenj FLEGT.

4. Tehnične specifikacije tega dovoljenja so določene v Prilogi IV. Postopek za izdajanje dovoljenj FLEGT je opredeljen v Prilogi V.

Člen 7

Preverjanje zakonito proizvedenega lesa

1. Indonezija vzpostavi sistem TLAS za preverjanje, ali so bili lesni proizvodi za pošiljko proizvedeni zakonito, in zagotavljanje, da se v Unijo izvažajo samo pošiljke, ki so bile potrjene kot take.

2. Sistem za preverjanje, ali so bile pošiljke lesnih proizvodov proizvedene zakonito, je določen v Prilogi V.

Člen 8

Sprostitev pošiljk, za katere je bilo izdano dovoljenje FLEGT

1. V Prilogi III so opisani postopki, s katerimi se ureja sprostitev pošiljk, za katere je bilo izdano dovoljenje FLEGT, v prosti promet v Uniji.

2. Kadar imajo pristojni organi utemeljene razloge za sum, da dovoljenje ni veljavno ali verodostojno oziroma ni v skladu s pošiljko, za katero naj bi bilo izdano, se lahko uporabijo postopki iz Priloge III.

3. V primeru trajnih nesoglasij ali težav pri posvetovanjih o dovoljenjih FLEGT se lahko zadeva predloži v presojo skupnemu odboru za izvajanje Sporazuma.

Člen 9

Nepravilnosti

Pogodbenici se medsebojno obveščata, če sumita ali najdeta dokaze o kakršnem koli nespoštovanju predpisov ali nepravilnostih v shemi izdajanja dovoljenj FLEGT, vključno v zvezi z:

(a) nespoštovanjem predpisov glede trgovanja, vključno s preusmerjanjem trgovinskih tokov iz Indonezije v Unijo prek tretje države;

(b) dovoljenji FLEGT za lesne proizvode, ki vsebujejo les iz tretjih držav, pri katerem obstaja sum, da je bil proizveden nezakonito, ali

(c) goljufijami pri pridobivanju ali uporabi dovoljenj FLEGT.

Člen 10

Uporaba indonezijskega sistema TLAS in drugi ukrepi

1. Indonezija z uporabo sistema TLAS preverja zakonitost lesa, ki se izvaža na trge zunaj Unije, in lesa, ki se prodaja na domačih trgih, ter si prizadeva preverjati zakonitost uvoženih lesnih proizvodov, če je to mogoče, z uporabo sistema, razvitega za izvajanje tega sporazuma.

2. Unija v podporo tem prizadevanjem spodbuja uporabo zgoraj navedenega sistema za trgovanje na drugih mednarodnih trgih in s tretjimi državami.

3. Unija izvaja ukrepe za preprečevanje dajanja nezakonito pridobljenega lesa in lesnih proizvodov iz takega lesa na trg Unije.

Člen 11

Vključevanje zainteresiranih strani v izvajanje Sporazuma

1. Indonezija organizira redna posvetovanja z zainteresiranimi stranmi o izvajanju tega sporazuma in v zvezi s tem spodbuja ustrezne posvetovalne strategije, postopke in programe.

2. Unija organizira redna posvetovanja z zainteresiranimi stranmi o izvajanju tega sporazuma, pri čemer upošteva svoje obveznosti na podlagi Konvencije iz leta 1998 o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah (Aarhuška konvencija).

Člen 12

Xxxxxxxx ukrepi na področju socialnega varstva

1. Da bi pogodbenici čim bolj zmanjšali morebitne negativne učinke tega sporazuma, si prizadevata za boljše razu­ mevanje učinkov na lesno industrijo ter načine življenja domorodnih in lokalnih skupnosti, ki bi lahko bile prizadete, kot je opisano v njunih zadevnih nacionalnih zakonih in drugih predpisih.

2. Pogodbenici spremljata učinke tega sporazuma na navedene skupnosti in druge akterje iz odstavka 1, pri čemer sprejemata ustrezne ukrepe za ublažitev negativnih učinkov. Dogovorita se lahko o dodatnih ukrepih za odpravo negativnih učinkov.

Člen 13

Spodbujevalni ukrepi v zvezi s trgi

Unija ob upoštevanju svojih mednarodnih obveznosti spodbuja ugoden položaj lesnih proizvodov iz tega sporazuma na trgu Unije. Taka prizadevanja vključujejo zlasti ukrepe v podporo:

(a) politikam javnih in zasebnih naročil, ki priznavajo ponudbo zakonito pridobljenih lesnih proizvodov in zagotavljajo trg zanje, ter

(b) ugodnejšemu mnenju o proizvodih z dovoljenjem FLEGT na trgu Unije.

Člen 14

Skupni odbor za izvajanje Sporazuma

1. Pogodbenici vzpostavita skupni mehanizem (v nadaljnjem besedilu: skupni odbor za izvajanje Sporazuma ali JIC) za obravnavo vprašanj v zvezi z izvajanjem in pregledom tega sporazuma.

2. Vsaka pogodbenica imenuje svoje predstavnike v odboru JIC, ki odločitve sprejema soglasno. Odboru JIC sopred­ sedujeta visoka uradnika; eden iz Unije in eden iz Indonezije.

3. JIC sprejme poslovnik.

4. Sestaja se najmanj enkrat letno, in sicer na dan in z dnevnim redom, o katerih se pogodbenici dogovorita vnaprej. Na zahtevo katere koli pogodbenice se lahko skličejo dodatni sestanki.

5. Organ JIC:

(a) preuči in sprejme skupne ukrepe za izvajanje tega sporazuma;

(b) pregleduje in spremlja splošni napredek pri izvajanju tega sporazuma, vključno z delovanjem sistema TLAS in ukrepov, povezanih s trgom, na podlagi ugotovitev in poročil mehanizmov, vzpostavljenih na podlagi člena 15;

(c) oceni koristi in omejitve, izhajajoče iz izvajanja tega sporazuma, ter odloči o popravnih ukrepih;

(d) preuči poročila in pritožbe glede uporabe sheme izdajanja dovoljenj FLEGT na ozemlju obeh pogodbenic;

(e) se dogovori o datumu, ko shema izdajanja dovoljenj FLEGT začne delovati, po oceni delovanja sistema TLAS na podlagi meril iz Priloge VIII;

(f) opredeli področja sodelovanja v podporo izvajanju tega sporazuma;

(g) po potrebi ustanovi pomožne organe za delovna področja, ki zahtevajo posebna strokovna znanja;

(h) pripravlja, potrjuje, razširja in objavlja letna poročila, poročila o svojih sestankih in druge dokumente s področja svojega delovanja;

(i) opravlja druge naloge, v izvajanje katerih lahko privoli.

Člen 15

Spremljanje in ocenjevanje

Pogodbenici se dogovorita, da za oceno izvajanja in učinkovitosti tega sporazuma uporabita poročila in ugotovitve naslednjih dveh mehanizmov:

(a) Indonezija v posvetovanju z Unijo uporabi storitve rednega ocenjevalca za izvajanje nalog, določenih v Prilogi VI;

(b) Unija v posvetovanju z Indonezijo uporabi storitve neodvisnega opazovalca trga za izvajanje nalog, določenih v Prilogi VII.

Člen 16

Spremljevalni ukrepi

1. Zagotovitev sredstev, potrebnih za ukrepe v podporo izvajanju tega sporazuma, opredeljene v skladu s členom 14(5)(f) zgoraj, se določi v okviru načrtovanja programov Unije in njenih držav članic za sodelovanje z Indonezijo.

2. Pogodbenici zagotovita, da se dejavnosti v zvezi z izvajanjem tega sporazuma uskladijo z obstoječimi in prihodnjimi razvojnimi programi in pobudami.

Člen 17

Poročanje in javno razkrivanje informacij

1. Pogodbenici zagotovita, da JIC deluje čim bolj pregledno. Poročila s področja njegovega delovanja pripravljata skupaj in jih objavita.

2. JIC vsako leto objavi poročilo, ki med drugim vključuje podatke o:

(a) količini lesnih proizvodov, izvoženih v Unijo na podlagi sheme izdajanja dovoljenj FLEGT, glede na ustrezno tarifno številko HS;

(b) število dovoljenj FLEGT, ki jih je izdala Indonezija;

(c) napredek pri doseganju ciljev tega sporazuma in zadeve, povezane z njegovim izvajanjem;

(d) ukrepi za preprečevanje uvoza in izvoza nezakonito proizvedenih lesnih proizvodov, njihovega dajanja na domači trg ali trgovanja z njimi;

(e) količine lesa in lesnih proizvodov, uvoženih v Indonezijo, ter ukrepi, sprejeti za preprečevanje uvoza nezakonito proizvedenih lesnih proizvodov in ohranitev celovitosti sheme izdajanja dovoljenj FLEGT;

(f) primeri neskladnosti s shemo izdajanja dovoljenj FLEGT in ukrepi za njihovo obravnavanje;

(g) količine lesnih proizvodov, uvoženih v Unijo na podlagi sheme izdajanja dovoljenj FLEGT, glede na ustrezno tarifno številko HS in državo članico Unije, v katero so bili lesni proizvodi uvoženi;

(h) številu dovoljenj FLEGT, ki jih je prejela Unija;

(i) številu primerov in količinah lesnih proizvodov, o katerih so potekala posvetovanja na podlagi člena 8(2).

3. Da bi pogodbenici dosegli cilj izboljšanega upravljanja in preglednosti v gozdarskem sektorju ter spremljali izvajanje in učinke tega sporazuma v Indoneziji in Uniji, se strinjata, da se informacije, kot so opisane v Prilogi IX, objavijo.

4. Pogodbenici se strinjata, da v skladu s svojima zadevnima zakonodajama ne bosta razkrili zaupnih informacij, izmenjanih na podlagi tega sporazuma. Javnosti ne razkrijeta in svojim organom ne dovolita razkritja informacij, izmenjanih na podlagi tega sporazuma, ki se nanašajo na poslovne skrivnosti, ali zaupnih poslovnih informacij.

Člen 18

Obveščanje o izvajanju

1. Predstavnika pogodbenic, odgovorna za uradno obveščanje o izvajanju tega sporazuma, sta:

za Indonezijo: za Unijo:

generalni direktor za izkoriščanje gozdov, ministrstvo za gozdarstvo

vodja delegacije

Evropske unije v Indoneziji

2. Pogodbenici si pravočasno sporočata informacije, potrebne za izvajanje tega sporazuma, vključno s spremembami odstavka 1.

Člen 19

Ozemeljska uporaba

Ta sporazum se uporablja na ozemlju, na katerem se uporablja Pogodba o delovanju Evropske unije, pod pogoji iz navedene pogodbe, in na ozemlju Indonezije.

Člen 20

Reševanje sporov

1. Pogodbenici si prizadevata vsak spor glede uporabe ali razlage tega sporazuma rešiti s čimprejšnjimi posvetovanji.

2. Če se spor ne reši s posvetovanji v dveh mesecih od datuma prvotne zahteve za posvetovanje, lahko katera koli od pogodbenic spor predloži v reševanje odboru JIC, ki si prizadeva za rešitev spora. Odboru JIC se predložijo vse ustrezne informacije za poglobljeno preučitev zadeve, da se poišče sprejemljiva rešitev. Odbor JIC mora v ta namen preučiti vse možnosti za nadaljnje učinkovito izvajanje tega sporazuma.

3. Če JIC ne more rešiti spora v dveh mesecih, lahko pogodbenici skupaj zaprosita za pomoč ali posredovanje tretje osebe.

4. Če spora ni mogoče rešiti v skladu z odstavkom 3, lahko vsaka pogodbenica uradno obvesti drugo pogodbenico o imenovanju arbitra; druga pogodbenica mora nato v 30 koledarskih dneh po imenovanju prvega arbitra imenovati drugega arbitra. Pogodbenici skupaj imenujeta tretjega arbitra v dveh mesecih po imenovanju drugega arbitra.

5. Arbitražne odločitve se z večino glasov sprejmejo v šestih mesecih po imenovanju tretjega arbitra.

6. Odločitev je za pogodbenici zavezujoča, nanjo pa se ni mogoče pritožiti.

7. Odbor JIC določi delovne postopke za arbitražo.

Člen 21

Začasna prekinitev

1. Pogodbenica, ki želi odstopiti od tega sporazuma, pisno obvesti drugo pogodbenico o svoji nameri. O zadevi bosta pogodbenici nato razpravljali.

2. Vsaka pogodbenica lahko začasno prekine izvajanje tega sporazuma. Odločitev o začasni prekinitvi in razlogi zanjo se drugi pogodbenici sporočijo v pisni obliki.

3. Pogoji iz tega sporazuma prenehajo veljati 30 koledarskih dni po datumu takega uradnega obvestila.

4. Ta sporazum začne spet veljati 30 koledarskih dni po tem, ko pogodbenica, ki je začasno prekinila njegovo izvajanje, obvesti drugo pogodbenico, da razlogi za začasno prekinitev ne veljajo več.

Člen 22

Spremembe

1. Pogodbenica, ki želi spremeniti ta sporazum, to predlaga vsaj tri mesece pred naslednjim sestankom odbora JIC. Odbor JIC predlog preuči in v primeru soglasja izda priporočilo. Če se pogodbenici strinjata s priporočilom, ga odobrita v skladu z zadevnimi notranjimi postopki.

2. Vsaka sprememba, ki jo tako odobrita pogodbenici, začne veljati prvi dan meseca, ki sledi datumu, ko se pogod­ benici uradno obvestita, da so končani postopki, ki so za to potrebni.

3. Odbor JIC lahko sprejme spremembe prilog k temu sporazumu.

4. Uradno obvestilo o kakršni koli spremembi se po diplomatski poti pošlje generalnemu sekretarju Xxxxx Xxxxxxxx unije in ministru za zunanje zadeve Republike Indonezije.

Člen 23

Začetek veljavnosti, trajanje in prenehanje

1. Ta sporazum začne veljati prvi dan v mesecu, ki sledi datumu, ko se pogodbenici pisno uradno obvestita, da so končani postopki, ki so za to potrebni.

2. Uradno obvestilo se po diplomatski poti pošlje generalnemu sekretarju Xxxxx Xxxxxxxx unije in ministru za zunanje zadeve Republike Indonezije.

3. Ta sporazum velja pet let. Podaljšuje se za zaporedna petletna obdobja, če nobena od pogodbenic vsaj dvanajst mesecev pred iztekom tega sporazuma pisno ne obvesti druge pogodbenice, da ga ne bo podaljšala.

4. Vsaka pogodbenica lahko ta sporazum odpove s pisnim uradnim obvestilom drugi pogodbenici. Ta sporazum preneha veljati dvanajst mesecev po datumu takega uradnega obvestila.

Člen 24

Priloge

Priloge k temu sporazumu so sestavni del Sporazuma.

Člen 25

Verodostojna besedila

Ta sporazum je sestavljen v dveh izvodih v angleškem, bolgarskem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, hrvaškem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, romunskem, slovaškem, slovenskem, španskem, švedskem in indonezijskem jeziku (Bahasa Indonesia), pri čemer so vsa besedila enako verodostojna. Pri razlikah v razlagi prevlada angleško besedilo.

V POTRDITEV NAVEDENEGA so spodaj podpisani, ki so za to ustrezno pooblaščeni, podpisali ta sporazum.

Съставено в Брюксел на тридесети септември две хиляди и тринадесета година. Hecho en Bruselas, el treinta de septiembre de dos mil trece.

V Bruselu dne třicátého září dva tisíce třináct.

Udfærdiget i Bruxelles den tredivte september to tusind og tretten. Geschehen zu Brüssel am dreißigsten September zweitausenddreizehn.

Kahe tuhande kolmeteistkümnenda aasta septembrikuu kolmekümnendal päeval Brüsselis.

Έγινε στις Βρυξέλλες, στις τριάντα Σεπτεμβρίου δύο χιλιάδες δεκατρία.

Done at Brussels on the thirtieth day of September in the year two thousand and thirteen. Fait à Bruxelles, le trente septembre deux mille treize.

Sastavljeno u Bruxellesu tridesetog rujna dvije tisuće trinaeste. Fatto a Bruxelles, addì trenta settembre duemilatredici.

Briselē, divi tūkstoši trīspadsmitā gada trīsdesmitajā septembrī.

Priimta du tūkstančiai tryliktų metų rugsėjo trisdešimtą dieną Briuselyje.

Xxxx Xxxxxxxxxxx, a kétezer-tizenharmadik év szeptember havának harmincadik napján. Magħmul fi Brussell, fit-tletin jum ta’ Settembru tas-sena elfejn u tlettax.

Gedaan te Brussel, de dertigste september tweeduizend dertien.

Sporządzono w Brukseli dnia trzydziestego września roku dwa tysiące trzynastego. Feito em Bruxelas, em trinta de setembro de dois mil e treze.

Întocmit la Bruxelles la treizeci septembrie două mii treisprezece. V Bruseli tridsiateho septembra dvetisíctrinásť.

V Bruslju, dne tridesetega septembra leta dva tisoč trinajst.

Tehty Brysselissä kolmantenakymmenentenä päivänä syyskuuta vuonna kaksituhattakolmetoista. Som skedde i Bryssel den trettionde september tjugohundratretton.

Dibuat di Brussel, pada tanggal tiga puluh bulan September tahun dua ribu tiga belas.

За Европейския съюз Por la Unión Europea Za Evropskou unii

For Den Europæiske Union Für die Europäische Union Euroopa Liidu nimel

Για την Ευρωπαϊκή Ένωση For the European Union Pour l'Union européenne Za Europsku uniju

Per l'Unione europea Eiropas Savienības vārdā – Europos Sąjungos vardu Az Európai Unió részéről Għall-Unjoni Ewropea Voor de Europese Unie

W imieniu Unii Europejskiej Pela União Europeia

Pentru Uniunea Europeană Za Európsku úniu

Za Evropsko unijo Euroopan unionin puolesta För Europeiska unionen Untuk Uni Eropa

За Република Индонезия

Por la República de Indonesia Za Indonéskou republiku

For Republikken Indonesien Für die Republik Indonesien Indoneesia Vabariigi nimel

Για τη Δημοκρατία της Ινδονησίας For the Republic of Indonesia Pour la République d'Indonésie Za Republiku Indoneziju

Per la Repubblica di Indonesia Indonēzijas Republikas vārdā – Indonezijos Respublikos vardu Az Indonéz Köztársaság részéről Għar-Repubblika tal-Indoneżja Voor de Republiek Indonesië

W imieniu Republiki Indonezji Pela República da Indonésia Pentru Republica Indonezia

Za Indonézsku republiku Za Republiko Indonezijo

Indonesian tasavallan puolesta För Republiken Indonesien Untuk Republik Indonesia

PRILOGA I

SEZNAM PROIZVODOV

Seznam v tej prilogi se navezuje na harmonizirani sistem poimenovanj in šifrskih oznak blaga, vzpostavljen z Mednarodno konvencijo o harmoniziranem poimenovanju in šifrskih oznakah blaga Svetovne carinske organizacije.

PRILOGA IA

HARMONIZIRANE TARIFNE OZNAKE BLAGA ZA LES IN LESNE PROIZVODE, ZAJETE V SHEMI IZDAJANJA DOVOLJENJ FLEGT

Poglavje 44:

Oznaka HS	Poimenovanje
	Les za ogrevanje v hlodih, polenih, vejah, butarah ali podobnih oblikah; iver in podobni drobci;
	žagovina, lesni odpadki in ostanki, aglomerirani ali neaglomerirani v hlode, brikete, pelete ali
	podobne oblike
4401.21	- Iver, sekanci in podobno – iglavcev
4401.22	- Iver, sekanci in podobno – neiglavcev
Ex.4404	- Xxxxxxx in podobno iz lesa
Ex.4407	Les, vzdolžno žagan ali rezan, cepljen ali luščen, skobljan, brušenali na koncih spojen, debeline nad 6 mm
4408	Listi za furniranje (vključno s tistimi, ki so pridobljeni z rezanjem laminiranega lesa), za vezan les ali podoben laminiran les in drug les, vzdolžno žagan, rezan ali luščen, skobljan ali ne, brušen ali ne, prstasto spojen ali ne, na koncih spojen ali ne, debeline do vključno 6 mm
	Les (vključno lamele in frize za parket, nesestavljene), profiliran (pero in utor, utorjen ali podobno
	obdelan) vzdolž katerega koli roba, konca ali strani, skobljan ali ne, brušen ali ne ali na koncih
	spojen ali ne
4409.10	- Iglavcev
4409.29	- Neiglavcev – drugo
4410	Iverne plošče, usmerjene pramenske plošče (OSB) in podobne plošče (na primer oblatne plošče) iz lesa in drugih lesnih materialov, neaglomerirane ali aglomerirane s smolami ali drugimi organ­ skimi vezivi
4411	Vlaknene plošče iz lesa ali drugih lesnih materialov, aglomerirane ali neaglomerirane s smolami ali drugimi organskimi vezivi
4412	Vezane lesene plošče, furnirane plošče in podoben lameliran les
4413	Zgoščen (zbit) les v blokih, ploščah, trakovih ali profilih
4414	Leseni okvirji za slike, fotografije, ogledala in podobne predmete
4415	Zaboji za pakiranje, škatle, gajbe, sodi in podobna embalaža za pakiranje, iz lesa; koluti (tulci) za kable iz lesa; palete, zabojaste palete in druge nakladalne plošče iz lesa; paletne prirobnice iz lesa
4416	Sodi, kadi, vedra in drugi kletarski proizvodi in njihovi deli iz lesa, vključno doge

Oznaka HS	Poimenovanje
4417	Orodja, jedra za orodje, držaji za orodje in lesene osnove in držala za metle in ščetke; lesena kopita za obutev
4418	Stavbno pohištvo in drugi leseni proizvodi za gradbeništvo, vključno celičaste lesene plošče, sestavljene plošče za oblaganje tal, žagane in klane skodle
Ex.442190	- Leseni tlakovci

Poglavje 47:

Oznaka HS	Poimenovanje
	Celuloza, lesna ali iz drugih vlaknastih celuloznih materialov; papir in karton za recikliranje (odpadki in ostanki)
4701	- Mehanska lesna celuloza (lesovina)
4702	- Topljiva kemična lesna celuloza
4703	Kemična lesna celuloza, kavstična ali sulfatna, razen topljive
4704	- Kemična lesna celuloza, sulfitna, razen topljive
4705	Lesna celuloza, pridobljena s kombinacijo mehanskega in kemičnega postopka pridobivanja celu­ loze

Poglavje 48:

Oznaka HS	Poimenovanje
4802	Nepremazan papir in karton, ki se uporabljata za pisanje, tiskanje ali druge grafične namene, vključno neperforiran papir in karton za luknjane kartice in trakove v zvitkih ali pravokotnih (vključno kvadratnih) listih, katere koli velikosti, razen papirja iz tarifne številke 4801 ali 4803; ročno izdelana papir in karton
4803	Toaletni papir, papir za odstranjevanje ličila, papir za brisače, serviete in robce ter podoben papir za uporabo v gospodinjstvu ali za sanitarne namene, celulozna vata, koprene iz celuloznih vlaken, vključno nabrani (krep, plisirani idr.), reliefni, luknjani, površinsko barvani, površinsko okrašeni ali tiskani izdelki, v zvitkih ali v listih
4804	Kraft papir in karton, nepremazana, v zvitkih ali listih, razen tistih iz tarifne številke 4802 ali 4803
4805	Drug nepremazan papir in karton, v zvitkih ali listih, dalje neobdelan, razen obdelav, ki so navedene v opombi 3 tega poglavja
4806	Pergamentni papir, za maščobe neprepusten papir, pavs papir in prozorni papir ter drugi glazirani prozorni ali prosojni papirji, v zvitkih ali listih
4807	Sestavljena papir in karton (izdelana z lepljenjem ravnih slojev papirja ali kartona), površinsko nepremazana ali neimpregnirana, znotraj ojačena ali neojačena, v zvitkih ali listih
4808	Papir in karton, valovita (z nalepljenimi ravnimi površinskimi listi ali brez njih), nabrana (krep, plisirana), reliefna ali luknjana, v zvitkih ali listih, razen tistih iz tarifne številke 4803
4809	Karbon papir, samokopirni papir in drug papir za kopiranje ali prenašanje (vključno premazan ali impregniran papir za matrice za razmnoževanje ali ofsetne plošče), tiskan ali netiskan, v zvitkih ali v listih

Oznaka HS	Poimenovanje
4810	Papir in karton, premazana z ene ali z obeh strani s kaolinom ali drugimi anorganskimi snovmi, z vezivom ali brez njega, toda brez drugega premaza, površinsko barvana ali nebarvana, okrašena ali neokrašena, tiskana ali netiskana, v zvitkih ali pravokotnih (vključno kvadratnih) listih, katere koli velikosti
4811	Papir, karton, celulozna vata ter koprena iz celuloznih vlaken, premazani, impregnirani, prekriti, površinsko barvani, površinsko okrašeni ali tiskani, v zvitkih ali pravokotnih (vključno kvadratnih) listih, poljubne velikosti, razen izdelkov iz tarifne številke 4803, 4809 ali 4810
4812	Filter bloki in plošče iz papirne mase
4813	Cigaretni papir, razrezan ali nerazrezan v določene velikosti ali v obliki knjižic ali cevk
4814	Zidne tapete in podobne stenske obloge iz papirja; prozorni papir za okna
4816	Karbon papir, samokopirni papir in drug papir za kopiranje ali prenašanje, razen tistih iz tarifne številke 4809; matrice za razmnoževanje in ofsetne plošče iz papirja, v škatlah ali brez škatel
4817	Pisemski ovitki, pisemske kartice, dopisnice in karte za dopisovanje brez slike, iz papirja ali kartona; kompleti za dopisovanje v škatlah, vrečkah, notesih in podobnih pakiranjih iz papirja ali kartona
4818	Toaletni papir in podoben papir, celulozna vata ali koprena iz celuloznih vlaken, ki se uporablja v gospodinjstvu ali za sanitarne namene, v zvitkih širine do vključno 36 cm ali razrezan na velikost ali oblike; robci, listi za odstranjevanje ličila, brisače, namizni prti, serviete, otroške plenice, tamponi, rjuhe in podobni predmeti za gospodinjstvo, bolnišnice ali sanitarne potrebe, oblačilni predmeti in oblačilni dodatki iz papirne mase, papirja, celulozne vate ali iz listov ali trakov iz celuloznih vlaken
4821	Papirne ali kartonske etikete, vseh vrst, tiskane ali netiskane
4822	Tuljave, motki, kopsi in podobne podlage, iz papirne mase, papirja ali kartona (luknjani ali neluknjani, ojačeni ali neojačeni)
4823	Drug papir, karton, celulozna vata ter koprena iz celuloznih vlaken, razrezani v določene velikosti ali oblike; drugi izdelki iz celuloze, papirja, kartona, celulozne vate ali listov ali trakov iz celu­ loznih vlaken

Poglavje 94:

Oznaka HS	Poimenovanje
9401.61. 9401.69.	Drugi sedeži z lesenim ogrodjem - tapecirani - drugi
9403.30 9403.40 9403.50 9403.60	Drugo pohištvo in njegovi deli - Leseno pisarniško pohištvo - Leseno kuhinjsko pohištvo - Leseno pohištvo za spalnice - Drugo leseno pohištvo
Ex. 940600	- Montažne konstrukcije iz lesa

PRILOGA IB

HARMONIZIRANE TARIFNE OZNAKE BLAGA ZA LES, KI GA JE V SKLADU Z INDONEZIJSKO ZAKONODAJO PREPOVEDANO IZVAŽATI

Poglavje 44:

Oznaka HS	Poimenovanje
4403	Les, neobdelan, z lubjem ali brez lubja ali beljavine, ali grobo obdelan (obtesan)
Ex. 4404	Les za obroče; cepljeni koli; koli, planke in drogovi, zašiljeni, toda ne žagani po dolžini; lesene palice, grobo okleščene, toda ne zvite, upognjene ali drugače obdelane, primerne za izdelavo sprehajalnih palic, dežnikov, ročajev za orodje ali podobnih proizvodov
4406	Leseni železniški ali tramvajski pragovi
Ex. 4407	Les, vzdolžno žagan ali rezan, cepljen ali luščen, neskobljan, nebrušen ali na koncih nespojen, debeline nad 6 mm

PRILOGA II

OPREDELITEV ZAKONITOSTI

Uvod

Indonezijski les se šteje za zakonit, kadar je za njegovo poreklo in postopek proizvodnje ter nadaljnjo predelavo, prevoz in trgovino potrjeno, da so v skladu z vsemi veljavnimi indonezijskimi zakoni in predpisi.

Indonezija ima pet standardov zakonitosti, izraženih z vrstami načel, meril, kazalnikov in dokazil, ki temeljijo na temeljnih zakonih, predpisih in postopkih.

Navedeni standardi so:

— Standard zakonitosti 1: standard za koncesije na območjih lesnoproizvodnih gozdov na zemljiščih v državni lasti;

— Standard zakonitosti 2: standard za gozdne nasade skupnosti in gozdove skupnosti na območjih lesnoproizvodnih gozdov na zemljiščih v državni lasti;

— Standard zakonitosti 3: standard za gozdove v zasebni lasti;

— Standard zakonitosti 4: standard za pravice do izkoriščanja lesa na negozdnih območjih na zemljiščih v državni lasti;

— Standard zakonitosti 5: standard za primarno in industrijo na koncu proizvodne verige, temelječo na gozdarstvu.

Navedenih pet standardov zakonitosti se uporablja za različne vrste dovoljenj v zvezi z lesom, kot prikazuje spodnja preglednica:

Tip dovoljenja	Opis	Lastništvo zemljišč / upravljanje z viri ali njihova raba	Standard zakonitosti, ki se uporablja
IUPHHK-HA/HPH	Dovoljenje za uporabo gozdnih proizvodov iz naravnih gozdov	V državni lasti / upravljano s strani podjetja	1
IUPHHK-HTI/HPHTI	Dovoljenje za ustanovitev in upravljanje industrijskega gozdnega nasada	V državni lasti / upravljano s strani podjetja	1
IUPHHK-RE	Dovoljenje za obnovo gozdnega ekosistema	V državni lasti / upravljano s strani podjetja	1
IUPHHK- HTR	Dovoljenje za gozdne nasade skupnosti	V državni lasti / upravljano s strani skupnosti	2
IUPHHK-HKM	Dovoljenje za upravljanje gozdov skupnosti	V državni lasti / upravljano s strani skupnosti	2
Zasebno zemljišče	Dovoljenje ni potrebno	V zasebni lasti / v zasebni uporabi	3
IPK/ILS	Dovoljenje za uporabo lesa z negozdnih območij	V državni lasti / v zasebni uporabi	4
IUIPHHK	Dovoljenje za ustanovitev in upravljanje podjetja za primarno predelavo	Ni relevantno	5
IUI Lanjutan ali IPKL	Dovoljenje za ustanovitev in upravljanje podjetja za sekundarno predelavo	Ni relevantno	5

Spodaj je predstavljen podrobnejši opis navedenih petih standardov legalnosti in pripadajočih dokazil.

SL

20.5.2014

Uradni list Evropske unije

L 150/269

PRILOGa II – STaNDaRD ZaKONITOSTI 1: STaNDaRDI Za KONCESIJE Na OBMOČJIH LESNOPROIZVODNIH GOZDOV

Št.	Načela	Merila	Kazalniki	Dokazila	Zadevni predpisi (1)
1	P1. Pravni status območja in pravica do izko­ riščanja	K1.1 Enota za gospodarjenje z gozdovi (koncesionarji) je na območju lesnoproizvodnega gozda.	1.1.1 Imetnik dovoljenja lahko dokaže, da je dovoljenje za izkoriščanje lesa (IUPHHK) veljavno.	Potrdilo o koncesiji za izkoriščanje gozdov.	vladna uredba PP72/2010; uredba ministra za gozdarstvo P50/2010; uredba ministra za gozdarstvo P12/2010.
				Dokazilo o plačilu za dovoljenje za izkoriščanje gozdnih lesnih proiz­ vodov.
2.	P2. Skladnost s sistemom in postopki za sečnjo.	K2.1 Imetnik dovoljenja ima načrt sečnje za območje poseka, ki so ga odobrili pristojni upravni organi.	2.1.1 Pristojni upravni organ je potrdil dokumente delov­ nega načrta: glavni načrt in letni delovni načrt ter priloge k njima.	Potrjeni glavni načrt in priloge, pripravljeni na podlagi izčrpnega popisa gozdov, ki ga je opravilo strokovno usposobljeno osebje. Potrjen letni delovni načrt, sesta­ vljen na podlagi glavnega načrta. Zemljevidi, ki jih izdela strokovno usposobljeno osebje in na katerih so opisane lega in meje območij, zajetih z delovnim načrtom. Zemljevid, na katerem so označena izključena območja v okviru letnega delovnega načrta, in dokazi o izvajanju na terenu.	uredba ministra za gozdarstvo P62/2008; uredba ministra za gozdarstvo P56/2009; uredba ministra za gozdarstvo P60/2011.
				Lokacije sečnje (oddelki ali odseki) so na zemljevidu jasno označene in preverjene na terenu.

Št.	Načela	Merila	Kazalniki	Dokazila	Zadevni predpisi (1)
		K2.2 Delovni načrt je veljaven.	2.2.1 Imetnik dovoljenja za izko­ riščanje gozdov ima veljaven delovni načrt v skladu z veljavnimi predpisi.	Dokument in priloge glavnega načrta za izkoriščanje gozdnih lesnih proizvodov (sprejemljive so tekoče vloge).	uredba ministra za gozdarstvo P62/2008; uredba ministra za gozdarstvo P56/2009. uredba ministra za gozdarstvo P60/2011.
				Lokacija in izkoristljiv volumen hlodov iz naravnega gozda na območjih, ki bodo posekana, se ujemata z delovnim načrtom.
			2.2.2 Dovoljenja za vso opremo za sečnjo so veljavna in jih je mogoče preveriti na terenu (ne velja za državno gozdarsko podjetje).	Dovoljenje za opremo in prevoz opreme.	uredba ministra za gozdarstvo P53/2009.
3.	P3. Zakonitost prevoza ali spre­ membe lastništva okroglega lesa.	K3.1 Imetniki dovoljenja zagoto­ vijo, da so vsi hlodi, prepe­ ljani s skladišča hlodovine v gozdu do primarne indu­ strije gozdnih proizvodov ali registriranega trgovca s hlodi, tudi prek vmesnega skladišča hlodovine, fizično identificirani in so jim priloženi veljavni dokumen­ ti.	3.1.1 Vsi hlodi z velikim preme­ rom, posekani ali pridobljeni za trg, so bili navedeni v poročilu o proizvodnji lesa.	Dokumenti potrjenega poročila o proizvodnji lesa.	Uredba ministra za gozdarstvo P55/2006;
			3.1.2 Vsemu lesu, prepeljanemu z območij, zajetih z dovolje­ njem, mora biti priložena veljavna prevozna listina.	Veljavne prevozne listine in priloge za hlode od skladišča hlodovine do primarne industrije gozdnih proiz­ vodov ali registriranega trgovca s hlodovino, tudi prek vmesnih skla­ dišč hlodovine.	uredba ministra za gozdarstvo P55/2006;
			3.1.3 Okrogel les je bil pridobljen na območjih, določenih v dovoljenju za rabo gozdov.	Oznake/črtne kode (PUHH) uprave za gozdove na hlodih.	uredba ministra za gozdarstvo P55/2006;
				Imetnik dovoljenja dosledno uporablja oznake za les.

SL

L 150/270

Uradni list Evropske unije

20.5.2014

Št.	Načela	Merila	Kazalniki	Dokazila	Zadevni predpisi (1)
		K3.2 Imetnik dovoljenja je plačal veljavne pristojbine in dajatve za komercialno pridobivanje lesa.	3.2.1 Imetnik dovoljenja pokaže dokazilo o plačilu pristoj­ bine za sklad za pogozdo­ vanje in/ali zagotavljanje gozdnih virov, ki ustreza proizvodnji hlodovine in veljavni tarifi.	Plačilni nalogi za sklad za pogoz­ dovanje in/ali zagotavljanje gozdnih virov.	vladna uredba PP22/1997; vladna uredba PP51/1998; uredba ministra za gozdarstvo P18/2007. uredba ministra za trgovino 22/M-DaG/PER/4/2012; vladna uredba PP59/1998.
				Dokazilo o pologu za plačilo pristojbine za sklad za pogozdo­ vanje in/ali zagotavljanje gozdnih virov ter potrdila o plačilu.
				Plačilo pristojbine za sklad za pogozdovanje in/ali zagotavljanje gozdnih virov je v skladu s proiz­ vodnjo hlodovine in veljavno tarifo.
		K3.3 Prevoz in trgovina med otoki.	3.3.1 Imetniki dovoljenja, ki odpremljajo hlode, so regi­ strirani trgovci z lesom med otoki (PKaPT).	Dokumenti PKaPT.	uredba ministra za industrijo in trgovino 68/2003; skupna uredba ministra za gozdar­ stvo, ministra za promet ter ministra za industrijo in trgovino št. 22/2003.
			3.3.2 Plovilo, ki se uporablja za prevoz okroglega lesa, pluje pod indonezijsko zastavo in ima veljavno dovoljenje za obratovanje.	Dokumenti o registraciji, iz katerih so razvidni podatki o plovilu, in veljavno dovoljenje	uredba ministra za industrijo in trgovino 68/2003; skupna uredba ministra za gozdar­ stvo, ministra za promet ter ministra za industrijo in trgovino št. 22/2003.
4.	P4. Skladnost z okolj­ skimi in družbe­ nimi vidiki, pove­ zanimi s pridobi­ vanjem lesa.	K4.1 Imetnik dovoljenja ima potrjen dokument presoje vplivov na okolje (EIa) in izvaja ukrepe, opredeljene v njem.	4.1.1 Imetnik dovoljenja ima dokumente EIa, ki so jih potrdili pristojni organi in pokrivajo celotno delovno območje.	Dokumenti EIa.	vladna uredba PP27/1999; uredba ministra za gozdarstvo in nasade št. 602/1998.

SL

20.5.2014

Uradni list Evropske unije

L 150/271

Št.	Načela	Merila	Kazalniki	Dokazila	Zadevni predpisi (1)
			4.1.2 Imetnik dovoljenja ima načrt za ravnanje z okoljem in načrt za spremljanje stanja okolja, poročila o izvajanju, v katerih so pred­ stavljeni ukrepi za ublažitev učinkov na okolje in druž­ bene koristi.	Dokumenti načrta za ravnanje z okoljem in načrta za spremljanje stanja okolja.	vladna uredba PP27/1999;
				Dokazilo o izvajanju načrta za ravnanje z okoljem ter spremljanju pomembnih okoljskih in družbenih učinkov.
5.	P5. Skladnost z delovno zakono­ dajo in predpisi	K.5.1 Izpolnjevanje zahtev v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu.	5.1.1 Razpoložljivost postopkov za varnost in zdravje pri delu ter njihovo izvajanje.	Izvajanje postopkov za varnost in zdravje pri delu.	uredba ministra za delovno silo in transmigracijo št. 01/1978; uredba ministra za gozdarstvo P12/2009.
				Oprema za varnost in zdravje pri delu.
				Evidence o poškodbah pri delu.
		K.5.2 Spoštovanje pravic delavcev.	5.2.1 Svoboda združevanja delav­ cev.	Delavci so vključeni v sindikate ali pa politike podjetja omogočajo, da delavci ustanovijo sindikate ali se vključijo v sindikalne dejavnosti.	zakon št. 21/2000. uredba ministra za delovno silo in transmigracijo št. 16/2001.
			5.2.2 Obstoj kolektivnih pogodb.	Dokumenti kolektivnih pogodb ali dokumenti o politiki podjetja o pravicah delavcev.	zakon št. 13/2003. uredba ministra za delovno silo in transmigracijo št. 16/2011.
			5.2.3 Podjetje ne zaposluje mladoletnih delavcev.	Ni mladoletnih delavcev.	zakon št. 13/2003. zakon št. 23/2003. zakon št. 20/2009.

SL

L 150/272

Uradni list Evropske unije

20.5.2014

(1) Navedeni so glavni predpisi in njihove poznejše spremembe.

SL

20.5.2014

Uradni list Evropske unije

L 150/273

STaNDaRD ZaKONITOSTI 2: STaNDaRD Za GOZDNE NaSaDE SKUPNOSTI IN GOZDOVE SKUPNOSTI Na OBMOČJIH LESNOPROIZVODNIH GOZDOV

Št.	Načela	Merila	Kazalniki	Dokazila	Zadevni predpisi
1.	P1. Pravni status območja in pravica do izko­ riščanja.	K1.1 Enota za gospodarjenje z gozdovi je na območju lesnoproizvodnega gozda.	1.1.1 Imetnik dovoljenja lahko dokaže, da je dovoljenje za izkoriščanje lesa (IUPHHK) veljavno.	Potrdilo o koncesiji za izkoriščanje gozdov.	uredba ministra za gozdarstvo P55/2011; uredba ministra za gozdarstvo P37/2007; uredba ministra za gozdarstvo P49/2008; uredba ministra za gozdarstvo P12/2010.
				Dokazilo o plačilu za dovoljenje za izkoriščanje gozdnih lesnih proiz­ vodov.
2.	P2. Skladnost s sistemom in postopki za sečnjo.	K2.1 Imetnik dovoljenja ima načrt sečnje za območje poseka, ki so ga odobrili pristojni upravni organi.	2.1.1 Pristojni upravni organ je potrdil dokument letnega delovnega načrta.	Potrjen dokument letnega delov­ nega načrta.	uredba ministra za gozdarstvo P62/2008;
				Zemljevid, na katerem so označena izključena območja v okviru letnega delovnega načrta, in doka­ zilo o izvajanju na terenu.
				Sečnospravilne enote so jasno označene in jih je mogoče preveriti na terenu.
		K2.2 Delovni načrt je veljaven.	2.2.1 Imetnik dovoljenja za izko­ riščanje gozdov ima veljaven delovni načrt v skladu z veljavnimi predpisi.	Dokument in priloge glavnega načrta za izkoriščanje gozdnih lesnih proizvodov (sprejemljive so tekoče vloge).	uredba ministra za gozdarstvo P62/2008;
				Lokacija in izkoristljivi volumni hlodov na območju, na katerem se ustanovi gozdni nasad, morajo ustrezati delovnemu načrtu.

Št.	Načela	Merila	Kazalniki	Dokazila	Zadevni predpisi
			2.2.2. Dovoljenja za vso opremo za sečnjo so veljavna in jih je mogoče fizično preveriti na terenu.	Dovoljenja za opremo in prevoz opreme.	uredba ministra za gozdarstvo P53/2009.
		K2.3 Imetniki dovoljenja zagoto­ vijo, da so vsi hlodi, prepe­ ljani s skladišča hlodovine v gozdu do primarne indu­ strije gozdnih proizvodov ali registriranega trgovca s hlodi, tudi prek vmesnega skladišča hlodovine, fizično identificirani in so jim priloženi veljavni dokumen­ ti.	2.3.1 Vsi hlodi z velikim preme­ rom, ki so bili posekani ali pridobljeni za trg, so nave­ deni v poročilu o proiz­ vodnji lesa.	Dokumenti potrjenega poročila o proizvodnji lesa.	uredba ministra za gozdarstvo P55/2006;
			2.3.2 Vsem hlodom, prepeljanim z območij, zajetih z dovo­ ljenjem, je priložena veljavna prevozna listina.	Veljavne prevozne listine in ustrezne priloge od skladišča hlodovine do vmesnega skladišča hlodovine in od vmesnega skladišča hlodovine do primarne industrije gozdnih proizvodov in/ali registri­ ranega trgovca s hlodovino.	uredba ministra za gozdarstvo P55/2006;
			2.3.3 Okrogel les je bil pridobljen na območjih, določenih v dovoljenju za rabo gozdov.	Oznake/črtne kode (PUHH) uprave za gozdove na hlodih.	uredba ministra za gozdarstvo P55/2006;
				Imetnik dovoljenja dosledno uporablja označevanje.
			2.3.4 Imetnik dovoljenja lahko dokaže obstoj prevoznih listin za hlodovino, ki so priložene hlodom, prepe­ ljanim s skladišča hlodovine.	Prevozna listina za hlodovino, ki ji je priložen dokument s popisnim listom hlodovine.	uredba ministra za gozdarstvo P55/2006;

SL

L 150/274

Uradni list Evropske unije

20.5.2014

Št.	Načela	Merila	Kazalniki	Dokazila	Zadevni predpisi
		K2.4 Imetnik dovoljenja je plačal veljavne pristojbine in dajatve za komercialno pridobivanje lesa.	2.4.1 Imetniki dovoljenja poka­ žejo dokazilo o plačilu pristojbine za zagotavljanje gozdnih virov, ki ustreza proizvodnji hlodovine in veljavni tarifi.	Plačilni nalog za pristojbino za zagotavljanje gozdnih virov.	uredba ministra za gozdarstvo P18/2007 uredba ministra za trgovino 22/M-DaG/PER/4/2012;
				Dokazilo o plačilu pristojbine za zagotavljanje gozdnih virov.
				Plačilo pristojbine za zagotavljanje gozdnih virov je v skladu s proiz­ vodnjo hlodovine in veljavno tarifo.
3.	P3. Skladnost z okolj­ skimi in družbe­ nimi vidiki, pove­ zanimi s pridobi­ vanjem lesa.	K3.1 Imetnik dovoljenja ima potrjen dokument presoje vplivov na okolje (EIa) in izvaja ukrepe, opredeljene v njem.	3.1.1 Imetnik dovoljenja ima dokumente presoje vplivov na okolje, ki so jih potrdili pristojni organi in pokrivajo celotno delovno območje.	Dokumenti EIa.	uredba ministra za gozdarstvo in nasade št. 622/1999.
			3.1.2 Imetnik dovoljenja ima poročila o ravnanju z okoljem in spremljanju stanja okolja, v katerih so predstavljeni ukrepi za ublažitev učinkov na okolje in družbene koristi.	Zadevni dokumenti o ravnanju z okoljem in spremljanju stanja okolja.	vladna uredba PP27/1999;
				Dokazilo o izvajanju ukrepov za ravnanje z okoljem ter spremljanju pomembnih okoljskih in družbenih učinkov.

SL

20.5.2014

Uradni list Evropske unije

L 150/275

SL

L 150/276

Uradni list Evropske unije

20.5.2014

STaNDaRD ZaKONITOSTI 3: STaNDaRD Za GOZDOVE V ZaSEBNI LaSTI

Št.	Načela	Merila	Kazalniki	Dokazila	Zadevni predpisi
1.	P1. Lastništvo lesa je mogoče preveriti.	K1.1 Zakonitost lastništva ali zemljiška pravica v zvezi z območjem pridobivanja lesa.	1.1.1 Lastnik zasebnega zemljišča ali gozda lahko dokaže lastništvo ali pravice do uporabe zemljišča.	Veljavni dokumenti o lastništvu na zemljišču (dokumenti o zemljiški pravici, ki so jih priznali pristojni organi).	zakon št. 5/1960. uredba ministra za gozdarstvo P33/2010. vladna uredba PP12/1998; uredba ministra za trgovino št. 36/2007; uredba ministra za trgovino št. 37/2007; zakon št. 6/1983. zakon št. 13/2003. zakon št. 23/2003. zakon št. 20/2009.
				Pravica do obdelave zemljišča. Ustanovitveni akt podjetja. Dovoljenje za opravljanje dejav­ nosti za podjetja, ki se ukvarjajo s trgovino (SIUP). Matična številka podjetja (TDP). Identifikacijska številka davčnega zavezanca (NPWP).
				Identifikacijska številka davčnega zavezanca (NPWP).
			1.1.2 Enote za upravljanje (v lasti posameznika ali skupine) predložijo veljavne prevozne listine za hlodovino.	Potrdilo o poreklu lesa ali prevozna listina za hlodovino.	uredba ministra za gozdarstvo P30/2012;
				Račun/prodajno potrdilo/carinjenje blaga.
			1.1.3 Enote za upravljanje poka­ žejo dokazilo o plačilu veljavnih dajatev v zvezi z drevesi, prisotnimi pred prenosom pravic ali pravice do posesti območja.	Dokazilo o plačilu pristojbine za sklad za pogozdovanje in/ali zago­ tavljanje gozdnih virov ter nado­ mestila državi za vrednost poseka.	uredba ministra za gozdarstvo P18/2007.

Št.	Načela	Merila	Kazalniki	Dokazila	Zadevni predpisi
2.	P2. Skladnost z okolj­ skimi in družbe­ nimi vidiki, pove­ zanimi s pridobi­ vanjem lesa na območjih, za katera veljajo pravice do obde­ lave zemljišča.	K2.1 Imetnik dovoljenja ima potrjen dokument presoje vplivov na okolje (EIa) in izvaja ukrepe, opredeljene v njem.	2.1.1 Imetnik dovoljenja ima dokumente EIa, ki so jih potrdili pristojni organi in pokrivajo celotno delovno območje.	Dokumenti EIa.	vladna uredba PP27/1999; uredba ministra za gozdarstvo in nasade št. 602/1998.
3.	P3. Skladnost z delovno zakono­ dajo in predpisi na območjih, za katera veljajo pravice do obde­ lave zemljišča.	K3.1 Izpolnjevanje zahtev v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu.	3.1.1 Razpoložljivost postopkov za varnost in zdravje pri delu ter njihovo izvajanje.	Izvajanje postopkov za varnost in zdravje pri delu.	uredba ministra za delovno silo in transmigracijo št. 01/1978; uredba ministra za gozdarstvo P12/2009.
				Oprema za varnost in zdravje pri delu.
				Evidence o poškodbah pri delu.
		K.3.2 Spoštovanje pravic delavcev.	3.2.1 Svoboda združevanja delav­ cev.	Delavci so vključeni v sindikate ali pa politike podjetja omogočajo, da delavci ustanovijo sindikate ali se vključijo v sindikalne dejavnosti.	zakon št. 21/2000. uredba ministra za delovno silo in transmigracijo št. 16/2001.
			3.2.2 Obstoj kolektivnih pogodb.	Dokumenti kolektivnih pogodb ali dokumenti o politiki podjetja o pravicah delavcev.	zakon št. 13/2003. uredba ministra za delovno silo in transmigracijo št. 16/2011.
			3.2.3 Podjetje ne zaposluje mladoletnih delavcev.	Ni mladoletnih delavcev.	zakon št. 13/2003. zakon št. 23/2003. zakon št. 20/2009.

SL

20.5.2014

Uradni list Evropske unije

L 150/277

SL

L 150/278

Uradni list Evropske unije

20.5.2014

STaNDaRD ZaKONITOSTI 4: STaNDaRD Za PRaVICE DO IZKORIŠČaNJa LESa Na NEGOZDNIH OBMOČJIH

Št.	Načela	Merila	Kazalniki	Dokazila	Zadevni predpisi
1.	P1. Pravni status območja in pravica do izko­ riščanja.	K.1.1 Dovoljenje za pridobivanje lesa na negozdnem območju brez spremembe pravnega statusa gozda.	1.1.1 Sečnja dovoljena na podlagi drugega veljavnega dovo­ ljenja (ILS)/dovoljenja za spremembo (IPK) na območju zakupa.	Dovoljenja ILS/IPK za sečnjo na območju zakupa.	uredba ministra za gozdarstvo P18/2011.
				Zemljevidi, priloženi dovoljenjem ILS/IPK za območje zakupa, in dokazi o izpolnjevanju zahtev na terenu.
		K.1.2 Dovoljenje za pridobivanje lesa na negozdnem območju, ki povzroči spre­ membo pravnega statusa gozda.	1.2.1 Pridobivanje lesa dovoljeno na podlagi dovoljenja za spremembo namembnosti zemljišča (IPK).	Dovoljenje za opravljanje dejav­ nosti in zemljevidi, priloženi dovoljenju (ta zahteva velja za imetnike IPK in imetnike dovoljenja za opravljanje dejavnosti).	uredba ministra za gozdarstvo P14/2011; uredba ministra za gozdarstvo P33/2010.
				IPK na območjih spremembe namembnosti.
				Zemljevidi, priloženi IPK.
				Dokumenti o odobritvi spremembe pravnega statusa gozda (ta zahteva velja za imetnike IPK in imetnike dovoljenja za opravljanje dejavno­ sti).
		K.1.3 Dovoljenje za pridobivanje gozdnih lesnih proizvodov z državnega gozdnega območja za gozdne nasade na podlagi pogozdovanja (HTHR).	1.3.1. Pridobivanje lesa je dovo­ ljeno na podlagi dovoljenja za pridobivanje gozdnih lesnih proizvodov iz gozdnih nasadov na podlagi pogozdovanja na območjih, določenih za gozdne nasade na podlagi pogozdovanja (HTHR).	Dovoljenje HTHR.	uredba ministra za gozdarstvo P59/2011.
				Zemljevidi, priloženi HTHR, in dokazi o izpolnjevanju zahtev na terenu.

Št.	Načela	Merila	Kazalniki	Dokazila	Zadevni predpisi
2.	P2. Skladnost s prav­ nimi sistemi ter postopki za sečnjo dreves in prevoz hlodov.	K.2.1 Načrt IPK/ILS in izvajanje sta v skladu z načrtovanjem rabe zemljišča.	2.1.1. Potrjen delovni načrt za območja, zajeta z IPK/ILS.	Dokumenti v zvezi z delovnim načrtom IPK/ILS	uredba ministra za gozdarstvo P62/2008; uredba ministra za gozdarstvo P53/2009.
				Veljavno dovoljenje za opremo.
			2.1.2. Imetnik dovoljenja lahko dokaže, da so prepeljani hlodi z območij, zajetih z veljavnim dovoljenjem za spremembo namembnosti zemljišča/drugimi dovoljenji za rabo (IPK/ILS).	Dokumenti popisa gozdov.	uredba ministra za gozdarstvo P62/2008; uredba ministra za gozdarstvo P55/2006;
				Dokumenti poročila o proizvodnji lesa (LHP).
		K.2.2 Plačilo upravnih pristojbin in dajatev ter skladnost z zahtevami glede prevoza lesa.	2.2.1 Dokazilo o plačilu dajatev.	Dokazilo o plačilu pristojbine za sklad za pogozdovanje in zagota­ vljanje gozdnih virov ter nadome­ stila državi za vrednost poseka.	uredba ministra za gozdarstvo P18/2007.
			2.2.2 Imetnik dovoljenja ima veljavne prevozne listine za hlodovino.	Račun za prevoz hlodov (FaKB) in popisni list hlodovine za hlode z majhnim premerom.	uredba ministra za gozdarstvo P55/2006;
				Dokument o zakonitosti hlodovine (SKSKB) in popisni list hlodovine za hlode z velikim premerom.
3.	P3. Skladnost z delovno zakono­ dajo in predpisi.	K.3.1 Izpolnjevanje zahtev v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu.	3.1.1 Razpoložljivost postopkov za varnost in zdravje pri delu ter njihovo izvajanje.	Izvajanje postopkov za varnost in zdravje pri delu.	uredba ministra za delovno silo in transmigracijo št. 01/1978; uredba ministra za gozdarstvo P12/2009.
				Oprema za varnost in zdravje pri delu.
				Evidence o poškodbah pri delu.

SL

20.5.2014

Uradni list Evropske unije

L 150/279

Št.	Načela	Merila	Kazalniki	Dokazila	Zadevni predpisi
		K.3.2 Spoštovanje pravic delavcev.	3.2.1 Svoboda združevanja delav­ cev.	Delavci so vključeni v sindikate ali pa politike podjetja omogočajo, da delavci ustanovijo sindikate ali se vključijo v sindikalne dejavnosti.	zakon št. 21/2000. uredba ministra za delovno silo in transmigracijo št. 16/2001.
			3.2.2 Obstoj kolektivnih pogodb.	Dokumenti kolektivnih pogodb ali dokumenti o politiki podjetja o pravicah delavcev.	zakon št. 13/2003. uredba ministra za delovno silo in transmigracijo št. 16/2011.
			3.2.3 Podjetje ne zaposluje mladoletnih delavcev.	Ni mladoletnih delavcev.	zakon št. 13/2003. zakon št. 23/2003. zakon št. 20/2009.

SL

L 150/280

Uradni list Evropske unije

20.5.2014

SL

20.5.2014

Uradni list Evropske unije

L 150/281

STaNDaRD ZaKONITOSTI 5: STaNDaRD Za PRIMaRNO INDUSTRIJO IN INDUSTRIJO Na KONCU PROIZVODNE VERIGE, TEMELJEČO Na GOZDaRSTVU

Načela	Merila	Kazalniki	Dokazila	Zadevni predpisi
P1. Industrija prede­ lave gozdnih lesnih proizvodov podpira uresniče­ vanje zakonite trgovine z lesom.	K1.1 Poslovne enote v obliki: (a) lesnopredelovalne indu­ strije in (b) izvoznikov predelanih proizvodov, ki imajo veljavna dovoljenja.	1.1.1 Enote lesnopredelovalne industrije imajo veljavna dovoljenja.	Ustanovitveni akt podjetja in njegove zadnje spremembe (ustanovitveni akt podjetja).	uredba ministra za pravosodje in člove­ kove pravice M.01-HT.10/2006; uredba ministra za trgovino št. 36/2007; uredba ministra za trgovino št. 37/2007; zakon št. 6/1983. vladna uredba PP80/2007;
			Dovoljenje za trgovanje (dovoljenje za opravljanje dejavnosti/SIUP), ki je lahko dovoljenje za opravljanje industrijske dejavnosti (IUI), ali dovoljenje za opra­ vljanje trajne dejavnosti (IUT), ali potr­ dilo o industrijski registraciji (TDI).
				uredba ministra za gozdarstvo P35/2008;
					Dovoljenje za motnje (dovoljenje, ki se izda podjetju zaradi vplivov na okolje, v katerem opravlja dejavnosti).	uredba ministra za gozdarstvo P16/2007;
				uredba ministra za trgovino št. 39/2011;
					Potrdilo o registraciji podjetja (TDP).	uredba ministra za industrijo št. 41/2008;
				Identifikacijska številka davčnega zave­ zanca (NPWP).	uredba ministra za okolje št. 13/2010.
			Razpoložljivost dokumentov o presoji vplivov na okolje.
			Razpoložljivost dovoljenja za opra­ vljanje industrijske dejavnosti (IUI), ali dovoljenja za opravljanje trajne dejav­ nosti (IUT), ali potrdila o industrijski registraciji (TDI).

Načela	Merila		Kazalniki	Dokazila	Zadevni		predpisi
				Razpoložljivost načrta zalog surovin (RPBBI) za primarno industrijo gozdnih proizvodov (IPHH).
			1.1.2 Izvozniki predelanih lesnih proizvodov imajo veljavna dovoljenja kot proizvajalci in izvozniki lesnih proizvo­ dov.	Izvozniki imajo status registriranih izvoznikov proizvodov gozdarske industrije (ETPIK).	uredba ministra za trgovino P64/2012;
	K1.2	Poslovne enote v obliki skupin obrtnikov/domačih obrti so zakonito registrira­ ne.	1.2.1 Poslovne skupine (zadruge/ omejena partnerstva (CV)/ druge poslovne skupine) so zakonito ustanovljene.	Ustanovitveni akt.	zakon	št. 6/1983.
				Identifikacijska številka davčnega zave­ zanca (NPWP).
			1.2.2 Trgovci s predelanimi lesnimi proizvodi imajo veljavno registracijo kot izvozniki, oskrbujejo pa jih mala in srednje velika potr­ jena lesnopredelovalna podjetja, ki niso registrirana kot izvozniki.	Registracija trgovcev kot izvoznikov, ki niso proizvajalci proizvodov gozdarske industrije (ETPIK Non Produsen).	uredba ministra za trgovino P64/2012;
				Sporazum ali pogodba o sodelovanju z enoto lesnopredelovalne industrije, ki ima potrdilo o zakonitosti lesa (S-LK).
P2. Poslovne enote uporabljajo sistem za sledenje lesa, ki zagotavlja sledlji­ vost porekla lesa.	K.2.1 Obstoj in uporaba sistema, s katerim se sledi les v lesnih proizvodih.		2.1.1 Poslovne enote lahko doka­ žejo, da prejeti les prihaja iz zakonitih virov.	Prodajni in nabavni dokumenti in/ali pogodba o dobavi surovin in/ali doka­ zilo o nakupu, skupaj z dokumenti o zakonitosti gozdnih proizvodov/potr­ dilom o zakonitosti gozdnih proizvo­ dov.	uredba ministra za gozdarstvo P55/2006; uredba ministra za gozdarstvo P30/2012;
					uredba ministra za gozdarstvo P62/2008;
					uredba ministra za gozdarstvo P56/2009.

SL

L 150/282

Uradni list Evropske unije

20.5.2014

Načela	Merila	Kazalniki	Dokazila	Zadevni predpisi
			Potrjeno poročilo o prenosu lesa in/ali dokazilo o prenosu in/ali uradno poročilo o pregledu lesa; potrdilo o zakonitosti gozdnih proizvodov.
			Uvoženemu lesu so priloženi doku­ menti obvestila o uvozu in informacije o poreklu lesa ter dokumenti, v katerih je potrjena zakonitost lesa in navedena država sečnje.
			Prevozne listine za hlodovino.
			Prevozne listine (SKaU/Nota) z ustrez­ nimi uradnimi poročili uradnika lokal­ nega organa v zvezi z uporabljenim lesom iz porušenih stavb/objektov, izkopanim in zakopanim lesom.
			Prevozne listine v obliki FaKO/Nota za industrijski odpadni les.
			Dokumenti/poročila o spremembah v zalogi okroglega lesa (LMKB)/poročila o spremembah v zalogi okroglega lesa z majhnim premerom (LMKBK)/poročila o spremembah v zalogi predelanih gozdnih lesnih proizvodov (LMHHOK).
			Spremna dokumentacija, tj. načrt zaloge surovin (RPBBI), uradno potrdilo letnega delovnega načrta (SK RKT).

SL

20.5.2014

Uradni list Evropske unije

L 150/283

Načela	Merila	Kazalniki	Dokazila	Zadevni predpisi
		2.1.2 Poslovne enote uporabljajo sistem za sledenje lesa in delujejo v okviru dovoljenih ravni proizvodnje.	Kontrolni seznami o uporabi surovin in obsegu proizvodnje.	uredba ministra za gozdarstvo P55/2006; uredba ministra za industrijo št. 41/2008; uredba ministra za gozdarstvo P35/2008.
			Poročila o obsegu proizvodnje prede­ lanih proizvodov.
			Proizvodnja enote ne presega dovoljene proizvodne zmogljivosti.
		2.1.3 Proizvodni postopek v sodelovanju z drugo stranko (drugo industrijo ali obrtni­ ki/domačimi obrtmi) zago­ tavlja sledenje lesa.	Pogodba o sodelovanju ali izvajanju storitev za predelavo proizvodov z drugo stranko.	uredba ministra za trgovino 37/M-DaG/PER/9/2007; zakon št. 6/1983. uredba ministra za gozdarstvo P35/2008; uredba ministra za gozdarstvo P16/2007; uredba ministra za trgovino 39/M- DaG/PER/12/2011; uredba ministra za industrijo 41/M- IND/PER/6/2008; uredba ministra za gozdarstvo P55/2006.
			Sodelujoča stranka ima veljavna dovo­ ljena, kot so določena pri načelu 1.
			Ločevanje izdelanih proizvodov.
			Dokumentacija o surovinah, postopkih, proizvodnji, in kjer je to ustrezno, izvozu, če izvoz poteka prek poslovne enote/drugega podjetja, s katerim je sklenjen sporazum o sodelovanju.

SL

L 150/284

Uradni list Evropske unije

20.5.2014

Načela	Merila	Kazalniki	Dokazila	Zadevni predpisi
P3. Zakonitost trgo­ vine ali spre­ membe lastništva na predelanem lesu.	K3.1 Prevoz in trgovina med otoki sta v skladu z veljavno zakonodajo.	3.1.1 Poslovna enota, ki predelane lesne proizvode odpremlja med otoki, je registrirana kot trgovec z lesom med otoki (PKaPT).	Dokumenti PKaPT.	Uredba ministra za industrijo in trgovino 68/MPP/Kep/2/2003; skupna uredba ministra za gozdarstvo, ministra za promet ter ministra za industrijo in trgovino št. 22/2003.
			Dokumenti poročila PKaPT.
		3.1.2 Plovilo, ki se uporablja za prevoz predelanega lesa, pluje pod indonezijsko zastavo in ima veljavno dovoljenje za obratovanje.	Dokumenti, iz katerih so razvidni podatki o plovilu. Dokumenti o regi­ straciji, iz katerih so razvidni podatki o plovilu, in veljavno dovoljenje.	uredba ministra za gozdarstvo P55/2006; uredba ministra za gozdarstvo P30/2012; uredba ministra za promet KM71/2005. skupna uredba ministra za gozdarstvo, ministra za promet ter ministra za industrijo in trgovino št. 22/2003.
			Podatki o plovilu se ujemajo s podatki na prevoznih listinah za hlodovino ali les.
		3.1.3 Registrirani trgovci z lesom med otoki (PKaPT) lahko dokažejo, da je prepeljani les iz zakonitih virov.	Prevozne listine za hlodovino ali les.	uredba ministra za gozdarstvo P55/2006; uredba ministra za gozdarstvo P30/2012; skupna uredba ministra za gozdarstvo, ministra za promet ter ministra za industrijo in trgovino št. 22/2003.
			Oznake/črtne kode (PUHH) uprave za gozdove na hlodih.

SL

20.5.2014

Uradni list Evropske unije

L 150/285

Načela	Merila	Kazalniki	Dokazila	Zadevni predpisi
	K3.2 Odprema predelanega lesa za izvoz je v skladu z veljavno zakonodajo.	3.2.1 Odprema predelanega lesa za izvoz z dokumenti obvestila o izvozu (PEB).	PEB.	zakon št. 17/2006 (carina); uredba ministra za finance 223/PMK.011/2008; uredba generalnega direktorata za carino P-40/BC/2008; uredba generalnega direktorata za carino P-06/BC/2009; uredba ministra za trgovino P64/2012; predsedniški odlok št. 43/1978; uredba ministra za gozdarstvo št. 447/2003.
			Dobavnica.
			Račun.
			B/L (nakladnica).
			Dokumenti izvoznega dovoljenja (V- Legal).
			Rezultati tehničnega preverjanja (poro­ čilo nadzornika) za proizvode, pri katerih je obvezno tehnično preverjanje.
			Dokazilo o plačilu izvozne dajatve, kjer je to ustrezno.
			Drugi zadevni dokumenti (vključno z dovoljenji CITES) za vrste lesa, s kate­ rimi je trgovanje omejeno.
P4. Izpolnjevanje delovnih pred­ pisov, kar zadeva lesnopredelovalno industrijo.	K.4.1 Izpolnjevanje zahtev v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu.	4.1.1 Razpoložljivost postopkov za varnost in zdravje pri delu ter njihovo izvajanje.	Izvajanje postopkov za varnost in zdravje pri delu.	uredba ministra za delovno silo in tran­ smigracijo št. 01/1978; uredba ministra za gozdarstvo P12/2009.
			Oprema za varnost in zdravje pri delu, kot so lahki gasilni aparati, osebna zaščitna oprema in evakuacijske poti.
			Evidence o poškodbah pri delu.

SL

L 150/286

Uradni list Evropske unije

20.5.2014

Načela	Merila	Kazalniki	Dokazila	Zadevni predpisi
	K.4.2 Spoštovanje pravic delavcev.	4.2.1 Svoboda združevanja delav­ cev.	Sindikat ali politika podjetja, ki zapo­ slenim/delavcem omogoča, da ustano­ vijo sindikate ali se vključijo v sindi­ kalne dejavnosti.	uredba ministra za delovno silo in tran­ smigracijo št. 16/2001.
		4.2.2 Obstoj kolektivnih pogodb ali politike podjetja o pravicah delavcev.	Obstoj kolektivnih pogodb ali doku­ mentov o politiki podjetja o pravicah delavcev.	zakon št. 13/2013. uredba ministra za delovno silo in tran­ smigracijo št. 16/2011.
		4.2.3 Podjetje ne zaposluje mladoletnih delavcev.	Ni mladoletnih delavcev.	zakon št. 13/2003. zakon št. 23/2003. zakon št. 20/2009.

SL

20.5.2014

Uradni list Evropske unije

L 150/287

PRILOGA III

POGOJI ZA SPROSTITEV LESNIH PROIZVODOV IZ INDONEZIJE Z DOVOLJENJEM FLEGT V PROSTI PROMET V UNIJI

1. PREDLOŽITEV DOVOLJENJa

1.1. Dovoljenje se predloži pri pristojnem organu države članice Unije, v kateri je pošiljka, za katero je izdano dovoljenje, deklarirana za sprostitev v prosti promet. To se lahko opravi elektronsko ali na drug hiter način.

1.2. Dovoljenje se prizna, če izpolnjuje vse zahteve iz Priloge IV in niso potrebna dodatna preverjanja v skladu z oddelki 3, 4 in 5 te priloge.

1.3. Dovoljenje se lahko predloži pred prispetjem zadevne pošiljke.

2. PRIZNaNJE DOVOLJENJa

2.1. Dovoljenje, ki ne izpolnjuje zahtev in specifikacij iz Priloge IV, je neveljavno.

2.2. Izbrisi ali spremembe v dovoljenju se priznajo samo, če jih je potrdil organ za izdajanje dovoljenj.

2.3. Dovoljenje je neveljavno, če je pri pristojnem organu predloženo po roku veljavnosti, navedenemu v dovoljenju. Podaljšanje veljavnosti dovoljenja se prizna samo, če je podaljšanje potrdil organ za izdajanje dovoljenj.

2.4. Dvojnik ali nadomestni dokument se prizna samo, če ga je izdal in potrdil organ za izdajanje dovoljenj.

2.5. Kadar se zahtevajo dodatne informacije o dovoljenju ali pošiljki v skladu s to prilogo, se dovoljenje prizna šele po prejetju zahtevanih informacij.

2.6. Če se količina ali teža lesnih proizvodov v pošiljki, deklarirani za sprostitev v prosti promet, ne razlikujeta za več kot 10 % od količine ali teže, navedenih v ustreznem dovoljenju, se šteje, da pošiljka ustreza informacijam iz dovoljenja, kar zadeva količino ali težo.

2.7. Pristojni organ v skladu z veljavno zakonodajo in postopki obvesti carinske organe takoj, ko je dovoljenje priznano.

3. PREVERJaNJE VELJaVNOSTI IN VERODOSTOJNOSTI DOVOLJENJa

3.1. V primeru dvoma o veljavnosti ali verodostojnosti dovoljenja, dvojnika ali nadomestnega dovoljenja lahko pristojni organ od enote za informacije o dovoljenjih zahteva dodatne informacije.

3.2. Enota za informacije o dovoljenjih lahko pristojni organ pozove, naj pošlje izvod zadevnega dovoljenja.

3.3. Organ za izdajanje dovoljenj po potrebi dovoljenje prekliče in izda popravljen izvod, ki je overovljen z žigom

„Duplicate“ (Dvojnik), ter ga pošlje pristojnemu organu.

3.4. Če pristojni organ ne prejme odgovora v enaindvajsetih koledarskih dneh od datuma zahteve za dodatne informacije, ki jo je poslala enota za informacije o dovoljenjih, kot je določeno v oddelku 3.1 te priloge, dovoljenja ne prizna ter ukrepa v skladu z veljavno zakonodajo in postopki.

3.5. Če je veljavnost dovoljenja potrjena, enota za informacije o dovoljenjih takoj obvesti pristojni organ, po možnosti po elektronski poti. Vrnjeni izvodi se overovijo z žigom „Validated on“ (Potrjeno dne).

3.6. Če se po predložitvi dodatnih informacij in nadaljnjem poizvedovanju ugotovi, da dovoljenje ni veljavno ali verodo­ stojno, pristojni organ ne prizna dovoljenja ter ukrepa v skladu z veljavno zakonodajo in postopki.

4. PREVERJaNJE UJEMaNJa DOVOLJENJa S POŠILJKO

4.1. Če je potrebno nadaljnje preverjanje pošiljke, preden lahko pristojni organi odločijo o priznanju dovoljenja, se lahko opravijo pregledi za ugotovitev, ali se zadevna pošiljka ujema z informacijami iz dovoljenja in/ali evidencami o zadevnem dovoljenju, ki jih vodi organ za izdajanje dovoljenj.

4.2. Zadevni pristojni organ lahko v primeru dvoma o ujemanju pošiljke z dovoljenjem enoto za informacije o dovo­ ljenjih zaprosi za dodatna pojasnila.

4.3. Enota za informacije o dovoljenjih lahko pristojni organ pozove, naj pošlje izvod zadevnega dovoljenja ali nadome­ stno dovoljenje.

4.4. Organ za izdajanje dovoljenj po potrebi dovoljenje prekliče in izda popravljen izvod, ki mora biti overovljen z žigom

„Duplicate“ (Dvojnik), ter ga pošlje pristojnemu organu.

4.5. Če pristojni organ ne prejme odgovora v enaindvajsetih koledarskih dneh od datuma zahteve za dodatna pojasnila, kot je določeno v oddelku 4.2 zgoraj, dovoljenja ne prizna ter ukrepa v skladu z veljavno zakonodajo in postopki.

4.6. Če je bilo po predložitvi dodatnih informacij in nadaljnjem pregledu ugotovljeno, da se zadevna pošiljka ne ujema z informacijami iz dovoljenja in/ali evidencami o zadevnem dovoljenju, ki jih vodi organ za izdajanje dovoljenj, pristojni organ ne prizna dovoljenja ter ukrepa v skladu z veljavno zakonodajo in postopki.

5. RaZNO

5.1. Stroške, nastale ob koncu preverjanja, nosi uvoznik, razen če veljavna zakonodaja in postopki zadevne države

članice Unije ne določajo drugače.

5.2. V primeru trajnih nesoglasij ali težav pri preverjanju dovoljenj se lahko zadeva predloži v obravnavo odboru JIC.

6. CaRINSKa DEKLaRaCIJa EU

6.1. Številka dovoljenja za lesne proizvode, ki so deklarirani za sprostitev v prosti promet, se vpiše v okence 44 enotne upravne listine, ki se uporabi za carinsko deklaracijo.

6.2. Če se carinska deklaracija izdela z uporabo tehnike za obdelavo podatkov, se to navede v ustreznem okencu.

7. SPROSTITEV V PROSTI PROMET

7.1. Pošiljke lesnih proizvodov se v prosti promet sprostijo šele, ko je postopek iz oddelka 2.7 zgoraj ustrezno končan.

PRILOGA IV

ZAHTEVE IN TEHNIČNE SPECIFIKACIJE ZA DOVOLJENJA FLEGT

1. SPLOŠNE ZaHTEVE Za DOVOLJENJa FLEGT

1.1. Dovoljenje FLEGT je lahko v papirni ali elektronski obliki.

1.2. Dovoljenja v papirni in elektronski obliki vsebujejo informacije iz Dodatka 1 v skladu z navodili iz Dodatka 2.

1.3. Dovoljenje FLEGT je oštevilčeno, tako da pogodbenici lahko razlikujeta med dovoljenjem FLEGT za pošiljke, name­ njene za trge Unije, in dokumentom V-Legal za pošiljke, namenjene za druge trge.

1.4. Dovoljenje FLEGT začne veljati na dan izdaje.

1.5. Obdobje veljavnosti dovoljenja FLEGT je največ štiri mesece. Datum poteka veljavnosti je naveden na dovoljenju.

1.6. Dovoljenje FLEGT je po poteku roka veljavnosti neveljavno. V primeru višje sile ali drugih veljavnih vzrokov, na katere imetnik dovoljenja ni mogel vplivati, lahko organ za izdajanje dovoljenj obdobje veljavnosti podaljša za dodatna dva meseca. Organ za izdajanje dovoljenj ob odobritvi takega podaljšanja vpiše in potrdi novi rok veljavno­ sti.

1.7. Dovoljenje FLEGT se šteje za neveljavno in se vrne organu za izdajanje dovoljenj, če so bili lesni proizvodi, za katere je bilo zadevno dovoljenje izdano, izgubljeni ali uničeni pred prispetjem v Unijo.

2. TEHNIČNE SPECIFIKaCIJE DOVOLJENJ FLEGT V PaPIRNI OBLIKI

2.1. Dovoljenja v papirni obliki ustrezajo obrazcu iz Dodatka 1.

2.2. Velikost papirja je standardni format a4. Papir je opremljen z vodnimi znaki, ki prikazujejo logotip, ki je poleg pečata reliefno vtisnjen v papir.

2.3. Dovoljenje FLEGT se izpolni s pisalnim strojem ali računalnikom. Po potrebi se lahko izpolni ročno.

2.4. Žigi organa za izdajanje dovoljenj se pritisnejo z žigom. Vendar se žig organa za izdajanje dovoljenj lahko nadomesti z vdrtim ali luknjanim tiskom.

2.5. Organ za izdajanje dovoljenj pri zapisovanju dodeljene količine uporabi metodo za preprečevanje ponarejanja podatkov, tako da onemogoči naknaden vnos številk ali opomb.

2.6. Na obrazcu ne sme biti izbrisov ali sprememb, razen če so overovljeni z žigom in podpisom organa za izdajanje dovoljenj.

2.7. Dovoljenje FLEGT se natisne in izpolni v angleščini.

3. IZVODI DOVOLJENJ FLEGT

3.1. Dovoljenje FLEGT se sestavi v sedmih izvodih, ki so:

i. „Izvirnik“ za pristojni organ na belem papirju;

ii. „Izvod za carinske organe namembne države“ na rumenem papirju;

iii. „Izvod za uvoznika“ na belem papirju;

iv. „Izvod za organ za izdajanje dovoljenj“ na belem papirju;

v. „Izvod za imetnika dovoljenja“ na belem papirju;

vi. „Izvod za enoto za informacije o dovoljenjih“ na belem papirju;

vii. „Izvod za indonezijske carinske organe“ na belem papirju.

3.2. Izvodi, ki imajo oznake „Izvirnik“, „Izvod za carinske organe namembne države“ in „Izvod za uvoznika“, se izročijo imetniku dovoljenja, ki jih pošlje uvozniku. Uvoznik izvirnik predloži pristojnemu organu, ustrezen izvod pa carinskim organom države članice Unije, v kateri je pošiljka, za katero je bilo zadevno dovoljenje izdano, deklarirana za sprostitev v prosti promet. Tretji izvod z oznako „Izvod za uvoznika“ zadrži uvoznik za svojo evidenco.

3.3. Četrti izvod, ki ima oznako „Izvod za organ za izdajanje dovoljenj“, zadrži organ za izdajanje dovoljenj za svojo evidenco in morebitno prihodnje preverjanje izdanih dovoljenj.

3.4. Peti izvod z oznako „Izvod za imetnika dovoljenja“ se izroči imetniku dovoljenja za njegovo evidenco.

3.5. Šesti izvod z oznako „Izvod za enoto za informacije o dovoljenjih“ se izroči enoti za informacije o dovoljenjih za njeno evidenco.

3.6. Sedmi izvod z oznako „Izvod za indonezijske carinske organe“ se izroči indonezijskim carinskim organom za namene izvoza.

4. IZGUBLJENO, UKRaDENO aLI UNIČENO DOVOLJENJE FLEGT

4.1. Imetnik dovoljenja ali njegov pooblaščenec lahko ob izgubi, kraji ali uničenju „Izvirnika“, ali „Izvoda za carinske organe namembne države“, ali obeh organ za izdajanje dovoljenj zaprosi za izdajo nadomestnega dokumenta. Imetnik dovoljenja ali njegov pooblaščenec skupaj s prošnjo navede razloge za izgubo izvirnika in/ali izvoda.

4.2. Če je organ za izdajanje dovoljenj zadovoljen s pojasnilom, izda nadomestno dovoljenje v petih delovnih dneh od prejema zahteve imetnika dovoljenja.

4.3. Nadomestni dokument vsebuje informacije in navedbe z dovoljenja, ki ga zamenjuje, vključno s številko dovoljenja, ter zaznamek „Nadomestno dovoljenje“.

4.4. V primeru najdbe izgubljenega ali ukradenega dovoljenja se to ne uporablja, ampak ga je treba vrniti organu za izdajanje dovoljenj.

5. TEHNIČNE SPECIFIKaCIJE DOVOLJENJ FLEGT V ELEKTRONSKI OBLIKI

5.1. Dovoljenje FLEGT se lahko izda in obdeluje z računalniškimi sistemi.

5.2. Državam članicam Unije, ki niso vključene v računalniški sistem, se predloži dovoljenje v papirni obliki.

Dodatka

1. Obrazec dovoljenja

2. Navodila

Dodatek 1

OBRaZEC DOVOLJENJa

Dodatek 2

NaVODILa

Splošno:

— Izpolnite z velikimi tiskanimi črkami.

— Oznake ISO, kjer so navedene, se nanašajo na mednarodno standardno dvomestno oznako za posamezno državo.

— Okence 2 uporabljajo samo indonezijski organi.

— Rubriki a in B se uporabljata samo za izdajanje dovoljenj FLEGT za EU.

Rubrika a	Namembna država	Vpišite „European Union“ (Evropska unija), če se dovoljenje nanaša na pošiljko, namenjeno za Evropsko unijo.
Rubrika B	Dovoljenje FLEGT	Vpišite „FLEGT“, če se dovoljenje nanaša na pošiljko, namenjeno za Evropsko unijo.

Okence 1	Organ za izdajanje dovo­ ljenj	Navedite ime, naslov in matično številko organa za izdajanje dovoljenj.
Okence 2	Informacije za Indonezijo	Navedite ime in naslov uvoznika, skupno vrednost pošiljke (v USD) ter ime in dvomestno oznako ISO namembne države, ter kjer je ustrezno, državo tranzita.
Okence 3	Številka dokumenta V- Legal/dovoljenja	Navedite številko dovoljenja.
Okence 4	Veljavnost	Obdobje veljavnosti dovoljenja.
Okence 5	Država izvoza	Podatek se nanaša na državo partnerico, iz katere so bili lesni proizvodi izvoženi v EU.
Okence 6	Oznaka ISO	Navedite dvomestno oznako za državo partnerico iz okenca 5.
Okence 7	Prevozno sredstvo	Navedite prevozno sredstvo pri izvozu.
Okence 8	Imetnik dovoljenja	Navedite ime in naslov izvoznika, vključno z registriranim izvoznikom ETPIK in davčnimi številkami.
Okence 9	Trgovsko ime	Navedite trgovsko ime lesnega proizvoda ali lesnih proizvodov. Ime mora biti dovolj podrobno zaradi razvrstitve proizvodov v HS.
Okence 10	Oznaka HS	Za „Izvirnik“, „Izvod za carinske organe namembne države“ in „Izvod za uvoznika“ navedite štirimestno ali šestmestno tarifno oznako, določeno v skladu s harmoniziranim sistemom poimenovanj in šifrskih oznak blaga. Za izvode za uporabo v Indoneziji (izvodi od (iv) do (vii), kot so določeni v oddelku 3.1 Priloge IV) navedite desetmestno tarifno oznako v skladu z indonezijsko knjigo carinskih tarif.
Okence 11	Običajna in znanstvena imena	Xxxxxxxx običajna in znanstvena imena vrst lesa, uporabljenih za proizvod. Če je v sestavljeni proizvod vključena več kot ena vrsta lesa, uporabite ločeno vrstico. To lahko izpustite pri sestavljenem proizvodu ali sestavnem delu iz več vrst lesa, ki niso več razpoznavne (npr. iverna plošča).

Okence 12	Države poseka	Navedite države, v katerih so bile posekane vrste lesa iz okenca 10. Pri sestavljenih proizvodih vključite vse vire uporabljenega lesa. To lahko izpu­ stite pri sestavljenem proizvodu ali sestavnem delu iz več vrst lesa, ki niso več razpoznavne (npr. iverna plošča).
Okence 13	Oznake ISO	Navedite oznako ISO držav iz okenca 12. To lahko izpustite pri sestavljenem proizvodu ali sestavnem delu iz več vrst lesa, ki niso več razpoznavne (npr. iverna plošča).
Okence 14	Količina (m3)	Navedite skupno količino v m3. To lahko izpustite, razen če so bile izpuščene tudi informacije iz okenca 15.
Okence 15	Neto masa (kg)	Navedite skupno maso pošiljke ob tehtanju v kg. Opredeljena je kot neto masa lesnih proizvodov brez izvirne embalaže ali kakršnega koli pakiranja, razen nosilcev, distančnikov, nalepk itd.
Okence 16	Število enot	Navedite število enot, če se tako najbolje opredeli količina proizvoda. To lahko izpustite.
Okence 17	Razpoznavni znaki	Po potrebi navedite črtno kodo in vse ostale razpoznavne znake, npr. serijsko številko ali številko nakladnice. To lahko izpustite.
Okence 18	Podpis in žig organa, ki izdaja dovoljenje	V okencu morata biti podpis pooblaščenega uradnika in uradni žig organa za izdajanje dovoljenj. Navedite tudi ime podpisnika ter kraj in datum.

PRILOGA V

INDONEZIJSKI SISTEM ZA ZAGOTAVLJANJE ZAKONITOSTI LESA

1. UVOD

Cilj: zagotoviti, da so sečnja, prevoz, predelava in prodaja okroglega lesa in predelanih lesnih proizvodov v skladu z vsemi zadevnimi indonezijskimi zakoni in drugimi predpisi.

Indonezija, ki je znana po pionirski vlogi v boju proti nezakoniti sečnji ter trgovini z nezakonito pridobljenim lesom in lesnimi proizvodi, je septembra 2001 na Baliju gostila vzhodnoazijsko ministrsko konferenco o izvrše­ vanju zakonodaje in upravljanju na področju gozdov (FLEG), ob koncu katere je bila sprejeta Deklaracija o izvrševanju zakonodaje in upravljanju na področju gozdov (Balijska deklaracija). Od takrat Indonezija še vedno vodi mednarodno sodelovanje v boju proti nezakoniti sečnji in z njo povezani trgovini.

V okviru mednarodnih prizadevanj za rešitev teh vprašanj se vse več držav porabnic obvezuje, da bodo sprejele ukrepe za preprečevanje trgovine z nezakonitim lesom na svojih trgih, medtem ko se države proizvajalke obve­ zujejo, da bodo zagotovile mehanizem za zagotavljanje zakonitosti svojih lesnih proizvodov. Pomembno je vzpostaviti verodostojen sistem za zagotavljanje zakonitosti sečnje, prevoza in predelave predelanih lesnih proiz­ vodov ter trgovine z njimi.

Indonezijski sistem za zagotavljanje zakonitosti lesa (TLaS) zagotavlja, da so les in lesni proizvodi, izdelani in predelani v Indoneziji, iz zakonitih virov ter popolnoma v skladu z zadevnimi indonezijskimi zakoni in drugimi predpisi, kot je bilo potrjeno z neodvisno revizijo in kar spremlja civilna družba.

1.1. Indonezijski zakoni in drugi predpisi kot temelj sistema TLaS

Z indonezijsko uredbo o standardih in smernicah za oceno uspešnosti trajnostnega gospodarjenja z gozdovi in preverjanju zakonitosti lesa v gozdovih v državni in zasebni lasti (uredba ministra za gozdarstvo P.38/Menhut- II/2009) sta vzpostavljena sistem TLaS in program trajnostnega gospodarjenja z gozdovi (TGG) za izboljšanje upravljanja gozdov, odpravo nezakonite sečnje in z njo povezane trgovine ter zagotavljanje verodostojnosti in izboljšanje mnenja o indonezijskih lesnih proizvodih.

Sistem TLaS vključuje naslednje elemente:

1. standarde zakonitosti,

2. nadzor nad dobavno verigo,

3. postopke preverjanja,

4. shemo izdajanja dovoljenj,

5. spremljanje.

TLaS je osnovni sistem, ki se uporablja za zagotavljanje zakonitosti lesa in lesnih proizvodov, izdelanih v

Indoneziji za izvoz v Unijo in na druge trge.

1.2. Razvoj sistema TLaS: sodelovanje z več zainteresiranimi stranmi

Od leta 2003 številne indonezijske zainteresirane strani v gozdarstvu dejavno sodelujejo pri razvoju, izvajanju in ocenjevanju sistema TLaS, s čimer zagotavljajo boljši nadzor, preglednost in verodostojnost v postopku. Leta 2009 je bila na podlagi postopka, v katerem je sodelovalo več zainteresiranih strani, izdana uredba ministra za gozdar­ stvo P.38/Menhut-II/2009, ki so ji sledile tehnične smernice generalnega direktorata za rabo gozdov št. 6/VI- SET/2009 in št. 02/VI-BPPHH/2010.

2. OBSEG SISTEMa TLaS

Indonezijske gozdne vire je mogoče okvirno razdeliti glede na dve vrsti lastništva: na državne gozdove in na gozdove/zemljišča v zasebni lasti. Državni gozdovi vključujejo lesno-proizvodne gozdove za dolgoročno trajnostno proizvodnjo lesa na podlagi različnih vrst dovoljenj in gozdna območja, katerih namembnost je mogoče spreme­ niti za negozdarske namene, na primer za naseljevanje ali nasade. Uporaba sistema TLaS za državne gozdove in gozdove/zemljišča v zasebni lasti je določena v Prilogi II.

Sistem TLaS obsega les in lesne proizvode iz vseh vrst dovoljenj ter postopke vseh trgovcev z lesom, predelovalcev na koncu proizvodne verige in izvoznikov.

Sistem TLaS zahteva, da se uvoženi les in lesni proizvodi ocarinijo ter da so v skladu z indonezijskimi predpisi o uvozu. Uvoženemu lesu in lesnim proizvodom morajo biti priloženi dokumenti, ki zagotavljajo zakonitost lesa v državi poseka. Uvoženi les in lesni proizvodi se vključijo v nadzorovano dobavno verigo, ki je v skladu z indonezijskimi pravili in predpisi. Indonezija bo zagotovila smernice o izvajanju zgoraj navedenega.

Nekateri lesni proizvodi lahko vsebujejo reciklirane materiale. Indonezija zagotavlja napotke glede obravnavanja uporabe recikliranih materialov v sistemu TLaS.

Zadržani les ni vključen v sistem TLaS, zato zanj ni mogoče izdati dovoljenja FLEGT.

Sistem TLaS zajema lesne proizvode, namenjene za domači in mednarodni trg. Zakonitost se preverja pri vseh indonezijskih proizvajalcih, predelovalcih in trgovcih (gospodarskih subjektih), vključno s tistimi, ki oskrbujejo domači trg.

2.1. Standardi zakonitosti sistema TLaS

Sistem TLaS vključuje pet standardov zakonitosti lesa. Ti standardi in smernice za njihovo preverjanje so določeni v Prilogi II.

Sistem TLaS vključuje tudi „Standard in smernice za oceno uspešnosti trajnostnega gospodarjenja z gozdovi (TGG)“. Pri oceni trajnostnega gospodarjenja z gozdovi na podlagi standarda TGG se preveri tudi, ali revidirani subjekt ravna v skladu z zadevnimi merili zakonitosti. Organizacije, ki so bile potrjene na podlagi standarda TGG in delujejo na območjih lesnoproizvodnih gozdov na zemljiščih v državni lasti (trajno gozdno območje), izpol­ njujejo zadevni standard zakonitosti in standard TGG.

3. NaDZOR NaD LESNO DOBaVNO VERIGO

Imetnik dovoljenja (v primeru koncesij), ali lastnik zemljišča (v primeru zasebnega zemljišča), ali podjetje (v primeru trgovcev, predelovalcev in izvoznikov) dokažejo, da je vsak člen njihove dobavne verige nadzorovan in dokumentiran, kot je določeno v uredbah ministra za gozdarstvo P.55/Menhut-II/2006 in P.30/Menhut-II/2012 (v nadaljnjem besedilu: uredbi). S tema uredbama se zahteva, da pokrajinski in okrožni gozdarski uradniki opravijo preverjanje na terenu in potrdijo dokumente, ki jih predložijo imetniki dovoljenj, lastniki zemljišč ali predelovalci v vsakem členu dobavne verige.

Operativni nadzor na vsaki točki dobavne verige je povzet v diagramu 1; smernice za uvoz se še pripravljajo.

Vsem pošiljkam v dobavni verigi morajo biti priložene ustrezne prevozne listine. Podjetja morajo uporabljati ustrezne sisteme za ločevanje lesa in lesnih proizvodov iz preverjenih virov od lesa in lesnih proizvodov iz drugih virov ter voditi evidence, v katerih so navedeni viri ločeni. Podjetja morajo na vsaki točki dobavne verige navesti, ali so zadevni hlodi, proizvodi ali pošiljka lesa preverjeni na podlagi sistema TLaS.

Gospodarski subjekti v dobavni verigi morajo voditi evidence o prejetih, skladiščenih, predelanih in dostavljenih lesu in lesnih proizvodih, tako da omogočijo poznejše usklajevanje podatkov o količinah med posameznimi členi dobavne verige in v okviru teh členov. Taki podatki se predložijo pokrajinskim in okrožnim gozdarskim uradni­ kom, ki preverijo usklajenost. Glavne dejavnosti in postopki, vključno z usklajevanjem, za vsako fazo dobavne verige so dodatno pojasnjeni v Dodatku k tej prilogi.

Diagram 1: nadzor nad dobavno verigo s prikazom ključnih dokumentov, ki so potrebni na vsaki točki v dobavni verigi.

4. INSTITUCIONaLNa UREDITEV PREVERJaNJa ZaKONITOSTI IN IZDaJaNJa IZVOZNIH DOVOLJENJ

4.1. Uvod

Indonezijski sistem

TLaS

temelji na pristopu, znanem kot „izdajanje dovoljenj po posameznih gospodarskih

subjektih“, ki ima mnogo skupnega s sistemom za potrjevanje proizvodov ali sistemom gospodarjenja z gozdovi. Indonezijsko ministrstvo za gozdarstvo imenuje vrsto organov za ugotavljanje skladnosti (LP in LV), ki jih pooblasti za revidiranje zakonitosti postopkov proizvajalcev lesa, trgovcev z lesom, predelovalcev in izvoznikov lesa („gospodarski subjekti“).

Organe za ugotavljanje skladnosti (OUS) akreditira indonezijski nacionalni akreditacijski organ (KaN). Organe OUS najamejo gospodarski subjekti, ki želijo, da bi bili njihovi postopki potrjeni kot zakoniti, in morajo delovati v skladu z ustreznimi smernicami ISO. OUS o rezultatih revizij obvestijo revidirani subjekt in ministrstvo za gozdarstvo.

OUS zagotovijo, da revidirani subjekti delujejo v skladu z indonezijsko opredelitvijo zakonitosti, kot jo vsebuje Priloga II, vključno z nadzorom za preprečevanje vstopa materiala iz neznanih virov v njihovo dobavno verigo. Če je ugotovljeno, da revidirani subjekt ravna v skladu z zahtevami, se izda potrdilo o skladnosti, ki velja tri (3) leta.

Organi LV delujejo tudi kot organi za izdajanje izvoznih dovoljenj in preverjajo sisteme nadzora nad dobavno verigo preverjenih izvoznikov. Skladnim sistemom izdajo izvozna dovoljenja v obliki dokumentov V-Legal. Izvoz brez izvoznega dovoljenja je torej prepovedan.

Indonezija je sprejela uredbo, ki skupinam civilne družbe omogoča, da vložijo ugovore zoper preverjanje zako­ nitosti gospodarskega subjekta, ki ga opravijo OUS, ali v primeru nezakonitih dejavnosti, odkritih med postopki. Skupine civilne družbe lahko pritožbe glede postopkov organa za ugotavljanje skladnosti vložijo pri organu KaN.

Razmerje med različnimi subjekti, vključenimi v izvajanje sistema TLaS, je ponazorjeno v diagramu 2:

4.2. Organi za ugotavljanje skladnosti

Organi za ugotavljanje skladnosti imajo v indonezijskem sistemu ključno vlogo. Najamejo se za preverjanje zakonitosti proizvodnih, lesnopredelovalnih in trgovinskih dejavnosti posameznih podjetij v dobavni verigi, vključno s celovitostjo dobavne verige. Organi LV tudi izdajajo dokumente V-Legal za posamezne pošiljke izvo­ ženega lesa.

Obstajata dve vrsti organov OUS: (i) organi za ocenjevanje (Lembaga Penilai/LP), ki revidirajo uspešnost enot za gospodarjenje z gozdovi na podlagi standarda trajnostnega gospodarjenja, in (ii) organi za preverjanje (Lembaga Verifikasi/LV), ki na podlagi standardov zakonitosti revidirajo enote za gospodarjenje z gozdovi in industrije, temelječe na gozdarstvu.

Organi LP in LV morajo za zagotovitev najboljše kakovosti navedenih revizij, s katerimi se preverjajo standardi zakonitosti, kot so določeni v Prilogi II, razviti potrebne sisteme upravljanja, v katerih so obravnavane pristojnost, doslednost, nepristranskost, preglednost in zahteve glede postopka ocenjevanja, kot so določene v standardu ISO/IEC 17021 (standard TGG za organe LP) in/ali standardu ISO/IEC, Vodilo 65 (standardi zakonitosti za organe LV). Te zahteve so opredeljene v smernicah sistema TLaS.

Organi LV lahko delujejo tudi kot organi za izdajanje dovoljenj. V takem primeru izdajajo izvozna dovoljenja za lesne proizvode, namenjene na mednarodne trge. Za trge, ki niso v Uniji, organi za izdajanje dovoljenj izdajo dokumente V-Legal, za trg Unije pa dovoljenja FLEGT v skladu z zahtevami iz Priloge IV. Indonezija pripravlja podrobne postopke za izdajanje dokumentov V-Legal ali dovoljenj FLEGT za izvozne pošiljke.

Revidirani subjekti organe LV najamejo za izvedbo pregledov zakonitosti, ti pa nato izdajo potrdila o zakonitosti na podlagi sistema TLaS in dokument V-Legal ali dovoljenja FLEGT za izvoze na mednarodne trge. Organi LP revidirajo koncesije za proizvodnjo lesa na podlagi standarda TGG. Izvoznih dovoljenj ne izdajajo.

4.3. akreditacijski organ

Indonezijski nacionalni akreditacijski organ (Komite akreditasi Nasional – KaN) je odgovoren za akreditacijo organov OUS. V primeru težave z organom LP ali LV se lahko pritožbe predložijo organu KaN.

Organ KaN je 14. julija 2009 z ministrstvom za gozdarstvo podpisal memorandum o soglasju o zagotavljanju akreditacijskih storitev za sistem TLaS. Organ KaN je neodvisen akreditacijski organ, ustanovljen na podlagi vladne uredbe (Peraturan Pemerintah/PP) 102/2000 o nacionalni standardizaciji in predsedniškega odloka (Kepu­ tusan Presiden/Keppres) 78/2001 o nacionalnem akreditacijskem odboru.

Organ KaN deluje na podlagi standarda ISO/IEC 17011 (Splošne zahteve za akreditacijske organe, ki akreditirajo

organe za ugotavljanje skladnosti). Posebej za sistem

TLaS

je izdelal notranjo podporno dokumentacijo za

akreditacijo organov LP (DPLS 13) in LV (DPLS 14). Poleg tega bo pripravil zahteve in smernice za akreditacijo organov LV za izdajanje izvoznih dovoljenj.

Organ KaN na mednarodni ravni priznavata Pacific accreditation Cooperation (Pacifiško združenje za akreditacijo

– PaC) in International accreditation Forum (Mednarodni akreditacijski forum – IaF) za akreditacijo certifikacijskih organov za sisteme upravljanja kakovosti, sisteme ravnanja z okoljem in certificiranje proizvodov. Priznavata ga tudi asia Pacific Laboratory accreditation Cooperation (azijsko-pacifiško združenje za akreditacijo laboratorijev – aPLaC) in International Laboratory accreditation Cooperation (Mednarodno združenje za akreditacijo laborato­ rijev – ILaC).

4.4. Revidirani subjekti

Revidirani subjekti so gospodarski subjekti, pri katerih se opravi preverjanje zakonitosti. To so enote za gospo­ darjenje z gozdovi (koncesionarji ali imetniki dovoljenja za izkoriščanje lesa, imetniki dovoljenja za gospodarjenje z gozdovi v lokalnih skupnostih, lastniki zasebnih gozdov/zemljišč) in industrije, temelječe na gozdarstvu. Enote za gospodarjenje z gozdovi in industrije, temelječe na gozdarstvu, morajo ravnati v skladu z veljavnim standardom sistema TLaS. Za izvoz morajo industrije, temelječe na gozdarstvu, izpolnjevati zahteve za izdajanje izvoznih dovoljenj. Sistem revidiranim subjektom omogoča, da organom LP ali LV predložijo pritožbe glede izvajanja ali rezultatov revizij.

4.5. Neodvisni opazovalec

Civilna družba ima ključno vlogo pri neodvisnem spremljanju sistema TLaS. Ugotovitve neodvisnega opazovalca se lahko uporabijo tudi kot del redne ocene, ki se zahteva na podlagi tega sporazuma.

V primeru nepravilnosti pri ocenjevanju se pritožbe civilne družbe predložijo neposredno zadevnemu organu LP ali LV. Če nanje ni ustreznega odgovora, lahko subjekti civilne družbe to prijavijo organu KaN. V zvezi z nepravil­ nostmi pri akreditaciji se pritožbe predložijo neposredno organu KaN. Kadar koli subjekti civilne družbe odkrijejo nepravilno ravnanje gospodarskih subjektov, lahko vložijo pritožbe pri ustreznem organu LP ali LV.

4.6. Vlada

Ministrstvo za gozdarstvo ureja sistem TLaS in pooblašča akreditirane organe LP za opravljanje ocene TGG, organe LV pa za preverjanje zakonitosti in izdajanje dokumentov V-Legal.

Poleg tega ureja tudi enoto za informacije o dovoljenjih kot enoto, odgovorno za izmenjavo informacij, ki prejema in shranjuje ustrezne podatke in informacije o izdaji dokumentov V-Legal ter odgovarja na poizvedbe pristojnih organov ali zainteresiranih strani.

5. PREVERJaNJE ZaKONITOSTI

5.1. Uvod

Indonezijski les se šteje za zakonit, kadar je za njegovo poreklo in postopek proizvodnje ter nadaljnjo predelavo, prevoz in trgovino potrjeno, da so v skladu z vsemi veljavnimi indonezijskimi zakoni in predpisi, kot so določeni v Prilogi II. Organi LV ugotavljajo in preverjajo skladnost.

5.2. Postopek preverjanja zakonitosti

V skladu s standardom ISO/IEC, Vodilo 65, in smernicami sistema TLaS postopek preverjanja zakonitosti vključuje naslednje:

Vloga in podpis pogodbe: imetnik dovoljenja organu LV predloži vlogo, v kateri so navedeni obseg preverjanja, profil imetnika dovoljenja in druge potrebne informacije. Pred začetkom dejavnosti preverjanja je potrebna pogodba med imetnikom dovoljenja in organom LV, v kateri so določeni pogoji za preverjanje.

Načrt preverjanja: po podpisu pogodbe o preverjanju organ LV pripravi načrt preverjanja, ki vključuje imenovanje revizijske skupine, program preverjanja in časovni razpored dejavnosti. Načrt in določeni datumi dejavnosti preverjanja se sporočijo revidiranemu subjektu. Te informacije so vnaprej na voljo neodvisnim opazovalcem prek spletnih strani organov LV in ministrstva za gozdarstvo ali sredstev javnega obveščanja.

Dejavnosti preverjanja: preverjanje vključuje tri faze: (i) uvodni revizijski sestanek, (ii) preverjanje dokumentov in opažanja na terenu ter (iii) zaključni revizijski sestanek.

— Uvodni revizijski sestanek: z revidiranim subjektom se obravnavajo cilj, obseg, časovni načrt in metodologija revizije, tako da se lahko revidirani subjekt pozanima o metodah in izvajanju dejavnosti preverjanja.

— Preverjanje dokumentov in opažanja na terenu: da bi organ LV zbral dokaze o skladnosti revidiranega subjekta z zahtevami indonezijskega sistema TLaS, pregleda sisteme in postopke ter ustrezne dokumente in evidence revidiranega subjekta. Organ LV opravi preglede na terenu za preveritev skladnosti, vključno z navzkrižnim preverjanjem ugotovitev iz uradnih inšpekcijskih poročil. Preveri tudi sistem sledljivosti lesa, ki ga uporablja revidirani subjekt, da bi se z ustreznimi dokazi prepričal, da je ves les v skladu z zahtevami glede zakonitosti.

— Zaključni revizijski sestanek: revidiranemu subjektu se predstavijo rezultati preverjanja, zlasti kakršne koli ugotovljene neskladnosti. Revidirani subjekt se lahko pozanima o rezultatih preverjanja in zagotovi pojasnila o dokazih, ki jih je predstavil organ LV.

Poročanje in odločanje: revizijska skupina sestavi poročilo o preverjanju, pri čemer upošteva strukturo, ki jo določi ministrstvo za gozdarstvo. Poročilo se pošlje revidiranemu subjektu v štirinajstih koledarskih dneh od zaključnega revizijskega sestanka. Izvod poročila, ki vključuje opis kakršnih koli ugotovitev neskladnosti, se predloži mini­ strstvu za gozdarstvo.

Poročilo se uporabi predvsem za odločitev o izidu preverjanja, ki jo sprejme organ LV. Organ LV sprejme odločitev o izdaji potrdila o zakonitosti na podlagi poročila o preverjanju, ki ga je pripravila revizijska skupina.

Če je ugotovljena neskladnost, organ LV ne izda potrdila o zakonitosti, kar prepreči vstop lesa v dobavno verigo s preverjenim zakonito pridobljenim lesom. Gospodarski subjekt lahko po odpravi neskladnosti ponovno predloži zahtevo za preverjanje zakonitosti.

Kršitve, ki jih organ LV odkrije med preverjanjem in prijavi ministrstvu za gozdarstvo, obravnavajo odgovorni organi v skladu z upravnimi ali sodnimi postopki. Če v zvezi z gospodarskim subjektom obstaja sum kršitve predpisov, se lahko nacionalni, pokrajinski in okrožni organi odločijo ustaviti njegove dejavnosti.

Izdaja potrdila o zakonitosti in ponovna izdaja potrdila: organ LV izda potrdilo o zakonitosti, če je ugotovljeno, da revidirani subjekt deluje v skladu z vsemi kazalniki iz standarda zakonitosti, vključno s pravili o nadzoru nad dobavno verigo lesa.

Organ LV lahko ministrstvu za gozdarstvo kadar koli poroča o izdanih, spremenjenih, začasno preklicanih in odvzetih potrdilih ter vsake tri mesece izda poročilo. Ministrstvo za gozdarstvo ta poročila objavi na svoji spletni strani.

Potrdilo o zakonitosti velja tri leta, nato mora gospodarski subjekt opraviti revizijo za ponovno izdajo potrdila. Postopek za ponovno izdajo potrdila se opravi pred datumom poteka veljavnosti potrdila.

Nadzor: pri gospodarskih subjektih s potrdilom o zakonitosti se opravi letni nadzor, pri katerem se upoštevajo načela zgoraj povzetih dejavnosti preverjanja. Organ LV lahko nadzor opravi prej, kot je predvideno, pred letno revizijo, če je bil obseg preverjanja razširjen.

Nadzorna ekipa sestavi poročilo o nadzoru. Izvod poročila, ki vključuje opis kakršne koli ugotovljene neskladnosti, se predloži ministrstvu za gozdarstvo. Zaradi neskladnosti, ugotovljenih z nadzorom, se potrdilo o zakonitosti začasno prekliče ali odvzame.

Kršitve, ki jih organ LV ugotovi med nadzorom in prijavi ministrstvu za gozdarstvo, obravnavajo pristojni organi v skladu z upravnimi ali sodnimi postopki.

Posebne revizije: gospodarski subjekti s potrdilom o zakonitosti morajo organu LV sporočiti vse spremembe v lastništvu, strukturah, upravljanju in postopkih, ki vplivajo na kakovost nadzorov zakonitosti med veljavnostjo potrdila. Organ LV lahko opravi posebne revizije, s katerimi razišče pritožbe ali spore, ki so jih vložili neodvisni opazovalci, vladne institucije ali druge zainteresirane strani, ali na podlagi poročila gospodarskega subjekta o spremembah, ki vplivajo na kakovost nadzorov zakonitosti.

5.3. Odgovornost vlade za izvrševanje

Ministrstvo za gozdarstvo ter pokrajinski in okrožni gozdarski uradi so odgovorni za nadzor nad dobavno verigo lesa in preverjanje s tem povezanih dokumentov (npr. letnih delovnih načrtov, poročil o sečnji, bilančnih preglednic hlodovine, prevoznih listin, bilančnih preglednic hlodovine/surovin/predelanih proizvodov in kontrolnih seznamov proizvodnje). V primeru nedoslednosti lahko gozdarski uradniki zadržijo odobritev dokumentov o nadzoru, kar povzroči začasno ustavitev dejavnosti.

Kršitve, ki jih odkrijejo gozdarski uradniki ali neodvisni opazovalci, se sporočijo organu LV, ki lahko izdano potrdilo o zakonitosti po preverjanju začasno prekliče ali odvzame. Gozdarski uradniki lahko v skladu z regula­ tivnimi postopki ustrezno nadalje ukrepajo.

Ministrstvo za gozdarstvo prejme tudi izvode poročil o preverjanju ter poznejša poročila o nadzoru in posebnih revizijah, ki jih sestavijo organi LV. Kršitve, ki jih odkrijejo organi LV, gozdarski uradniki ali neodvisni opazovalci, se obravnavajo v skladu z upravnimi in sodnimi postopki. Če v zvezi z gospodarskim subjektom obstaja sum kršitve predpisov, se lahko nacionalni, pokrajinski in okrožni organi odločijo začasno ali dokončno ustaviti njegove dejavnosti.

6. IZDaJaNJE DOVOLJENJ FLEGT

Indonezijsko dovoljenje FLEGT je znano kot „dokument V-Legal“. To je izvozno dovoljenje, s katerim se dokazuje, da so izvoženi lesni proizvodi v skladu z indonezijskim standardom zakonitosti, kot je določen v Prilogi II, in izvirajo iz dobavne verige z ustreznim nadzorom za preprečevanje vstopa lesa iz neznanih virov. Dokument V- Legal izdajajo organi LV, ki delujejo kot organi za izdajanje dovoljenj, kot dovoljenje FLEGT za pošiljke v Unijo pa se bo uporabljal, ko se bosta pogodbenici dogovorili o začetku sheme izdajanja dovoljenj FLEGT.

Indonezija bo jasno opredelila postopke za izdajanje dokumentov V-Legal ter prek svojih organov za izdajanje dovoljenj (LV) in spletne strani ministrstva za gozdarstvo o njih obvestila izvoznike in vse druge zadevne strani.

Ministrstvo za gozdarstvo je ustanovilo enoto za informacije o dovoljenjih, ki skrbi za podatkovno zbirko s kopijami vseh dokumentov V-Legal in poročil o neskladnosti, ki so jih pripravili organi LV. V primeru poizvedbe o verodostojnosti, popolnosti in veljavnosti dokumenta V-Legal ali dovoljenja FLEGT bodo pristojni organi v Uniji za nadaljnja pojasnila stopili v stik z enoto za informacije o dovoljenjih pri ministrstvu za gozdarstvo. Ta enota se bo povezala z zadevnim organom LV. Enota za informacije o dovoljenjih bo pristojnim organom odgovorila po prejetju informacij od organa LV.

Dokument V-Legal se izda pred prevozom na točko izvoza, ko je določena izvozna pošiljka. Postopek je naslednji:

6.1. organ LV, ki ima pogodbo z izvoznikom, izda dokument V-Legal za pošiljko lesnih proizvodov, ki bo izvožena;

6.2. izvoznikov notranji sistem sledljivosti zagotavlja dokaze o zakonitosti lesa za izdajo dovoljenja za izvoz. Ta sistem obsega najmanj celotni nadzor, povezan z dobavno verigo, od faze, ko so bile surovine (kot so hlodi ali polpredelani proizvodi) odpremljene v lesnopredelovalni obrat, do nadzora v samem obratu in nadzora od obrata do točke izvoza;

6.2.1. kar zadeva primarno industrijo, izvoznikov sistem sledljivosti obsega najmanj prevoz z začasnega skladišča hlodovine ali skladišča hlodovine in vse nadaljnje faze do točke izvoza;

6.2.2. kar zadeva sekundarno industrijo, sistem sledljivosti obsega najmanj prevoz od primarne industrije in vse nadaljnje faze do točke izvoza;

6.2.3. v izvoznikov notranji sistem sledljivosti je vključena tudi vsaka predhodna faza v dobavni verigi, kot je navedena v točkah 6.2.1 in 6.2.2, če jo upravlja izvoznik;

6.2.4. če jo upravlja pravni subjekt, ki ni izvoznik, organ LV preveri, da predhodne faze dobavne verige, kot je navedena v točkah 6.2.1 in 6.2.2, nadzorujejo izvoznikovi dobavitelji ali poddobavitelji ter da je v prevoznih listinah navedeno, da les izvira ali ne izvira s sečišča, ki ni bilo potrjeno kot zakonito;

6.2.5. za izdajo dokumenta V-Legal morajo imeti vsi dobavitelji v izvoznikovi dobavni verigi, ki so vključeni v pošiljko, veljavno potrdilo o zakonitosti ali TGG ter dokazati, da je bila dobava preverjenega zakonito pridobljenega lesa v vseh fazah dobavne verige ločena od dobav, ki niso zajete z veljavnim potrdilom o zakonitosti ali TGG.

6.3. Za pridobitev dokumenta V-Legal mora biti podjetje registrirano kot izvoznik (imetnik ETPIK), ki ima veljavno potrdilo o zakonitosti. Imetnik ETPIK organu LV predloži vlogo in priloži naslednje dokumente, s katerimi dokaže, da lesne surovine v proizvodu izvirajo samo iz preverjenih zakonitih virov:

6.3.1. povzetek prevoznih listin za ves les/surovine, ki jih je proizvodni obrat prejel od zadnje revizije (do največ dvanajst mesecev), in

6.3.2. povzetke bilančnih preglednic lesa/surovin in bilančnih preglednic predelanega lesa od zadnje revizije (do največ dvanajst mesecev).

6.4. Organ LV nato opravi naslednje korake preverjanja:

6.4.1. usklajevanje podatkov na podlagi povzetkov prevoznih listin, bilančnih preglednic lesa/surovin ter bilančnih preglednic predelanega lesa;

6.4.2. nadzor izkoristka za vsako vrsto proizvoda na podlagi analize bilančnih preglednic lesa/surovin in bilančnih preglednic predelanega lesa;

6.4.3. po potrebi se lahko po usklajevanju podatkov opravi obisk na terenu, da se zagotovi skladnost z informacijami, ki jih je treba navesti v dokumentu V-Legal. To lahko vključuje preglede vzorcev izvoznih pošiljk ter inšpekcijske preglede delovanja proizvodnega obrata in vodenja evidenc.

6.5. Rezultat preverjanja:

6.5.1. če imetnik ETPIK ravna v skladu z zahtevami glede zakonitosti in dobavne verige, organ LV izda dokument V-Legal v obliki, ki je predstavljena v Prilogi IV;

6.5.2. imetnik ETPIK, ki izpolnjuje zgoraj navedene zahteve, lahko na proizvodih in/ali embalaži uporabi znak skladnosti. Pripravljene so bile smernice o uporabi oznake skladnosti.

6.5.3. če imetnik ETPIK ne ravna v skladu z zahtevami glede zakonitosti in dobavne verige, organ LV namesto doku­ menta V-Legal izda poročilo o neskladnosti.

6.6. Organ LV:

6.6.1. pošlje izvod dokumenta V-Legal ali poročila o neskladnosti ministrstvu za gozdarstvo v štiriindvajsetih urah od sprejetja odločitve;

6.6.2. vsake tri mesece ministrstvu za gozdarstvo predloži izčrpno poročilo in javno zbirno poročilo, v katerih so navedeni število izdanih dokumentov V-Legal ter število in vrsta odkritih neskladnosti, kopije teh poročil pa pošlje organu KaN, ministrstvu za trgovino in ministrstvu za industrijo.

7. SPREMLJaNJE

Indonezijski sistem TLaS vključuje spremljanje, ki ga izvaja civilna družba (neodvisno spremljanje), in celovito oceno. Dodana je še redna ocena, da bi sistem postal še zanesljivejši za prostovoljni sporazum o partnerstvu FLEGT.

Civilna družba izvaja neodvisno spremljanje za oceno skladnosti gospodarskih subjektov ter organov LP in LV z zahtevami indonezijskega sistema TLaS, vključno z akreditacijskimi standardi in smernicami. Civilna družba v tem okviru so indonezijski pravni subjekti, ki vključujejo gozdarske nevladne organizacije, skupnosti, ki živijo v gozdu ali njegovi bližini, in posamezne indonezijske državljane.

Celovito oceno opravi skupina zainteresiranih strani, ki po pooblastilu ministrstva za gozdarstvo preuči indone­ zijski sistem TLaS ter opredeli vrzeli in mogoče izboljšave sistema.

Cilj redne ocene je neodvisno zagotovilo, da indonezijski sistem TLaS deluje, kot je opisano, s čimer se utrjuje verodostojnost izdanih dovoljenj FLEGT. Pri redni oceni se uporabljajo ugotovitve in priporočila iz neodvisnega spremljanja in celovite ocene. Pristojnosti in naloge pri redni oceni so določeni v Prilogi VI.

Dodatek

NaDZOR NaD DOBaVNO VERIGO

1. OPIS OPERaTIVNEGa NaDZORa NaD DOBaVNO VERIGO Za LES IZ GOZDOV V DRŽaVNI LaSTI

1.1. Sečišče

(a) Glavne dejavnosti:

— imetnik dovoljenja opravi označevanje lesa (štetje dreves);

— imetnik dovoljenja pripravi poročilo o označevanju lesa;

— okrožni gozdarski uradnik preveri in odobri poročilo o označevanju lesa;

— imetnik dovoljenja predloži predlog letnega delovnega načrta;

— pokrajinski gozdarski uradnik odobri letni delovni načrt;

— imetnik dovoljenja opravi sečnjo, vključno z vleko hlodov do začasnega skladišča hlodovine.

(b) Postopki:

— imetnik dovoljenja pri označevanju lesa (štetju dreves) uporablja signirne ploščice. Te signirne ploščice so sestavljene iz treh ločljivih delov, ki se pritrdijo na štor, posekani hlod in poročilo gospodarskega subjekta. Vsak del vsebuje informacije, potrebne za sledenje lesa, vključno s številko drevesa in njegovo lokacijo;

— imetnik dovoljenja pripravi poročilo o označevanju lesa, ki vsebuje informacije o številu, ocenjeni količini, predhodni identifikaciji vrst in lokaciji dreves, ki bodo posekana, ter povzetek, pri čemer uporabi uradne obrazce ministrstva za gozdarstvo;

— imetnik dovoljenja predloži poročilo o označevanju lesa okrožnemu gozdarskemu uradniku. Uradnik ga preveri na podlagi predloženih dokumentov in vzorčenja na terenu. Če je vse v redu, odobri poročilo;

— poročilo o označevanju lesa je podlaga za predlog letnega delovnega načrta, ki ga pripravi imetnik dovoljenja in ga predloži pokrajinskemu gozdarskemu uradniku v pregled in odobritev. Uradnik pregleda predlagani letni delovni načrt, ga navzkrižno preveri na podlagi odobrenega poročila o označevanju lesa in odobri, če je vse v redu;

— ko uradnik odobri letni delovni načrt, se lahko imetnik dovoljenja loti sečnje;

— med sečnjo se uporabljajo signirne ploščice, ki zagotavljajo, da je hlod z odobrenega sečišča, kot je opisano zgoraj.

1.2. Začasno skladišče hlodovine

(a) Glavne dejavnosti:

— imetnik dovoljenja po potrebi hlode razžaga in jih označi, da zagotovi skladnost s poročilom o proizvodnji hlodovine;

— imetnik dovoljenja hlode izmeri in razvrsti;

— imetnik dovoljenja pripravi popisni list hlodovine;

— imetnik dovoljenja predloži predlog poročila o proizvodnji hlodovine;

— okrožni gozdarski uradnik odobri poročilo o proizvodnji hlodovine.

(b) Postopki:

— imetnik dovoljenja označi vse razžagane hlode;

— trajna fizična oznaka hlodov vključuje izvirno identifikacijsko številko drevesa in druge znake, ki omogočajo povezavo hloda z odobrenim sečiščem;

— imetnik dovoljenja izmeri in razvrsti vse hlode, informacije o hlodih pa vpiše na popisni list hlodovine, za kar uporabi uradni obrazec ministrstva za gozdarstvo;

— imetnik dovoljenja na podlagi popisnega lista hlodovine pripravi redno poročilo o proizvodnji hlodovine in povzetek poročila, za kar uporabi uradni obrazec ministrstva za gozdarstvo;

— imetnik dovoljenja redno predloži poročilo o proizvodnji hlodovine in povzetek poročila okrožnemu gozdar­ skemu uradniku v odobritev;

— okrožni gozdarski uradnik poročila preveri fizično na podlagi vzorcev. Rezultate fizičnega preverjanja povzame v seznamu preverjanja hlodovine, za kar uporabi uradni obrazec ministrstva za gozdarstvo;

— če je rezultat fizičnega preverjanja pozitiven, uradnik odobri poročilo o proizvodnji hlodovine;

— ko uradnik preveri hlode, jih je treba zložiti ločeno od nepreverjenih hlodov;

— poročilo o proizvodnji hlodovine se uporabi za izračun potrebnega plačila pristojbine za sklad za zagota­ vljanje gozdnih virov in pogozdovanje (kot je ustrezno).

(c) Usklajevanje podatkov:

Za koncesije za naravne gozdove:

okrožni gozdarski uradnik preveri število hlodov, signirne ploščice in skupen (kumulativen) volumen hlodov, ki so bili posekani in navedeni v poročilu o proizvodnji hlodovine, glede na kvoto, odobreno v letnem delovnem načrtu.

Za koncesije za nasade gozdnega drevja:

okrožni gozdarski uradnik preveri skupen (kumulativen) volumen hlodov, ki so bili posekani in navedeni v poročilu o proizvodnji hlodovine, glede na kvoto, odobreno v letnem delovnem načrtu.

1.3. Skladišče hlodovine

Hlodi se prepeljejo z začasnega skladišča hlodovine na skladišče hlodovine ter nato bodisi neposredno v lesnopre­ delovalni obrat bodisi na vmesno skladišče hlodovine.

(a) Glavne dejavnosti:

— imetnik dovoljenja pripravi popisni list hlodovine;

— okrožni gozdarski urad izda račun, imetnik dovoljenja pa plača ustrezne pristojbine za sklad za zagotavljanje gozdnih virov in pogozdovanje; Okrožni gozdarski uradnik na podlagi popisnega lista hlodovine opravi terenski inšpekcijski pregled;

— če je rezultat terenskega inšpekcijskega pregleda pozitiven, uradnik izda prevozno listino za hlodovino, ki ji je priložen popisni list hlodovine;

— imetnik dovoljenja pripravi bilančno preglednico hlodovine.

(b) Postopki:

— imetnik dovoljenja predloži zahtevo za poravnavo ustreznih pristojbin okrožnemu gozdarskemu uradniku, pristojnemu za izdajo računov, na podlagi popisnega lista hlodovine, ki je priložen zahtevi;

— na podlagi zgoraj navedene zahteve okrožni gozdarski uradnik izda račun ali račune, ki jih mora poravnati imetnik dovoljenja;

— imetnik dovoljenja plača znesek, določen na računu(-ih) za sklad za zagotavljanje gozdnih virov in pogoz­ dovanje, okrožni gozdarski uradnik pa izda potrdilo ali potrdila o plačilu;

— imetnik dovoljenja predloži zahtevo za izdajo prevoznih listin za hlodovino, ki ji priloži potrdilo o plačilu, popisni list hlodovine in bilančno preglednico hlodovine;

— okrožni gozdarski uradnik opravi upravno in fizično preverjanje hlodov, ki bodo prepeljani, ter pripravi poročilo o preverjanju;

— če je rezultat preverjanja pozitiven, okrožni gozdarski uradnik izda prevozne listine za hlodovino;

— imetnik dovoljenja pripravi/posodobi bilančno preglednico hlodovine, da evidentira količino prispelih, skla­ diščenih ali odpremljenih hlodov na skladišču hlodovine.

(c) Usklajevanje podatkov:

Okrožni gozdarski uradnik preveri bilančno preglednico hlodovine, pri čemer primerja pritok, odtok in skladiš­ čenje hlodovine na skladišču hlodovine na podlagi poročil o proizvodnji hlodovine in ustreznih prevoznih listin za hlodovino.

1.4. Vmesno skladišče hlodovine

Vmesna skladišča hlodovine se uporabljajo, če se hlodi ne prepeljejo neposredno s koncesijskega območja do skladišča pri žagi. Vmesna skladišča hlodovine se uporabljajo zlasti pri prevozu hlodov med otoki ali menjavi prevoznega sredstva.

Dovoljenje za vzpostavitev vmesnega skladišča hlodovine izda gozdarski uradnik na podlagi predloga, ki ga predloži imetnik dovoljenja. Dovoljenje za vmesno skladišče hlodovine velja pet let, vendar se lahko po pregledu in odobritvi gozdarskega uradnika podaljša.

(a) Glavne dejavnosti:

— uradnik prekine veljavnost prevozne listine za hlodovino;

— imetnik dovoljenja pripravi bilančno preglednico hlodovine;

— imetnik dovoljenja pripravi popisni list hlodovine;

— imetnik dovoljenja izpolni prevozno listino za hlodovino na podlagi obrazca, ki ga zagotovi ministrstvo za gozdarstvo.

(b) Postopki:

— okrožni gozdarski uradnik fizično preveri število, vrste in dimenzije prispelih hlodov s štetjem (popisom) ali vzorčenjem, če je hlodov več kot 100;

— če je rezultat preverjanja pozitiven, uradnik prekine veljavnost prevozne listine za hlodovino za prispele hlode;

— imetnik dovoljenja pripravi bilančno preglednico hlodovine kot sredstvo za nadzor nad pritokom in odtokom hlodov na vmesnem skladišču hlodovine;

— imetnik dovoljenja za odpremljene hlode pripravi popisni list hlodovine, ki je povezan s predhodnimi prevoznimi listinami za hlodovino;

— imetnik dovoljenja izpolni prevozno listino za hlodovino za premestitev hlodov z vmesnega skladišča hlodovine.

(c) Usklajevanje podatkov:

Okrožni gozdarski uradnik preveri usklajenost med hlodi, prepeljanimi s skladišča hlodovine, in hlodi, prispelimi na vmesno skladišče hlodovine.

Imetnik dovoljenja posodobi bilančno preglednico hlodovine, v kateri so evidentirani pritoki, odtoki in skladiš­ čenje hlodov na vmesnem skladišču hlodovine, na podlagi ustreznih prevoznih listin za hlodovino.

2. OPIS OPERaTIVNEGa NaDZORa NaD DOBaVNO VERIGO LESa IZ GOZDOV/Z ZEMLJIŠČ V ZaSEBNI LaSTI

Sečnja v gozdovih/na zemljiščih v zasebni lasti je urejena z uredbo ministra za gozdarstvo P.30/Menhut-II/2012 (v nadaljnjem besedilu: uredba).

Za zasebne lastnike gozdov/zemljišč ne veljajo zakonske zahteve, da morajo drevesa, popisana za sečnjo, ali hlode opremiti z identifikacijskimi oznakami. Skladišča hlodovine in vmesna skladišča hlodovine se na splošno ne upora­ bljajo za les, pridobljen iz gozdov/z zemljišč v zasebni lasti.

Nadzorni postopki za les iz gozdov/z zemljišč v zasebni lasti se razlikujejo za hlode dreves, ki so bila ob pridobitvi zemljiške pravice na zemljišču, in hlode dreves, ki so bila zasajena po pridobitvi zemljiške pravice. Odvisni so tudi od vrste posekanih dreves. Plačilo pristojbine za sklad za zagotavljanje gozdnih virov in sklad za pogozdovanje se uporablja za hlode dreves, ki so bila ob pridobitvi zemljiške pravice že na zemljišču, ne uporablja pa se za hlode dreves, ki so bila zasajena ali so začela rasti po pridobitvi zemljiške pravice.

Za hlode dreves, zasajenih po pridobitvi zemljiške pravice, obstajata dve možnosti:

— za vrste, naštete v členu 5(1) Uredbe, lastnik pripravi račun, ki se uporablja kot prevozna listina;

— za druge vrste občinski predstojnik ali imenovani uradnik izda prevozno listino.

Za hlode dreves, ki so bila na zemljišču pred podelitvijo zemljiške pravice, prevozno listino izda okrožni gozdarski uradnik.

Sečišče/začasno skladišče hlodovine

(a) Glavne dejavnosti:

— priznanje lastninske pravice;

— po potrebi razžaganje;

— merjenje;

— priprava popisnega lista hlodovine;

— okrožni gozdarski urad izda račun, lastnik pa zaračunani znesek plača v sklad za zagotavljanje gozdnih virov in/ali pogozdovanje;

— izdaja ali priprava prevozne listine.

(b) Postopki:

— imetnik zasebnega gozda/zemljišča zaprosi za priznanje lastninske pravice;

— ko je lastninska pravica na gozdu/zemljišču priznana, lastnik pripravi popisni list hlodovine po merjenju hlodov.

Za hlode dreves, ki so na zemljišču pred podelitvijo zemljiške pravice:

— lastnik predloži popisni list hlodovine in zahtevo za poravnavo pristojbine za sklad za zagotavljanje gozdnih virov in pogozdovanje okrožnemu gozdarskemu uradniku;

— uradnik pregleda dokumente in fizično preveri hlode (dimenzije, identifikacija vrst in število hlodov);

— če je rezultat pregleda dokumentov in fizičnega preverjanja pozitiven, okrožni gozdarski uradnik lastniku izda račun za plačilo pristojbine za sklad za zagotavljanje gozdnih virov in pogozdovanje;

— lastnik zemljišča občinskemu predstojniku predloži potrdilo o plačilu pristojbine za sklad za zagotavljanje gozdnih virov in pogozdovanje ter zahtevo za izdajo prevozne listine za hlodovino;

— občinski predstojnik pregleda dokumente in fizično preveri hlode (dimenzije, identifikacija vrst in število hlodov);

— na podlagi zgornjega občinski predstojnik izda prevozno listino za hlodovino. Za hlode dreves, zasajenih po podelitvi zemljiške pravice:

Vrste, naštete v členu 5(1) Uredbe:

— lastnik označi hlode in identificira vrste;

— lastnik pripravi popisni list hlodovine;

— na podlagi zgornjega lastnik pripravi račun na podlagi obrazca, ki ga določi ministrstvo za gozdarstvo, pri

čemer se račun uporablja tudi kot prevozna listina; Druge vrste, ki niso naštete v členu 5(1) Uredbe:

— lastnik označi hlode in identificira vrste;

— lastnik pripravi popisni list hlodovine;

— lastnik predloži popisni list hlodovine in zahtevo za izdajo prevozne listine za hlodovino občinskemu predstojniku ali pristojnemu uradniku;

— občinski predstojnik ali pristojni uradnik pregleda dokumente in fizično preveri hlode (identifikacija vrst, število hlodov in lokacija sečnje);

— na podlagi zgornjega občinski predstojnik ali pristojni uradnik izda prevozno listino za hlodovino na podlagi obrazca, ki ga določi ministrstvo za gozdarstvo.

(c) Usklajevanje podatkov:

občinski predstojnik, ali pristojni uradnik, ali okrožni gozdarski uradnik primerja količino posekanih hlodov s popisnim listom hlodovine.

3. OPIS OPERaTIVNEGa NaDZORa NaD DOBaVNIMI VERIGaMI LESa Za INDUSTRIJO IN IZVOZ

3.1. Primarna/celostna industrija

(a) Glavne dejavnosti:

— lesnopredelovalni obrat pripravi bilančno preglednico hlodovine;

— okrožni gozdarski uradnik fizično preveri hlode;

— uradnik prekine veljavnost prevozne listine za hlodovino;

— predelovalni obrat pripravi kontrolni seznam surovin in proizvodov;

— predelovalni obrat pripravi bilančno preglednico predelanega lesa;

— predelovalni obrat izpolni listino za prevoz lesnih proizvodov na podlagi obrazca, ki ga določi ministrstvo za gozdarstvo;

— priprava prodajnega poročila predelovalnega obrata.

(b) Postopki:

— predelovalni obrat pripravi bilančno preglednico hlodovine kot sredstvo za evidentiranje tokov hlodov v predelovalni obrat, iz njega in v njem;

— predelovalni obrat okrožnemu gozdarskemu uradniku predloži izvode prevoznih listin za hlodovino, ki ustrezajo vsaki seriji hlodov, sprejeti v predelovalni obrat;

— uradnik preveri podatke v poročilih, tako da jih primerja s fizičnimi proizvodi. To lahko stori z vzorčenjem,

če je kosov več kot 100;

— če je rezultat preverjanja pozitiven, uradnik prekine veljavnost prevoznih listin za hlodovino;

— uradnik arhivira izvode prevoznih listin za hlodovino in pripravi zbirni seznam prevoznih listin za hlodovino na podlagi obrazca, ki ga določi ministrstvo za gozdarstvo;

— izvodi prevoznih listin za hlodovino, katerih veljavnost je uradnik prekinil, se izročijo podjetju za arhiviranje;

— povzetek prevoznih listin za hlodovino se ob koncu vsakega meseca predloži okrožnemu gozdarskemu uradu;

— predelovalni obrat pripravi kontrolni seznam surovin in proizvodov po proizvodnih linijah kot sredstvo za nadzor nad vložkom hlodov in izložkom lesnih proizvodov ter za izračun izkoristka;

— predelovalni obrat pripravi bilančno preglednico predelanega lesa kot sredstvo za poročanje o tokovih lesnih proizvodov v predelovalnem obratu in iz njega ter zalogah;

— podjetje ali predelovalni obrat redno pošilja prodajna poročila predelovalnega obrata okrožnemu gozdar­ skemu uradu.

(c) Usklajevanje podatkov:

Podjetje preveri bilančno preglednico hlodovine, tako da na podlagi prevoznih listin za hlodovino primerja pritoke, odtoke in skladiščenje hlodov.

Kontrolni seznam proizvodnje se uporablja za usklajevanje vstopne in izstopne količine s proizvodnih linij, izkoristek pa se primerja z objavljeno povprečno stopnjo.

Podjetje preveri bilančno preglednico predelanih proizvodov, tako da na podlagi listin za prevoz lesnih proiz­ vodov primerja pritoke, odtoke in skladiščenje proizvodov.

Okrožni gozdarski uradnik preveri usklajevanje, ki ga opravi podjetje.

3.2. Sekundarna industrija

(a) Glavne dejavnosti:

— proizvodni obrat pripravi bilančno preglednico predelanega lesa (polpredelanih proizvodov) in predelanih proizvodov;

— proizvodni obrat pripravi račune, ki se uporabljajo tudi kot prevozne listine za predelane lesne proizvode;

— proizvodni obrat pripravi bilančno preglednico predelanega lesa;

— podjetje ali proizvodni obrat pripravi prodajno poročilo.

(b) Postopki:

— proizvodni obrat arhivira listine za prevoz predelanega lesa (za vstopni material) in pripravi povzetek teh dokumentov, ki se predloži okrožnemu gozdarskemu uradniku;

— proizvodni obrat uporabi kontrolni seznam predelanega lesa in predelanih proizvodov po proizvodnih linijah kot sredstvo za poročanje o tokovih materiala v proizvodni obrat in izložkih proizvodov ter za izračun izkoristka surovin;

— proizvodni obrat pripravi bilančno preglednico predelanega lesa kot sredstvo za nadzor nad tokovi materiala v predelovalni obrat, izložki lesnih proizvodov in zalogami. Proizvodni obrat ali tovarna pripravi račune za predelane proizvode, ki se sicer lahko uporabljajo kot prevozne listine, in arhivira izvode računov. Vsakemu računu je priložen seznam lesnih proizvodov;

— podjetje ali proizvodni obrat pošlje prodajna poročila okrožnemu gozdarskemu uradu.

(c) Usklajevanje podatkov:

proizvodni obrat preveri bilančno preglednico predelanega lesa, tako da na podlagi listin za prevoz predelanega lesa in kontrolnega seznama za predelani les primerja pritoke, odtoke in skladiščenje materiala.

Kontrolni seznam proizvodnje se uporablja za preverjanje vstopne in izstopne količine s proizvodnih linij ter oceno izkoristka.

Podjetje preveri bilančno preglednico predelanih proizvodov, tako da na podlagi računov primerja pritoke, odtoke in skladiščenje proizvodov.

Zgoraj navedeno se preverja na podlagi uredbe generalnega direktorja za rabo gozdov P.8/VI-BPPHH/2011.

4. IZVOZ

Postopki in usklajevanja za izvoz lesa s poreklom iz gozdov v državni lasti in gozdov/zemljišč v zasebni lasti so enaki.

(a) Glavne dejavnosti:

— ministrstvo za trgovino izvozniku izda potrdilo o registriranem izvozniku proizvodov gozdarske industrije (ETPIK);

— izvoznik zaprosi za izdajo dokumenta V-Legal/dovoljenja FLEGT za vsako izvozno pošiljko;

— organ LV preveri, ali so zadevni pogoji izpolnjeni, in izda dokument V-Legal/dovoljenje FLEGT;

— izvoznik pripravi izvozno deklaracijo, ki jo predloži carinskim organom;

— xxxxxxxx organi izdajo dokument o odobritvi izvoza za carinjenje.

(b) Postopki:

— izvoznik zaprosi organ LV za izdajo dokumenta V-Legal/dovoljenja FLEGT;

— organ LV izda dokument V-Legal/dovoljenje FLEGT po pregledu dokumentov in fizičnem preverjanju, s katerima se prepriča, da les ali lesni proizvodi izvirajo iz preverjenih zakonitih virov in so izdelani v skladu z opredelitvijo zakonitosti iz Priloge II;

— izvoznik carinskim organom v odobritev predloži izvozno deklaracijo, ki so ji priloženi račun, dobavnica, potrdilo o plačilu izvozne dajatve/Bukti Setor Bea Keluar (če je urejeno), potrdilo ETPIK, dokument V- Legal/dovoljenje FLEGT, izvozno dovoljenje/Surat Persetujuan Ekspor (če je urejeno), poročilo nadzornika (če je urejeno) in dokument CITES (kjer je to ustrezno);

— če je rezultat preverjanja izvozne deklaracije pozitiven, xxxxxxxx organi izdajo dokument o odobritvi izvoza/ Nota Pelayanan Ekspor.

PRILOGA VI

PRISTOJNOSTI IN NALOGE PRI REDNI OCENI

1. CILJ

Redna ocena je neodvisna ocena, ki jo opravi neodvisna tretja stran, imenovana ocenjevalec. Cilj redne ocene je zagotoviti, da indonezijski sistem TLaS deluje, kot je opisano, in tako krepiti verodostojnost dovoljenj FLEGT, izdanih na podlagi tega sporazuma.

2. OBSEG

Redna ocena zajema:

1. delovanje nadzornih ukrepov od točke proizvodnje v gozdu do točke izvoza lesnih proizvodov;

2. sisteme za upravljanje podatkov in sledljivost lesa, ki podpirajo sistem TLaS, izdajanje dovoljenj FLEGT ter statistične podatke o proizvodnji, izdanih dovoljenjih in trgovini, pomembne za ta sporazum.

3. REZULTaTI

Rezultati redne ocene so redna poročila, v katerih so predstavljeni ugotovitve ocene in priporočila za ukrepe, ki jih je treba sprejeti za odpravo vrzeli in pomanjkljivosti v sistemu, ugotovljenih z oceno.

4. GLaVNE DEJaVNOSTI

Dejavnosti redne ocene med drugim vključujejo:

(a) preglede ravnanja v skladu z zahtevami pri vseh organih, ki izvajajo nadzorne funkcije v okviru določb sistema TLaS;

(b) oceno učinkovitosti nadzora nad dobavno verigo od točke proizvodnje v gozdu do točke izvoza iz Indonezije;

(c) oceno ustreznosti sistemov za upravljanje podatkov in sledljivost lesa, ki podpirajo sistem TLaS, in izdajanja dovoljenj FLEGT;

(d) opredelitev in evidentiranje primerov neskladnosti in pomanjkljivosti v sistemu ter določitev potrebnih popravnih ukrepov;

(e) oceno učinkovitega izvajanja predhodno opredeljenih in priporočenih popravnih ukrepov ter

(f) poročanje o ugotovitvah skupnemu odboru za izvajanje Sporazuma (JIC).

5. METODOLOGIJa OCENE

5.1. Ocenjevalec uporablja dokumentirano metodologijo, ki temelji na dokazih in izpolnjuje zahteve standarda ISO/IEC 19011 ali enakovredne zahteve. To vključuje ustrezne preglede zadevne dokumentacije, postopkov delovanja in evidenc postopkov organizacij, odgovornih za izvajanje sistema TLaS, odkrivanje neskladnosti in pomanjkljivosti v sistemu ter izdajanje zahtev za ustrezne popravne ukrepe.

5.2. Ocenjevalec med drugim:

(a) pregleda postopek akreditacije organov za neodvisno oceno in preverjanje skladnosti (LP in LV);

(b) pregleda dokumentirane postopke vsakega organa, vključenega v nadzor nad izvajanjem sistema TLaS, ter oceni njihovo celovitost in skladnost;

(c) preuči izvajanje dokumentiranih postopkov in vodenje evidenc, vključno z delovnimi praksami, z obiski uradov, območij sečnje, skladišč hlodovine/bazenov za skladiščenje hlodovine, gozdnih kontrolnih točk, predelovalnih obratov ter izvoznih in uvoznih točk;

(d) preuči informacije, ki so jih zbrali regulativni in izvršilni organi, organi LP in LV ter drugi organi, ki so v sistemu TLaS določeni za preverjanje skladnosti;

(e) preuči podatke, ki jih zberejo organizacije iz zasebnega sektorja, vključene v izvajanje sistema TLaS;

(f) oceni razpoložljivost javnih informacij, določenih v Prilogi IX, vključno z učinkovitostjo mehanizmov za razkri­ vanje informacij;

(g) uporabi ugotovitve in priporočila iz poročil o neodvisnem spremljanju in celoviti oceni ter poročil neodvisnega opazovalca trga;

(h) si prizadeva pridobiti stališča zainteresiranih strani in uporabi njihove informacije, ki so neposredno ali posredno vključene v izvajanja sistema TLaS, ter

(i) uporabi ustrezno vzorčenje in metode pregledov na kraju samem, da oceni delo regulativnih agencij za gozdove, organov LP in LV, industrijskih akterjev ter drugih zadevnih akterjev na vseh ravneh gozdarskih dejavnosti, nadzora nad dobavno verigo, predelave lesa in izdajanja izvoznih dovoljenj, vključno z navzkrižnim preverja­ njem glede na informacije o uvozu lesa iz Indonezije, ki jih zagotovi Unija.

6. USPOSOBLJENOST OCENJEVaLCa

Ocenjevalec je pristojna, neodvisna in nepristranska tretja oseba, ki izpolnjuje naslednje zahteve:

(a) ocenjevalec dokaže usposobljenost in sposobnost izpolnjevati zahteve standarda ISO/IEC, Vodilo 65, in standarda ISO/IEC 17021 ali enakovredne zahteve, vključno z usposobljenostjo za izvajanje ocenjevanja, ki zajema gozdni sektor in dobavne verige gozdnih proizvodov;

(b) ocenjevalec ni neposredno vključen v gospodarjenje z gozdovi, predelavo lesa, trgovino z lesom ali nadzor nad gozdnim sektorjem v Indoneziji ali Uniji;

(c) ocenjevalec je neodvisen od vseh drugih sestavnih delov sistema TLaS in indonezijskih regulativnih organov za gozdove ter ima sisteme, s katerimi se izogiba navzkrižjem interesov. Vsako morebitno navzkrižje interesov prijavi in sprejme učinkovite ukrepe za njegovo ublažitev;

(d) ocenjevalec in njegovi zaposleni, ki izvajajo naloge v zvezi z ocenjevanjem, imajo dokazane izkušnje z revizijami gospodarjenja s tropskim gozdom, lesnopredelovalne industrije in s tem povezanega nadzora nad dobavno verigo;

(e) ocenjevalec ima vzpostavljen mehanizem za prejemanje in obravnavanje pritožb, ki izhajajo iz njegovih dejav­ nosti in ugotovitev.

7. POROČaNJE

7.1. Poročilo o redni oceni vsebuje: (i) celovito poročilo z vsemi pomembnimi informacijami o oceni, ugotovitvami (vključno s primeri neskladnosti in pomanjkljivostmi v sistemu) in priporočili ter (ii) javno zbirno poročilo, ki temelji na celovitem poročilu in v katerem so povzeti ključne ugotovitve in priporočila.

7.2. Celovito poročilo in javno zbirno poročilo se pred objavo predložita odboru JIC v pregled in odobritev.

7.3. Na zahtevo odbora JIC ocenjevalec zagotovi dodatne informacije za utemeljitev ali pojasnitev svojih ugotovitev.

7.4. Ocenjevalec obvesti odbor JIC o vseh prejetih pritožbah in ukrepih, sprejetih za njihovo obravnavanje.

8. ZaUPNOST

Ocenjevalec ohranja zaupnost podatkov, ki jih prejme pri opravljanju svojih nalog.

9. IMENOVaNJE, REDNOST IN FINaNCIRaNJE

9.1. Ocenjevalca imenuje Indonezija po posvetovanju z Unijo v odboru JIC.

9.2. Redne ocene se izvajajo v presledkih največ dvanajstih mesecev od datuma, ki ga določi odbor JIC v skladu s členom 14(5)(e) Sporazuma.

9.3. O financiranju redne ocene odloči odbor JIC.

PRILOGA VII

PRISTOJNOSTI IN NALOGE PRI NEODVISNEM SPREMLJANJU TRGA

1. CILJ NEODVISNEGa SPREMLJaNJa TRGa

Neodvisno spremljanje trga je spremljanje trga, ki ga opravlja neodvisna tretja oseba, imenovana opazovalec. Cilj neodvisnega spremljanja trga je zbrati in analizirati informacije o sprejetju indonezijskega lesa z dovoljenji FLEGT na trgu Unije ter preučiti učinke Uredbe (EU) št. 995/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. oktobra 2010 o določitvi obveznosti gospodarskih subjektov, ki dajejo na trg les in lesne proizvode, in s tem povezanih pobud, kot so politike javnih in zasebnih naročil.

2. OBSEG

Neodvisno spremljanje trga zajema:

2.1. sprostitev v prosti promet indonezijskega lesa z dovoljenji FLEGT na točkah vstopa v Unijo;

2.2. uspešnost indonezijskega lesa z dovoljenji FLEGT na trgu Unije in učinek s trgom povezanih ukrepov, sprejetih v Uniji, na povpraševanje po indonezijskem lesu z dovoljenji FLEGT;

2.3. uspešnost lesa brez dovoljenj FLEGT na trgu Unije in učinek s trgom povezanih ukrepov, sprejetih v Uniji, na povpraševanje po lesu brez dovoljenj FLEGT;

2.4. preučitev učinka drugih s trgom povezanih ukrepov, sprejetih v Uniji, kot so politike javnega naročanja, predpisi o zeleni gradnji in ukrepi zasebnega sektorja, kot so trgovinski kodeksi ravnanja in družbena odgovornost gospodar­ skih družb.

3. REZULTaTI

Rezultati neodvisnega spremljanja trga bodo vključevali redna poročila skupnemu odboru za izvajanje Sporazuma (JIC), ki bodo vsebovala ugotovitve in priporočila za ukrepe za okrepitev položaja indonezijskega lesa z dovoljenji FLEGT na trgu Unije in izboljšanje izvajanja s trgom povezanih ukrepov, da se prepreči dajanje nezakonito prid­ obljenega lesa na trg Unije.

4. GLaVNE DEJaVNOSTI

Neodvisno spremljanje trga med drugim vključuje:

4.1. oceno:

(a) napredka in učinka izvajanja ukrepov politike za preprečevanje trgovine z nezakonito pridobljenim lesom v Uniji;

(b) trendov pri uvozu lesa in lesnih proizvodov v Unijo iz Indonezije in drugih držav izvoznic lesa, ki so pogod­ benice prostovoljnih sporazumov o partnerstvu ali ne;

(c) ukrepov interesnih skupin, ki bi lahko vplivali na povpraševanje po lesu in lesnih proizvodih ali na trge z indonezijskimi gozdnimi proizvodi;

4.2. poročanje odboru JIC o ugotovitvah in priporočilih.

5. METODOLOGIJa SPREMLJaNJa

5.1. Opazovalec uporablja metodologijo, ki je dokumentirana in temelji na dokazih. To vključuje ustrezno analizo zadevne dokumentacije, ugotovitev kakršnih koli neskladnosti v razpoložljivih podatkih in informacijah o trgovini ter poglobljene razgovore z zadevnimi akterji o ključnih kazalnikih učinkov in učinkovitosti s trgom povezanih ukrepov.

5.2. Opazovalec med drugim spremlja in analizira:

(a) sedanje tržne razmere in trende v Uniji za les in lesne proizvode;

(b) politike javnega naročanja in kako se v njih obravnavajo les in lesni proizvodi z dovoljenji FLEGT in brez njih v Uniji;

(c) zakonodajo, ki vpliva na lesno industrijo, trgovino z lesom in lesnimi proizvodi v Uniji ter uvoz lesa in lesnih proizvodov v Unijo;

(d) razlike v cenah med lesom in lesnimi proizvodi z dovoljenji FLEGT in brez njih v Uniji;

(e) sprejemanje lesa in lesnih proizvodov z dovoljenji FLEGT na trgu, mnenje o njih in njihov tržni delež v Uniji;

(f) statistične podatke in trende glede količine in vrednosti uvoza lesa in lesnih proizvodov z dovoljenji FLEGT in brez njih iz Indonezije ter drugih držav izvoznic lesa, ki so pogodbenice prostovoljnih sporazumov o partnerstvu ali ne, v različnih pristaniščih Unije;

(g) opise pravnih instrumentov in postopkov, vključno z vsemi spremembami, s katerimi pristojni organi in organi mejne kontrole v Uniji potrjujejo dovoljenja FLEGT in pošiljke sproščajo v prosti promet, ter kaznimi, nalože­ nimi za neskladnost;

(h) mogoče težave in omejitve, s katerimi se srečujejo izvozniki in uvozniki pri vnašanju lesa z dovoljenji FLEGT v Unijo;

(i) učinkovitost kampanj za promocijo lesa z dovoljenji FLEGT v Uniji.

5.3. Opazovalec priporoči promocijske dejavnosti za nadaljnjo krepitev sprejemanja indonezijskega lesa z dovoljenji FLEGT na trgu.

6. USPOSOBLJENOST NEODVISNEGa OPaZOVaLCa TRGa

Opazovalec:

(a) je neodvisna tretja oseba z dokazano strokovnostjo in neoporečnostjo pri spremljanju trga Unije z lesom in lesnimi proizvodi ter s tem povezanih trgovinskih vprašanj;

(b) je seznanjen s trgovino in trgi z indonezijskim lesom in lesnimi proizvodi, zlasti s trdim lesom ter tistimi državami v Uniji, ki proizvajajo podobne proizvode;

(c) ima sisteme, s katerimi se izogiba navzkrižju interesov. Vsako morebitno navzkrižje interesov prijavi in sprejme učinkovite ukrepe za njegovo ublažitev.

7. POROČaNJE

7.1. Poročila se predložijo vsaki dve leti in vključujejo: (i) celovito poročilo z vsemi pomembnimi ugotovitvami in priporočili ter (ii) zbirno poročilo na podlagi celovitega poročila.

7.2. Celovito poročilo in zbirno poročilo se pred objavo predložita odboru JIC v pregled in odobritev.

7.3. Opazovalec na zahtevo odbora JIC zagotovi dodatne informacije za utemeljitev ali pojasnitev svojih ugotovitev.

8. ZaUPNOST

Opazovalec ohranja zaupnost podatkov, ki jih prejme pri opravljanju svojih nalog.

9. IMENOVaNJE, REDNOST IN FINaNCIRaNJE

9.1. Opazovalca imenuje Unija po posvetovanju z Indonezijo v odboru JIC.

9.2. Neodvisno spremljanje trga se izvaja v presledkih največ štiriindvajsetih mesecev od datuma, ki ga določi odbor JIC v skladu s členom 14(5)(e) Sporazuma.

9.3. O financiranju neodvisnega spremljanja trga odloča odbor JIC.

PRILOGA VIII

MERILA ZA PRESOJO DELOVANJA INDONEZIJSKEGA SISTEMA ZA ZAGOTAVLJANJE ZAKONITOSTI LESA

OZaDJE

Neodvisna tehnična ocena indonezijskega sistema TLaS bo opravljena pred začetkom delovanja sheme izdajanja dovoljenj FLEGT za izvoz lesa v Unijo. Cilj te tehnične ocene bo: (i) preučiti delovanje sistema TLaS v praksi in tako ugotoviti, ali daje pričakovane rezultate, ter (ii) preučiti vse spremembe sistema TLaS, nastale po podpisu Sporazuma.

Merila za to oceno so:

1. opredelitev zakonitosti;

2. nadzor nad dobavno verigo;

3. postopki preverjanja;

4. izdajanje dovoljenj za izvoz;

5. neodvisno spremljanje,

1. OPREDELITEV ZaKONITOSTI

Zakonito pridobljen les je treba opredeliti na podlagi veljavne zakonodaje v Indoneziji. Uporabljena opredelitev mora biti nedvoumna, objektivno preverljiva in operativno izvedljiva ter mora vključevati vsaj zakone in druge predpise, ki urejajo naslednja področja:

— pravice do sečnje: dodelitev zakonitih pravic do sečnje lesa v okviru uradno določenih in/ali razglašenih območij;

— gozdarske dejavnosti: upoštevanje pravnih zahtev glede gospodarjenja z gozdovi, vključno z upoštevanjem skladnosti z ustrezno okoljsko in delovno zakonodajo;

— pristojbine in davki: upoštevanje pravnih zahtev glede davkov, pristojbin in dajatev, neposredno povezanih s pravicami do sečnje in s sečnjo lesa;

— drugi uporabniki: spoštovanje zakonite posesti drugih oseb ali njihovih pravic do uporabe zemljišč in virov, ki bi bili lahko prizadeti zaradi pravic do sečnje lesa, če navedene pravice obstajajo;

— trgovina in carina: upoštevanje pravnih zahtev za trgovinske in carinske postopke. Ključna vprašanja:

— ali so se po sklenitvi Sporazuma spremenili opredelitev zakonitosti in standardi za preverjanje zakonitosti?

— ali so bili zadevna delovna zakonodaja in drugi predpisi vključeni v opredelitev zakonitosti glede na Prilogo II? V primeru sprememb opredelitve zakonitosti bodo ključna vprašanja vključevala:

— ali so bila opravljena posvetovanja z vsemi zadevnimi zainteresiranimi stranmi glede teh sprememb in vseh nadaljnjih sprememb sistema preverjanja zakonitosti v postopku, v katerem so bila ustrezno upoštevana njihova stališča?

— ali je jasno, kateri zakonski instrument je podlaga za posamezni novi element opredelitve? ali so merila in kazalniki, ki jih je mogoče uporabiti za preizkus skladnosti z vsakim elementom opredelitve, podrobno določeni? ali so merila in kazalniki jasni, objektivni in operativno izvedljivi?

— ali je z merili in kazalniki mogoče jasno določiti vloge in odgovornosti vseh zadevnih akterjev ter ali se s preverjanjem oceni njihova uspešnost?

— ali opredelitev zakonitosti vključuje navedena glavna področja veljavne zakonodaje in drugih predpisov? Če ne, zakaj so bila nekatera področja zakonodaje in drugih predpisov izpuščena iz opredelitve?

2. NaDZOR NaD DOBaVNO VERIGO;

Sistemi za nadzor nad dobavno verigo morajo zagotavljati verodostojnost sledljivosti lesnih proizvodov v vsej dobavni verigi od kraja sečnje ali točke uvoza do točke izvoza. Vedno ne bo nujno, da se ohrani fizična sledljivost za hlod, tovor hlodovine ali lesni proizvod od točke izvoza do gozda izvora, vedno pa bo treba zagotoviti sledljivost med gozdom in prvo točko mešanja (npr. lesnim terminalom ali predelovalno enoto).

2.1. Pravice uporabe

Območja, za katera so bile dodeljene pravice do uporabe gozdnih virov, so jasno določena, znani pa so tudi imetniki teh pravic.

Ključna vprašanja:

— ali nadzorni sistem zagotavlja, da v dobavno verigo vstopa samo les z gozdnega območja z veljavnimi pravicami za izkoriščanje gozda?

— ali nadzorni sistem zagotavlja, da so bile podjetjem, ki izvajajo sečnjo, dodeljene ustrezne pravice za izkoriščanje gozda na zadevnih gozdnih območjih?

— ali so postopki za dodeljevanje pravic za sečnjo ter informacije o takih pravicah in njihovih imetnikih javno dostopni?

2.2. Metode za nadzor nad dobavno verigo

Obstajajo učinkoviti mehanizmi za sledenje lesa skozi celotno dobavno verigo od sečnje do točke izvoza. Pristop za identifikacijo lesa je lahko različen, od uporabe nalepk za posamezne kose do zanašanja na dokumentacijo, ki spremlja tovor ali serijo. Pri izbiri metode je treba upoštevati vrsto in vrednost lesa ter nevarnost kontaminacije z neznanim ali nezakonitim lesom.

Ključna vprašanja:

— ali so v nadzornem sistemu opredeljene in opisane vse mogoče dobavne verige, vključno z različnimi viri lesa?

— ali so v nadzornem sistemu opredeljene in opisane vse faze v dobavni verigi?

— ali so bile opredeljene in dokumentirane metode za ugotavljanje porekla proizvoda in preprečevanje mešanja z lesom iz neznanih virov v naslednjih fazah dobavne verige:

— neposekan les,

— hlodi v gozdu,

— prevoz in vmesno skladiščenje (skladišča hlodovine/bazeni za skladiščenje hlodovine, vmesna skladišča hlodovi­ ne/bazeni za skladiščenje hlodovine),

— prihod v lesnopredelovalni obrat in skladiščenje materiala,

— vstop v proizvodne linije v lesnopredelovalnem obratu in izstop iz njih,

— skladiščenje predelanih proizvodov v lesnopredelovalnem obratu,

— izstop iz lesnopredelovalnega obrata in prevoz,

— prihod na točko izvoza.

— Katere organizacije so pristojne za nadzor nad tokovi lesa? ali imajo na voljo zadostne človeške in druge vire za učinkovito izvajanje nadzornih dejavnosti?

— ali so bile v primeru konkretnih ugotovitev, da v dobavno verigo vstopa nepreverjen les, ugotovljene kakršne koli pomanjkljivosti v nadzornem sistemu, npr. neobstoj popisa neposekanega lesa pred sečnjo v zasebnih gozdovih/na zasebnih zemljiščih?

— ali ima Indonezija politiko o vključevanju recikliranih materialov v indonezijski sistem TLaS, in če jo ima, ali so bile pripravljene smernice, kako reciklirane materiale vključevati v sistem?

2.3. Upravljanje količinskih podatkov

Obstajajo zanesljivi in učinkoviti mehanizmi za merjenje in evidentiranje količin lesa ali lesnih proizvodov v vsaki fazi dobavne verige, zlasti pa zanesljive in natančne ocene pred sečnjo, kar zadeva količino neposekanega lesa na vsakem območju poseka.

Ključna vprašanja:

— ali nadzorni sistem zagotavlja količinske podatke o vložkih in izložkih, vključno s pretvorbenimi razmerji, kjer je to ustrezno, v naslednjih fazah dobavne verige:

— neposekan les,

— hlodi v gozdu (na začasnih skladiščih hlodovine),

— prepeljan in skladiščen les (skladišča hlodovine/bazeni za skladiščenje hlodovine, vmesna skladišča hlodovine/ bazeni za skladiščenje hlodovine),

— prihod v lesnopredelovalni obrat in skladiščenje materiala,

— vstop v proizvodne linije in izstop iz njih,

— skladiščenje predelanih proizvodov v lesnopredelovalnem obratu,

— izstop iz lesnopredelovalnega obrata in prevoz,

— prihod na točko izvoza.

— Katere organizacije so pristojne za vodenje evidenc o količinskih podatkih? ali imajo dovolj osebja in opreme?

— Kakšna je kakovost nadzorovanih podatkov?

— ali so vsi količinski podatki evidentirani tako, da je mogoče količine pravočasno preveriti glede na predhodne in poznejše faze v dobavni verigi?

— Katere informacije o nadzoru nad dobavno verigo so dostopne javnosti? Kako lahko zainteresirane strani pridejo do teh informacij?

2.4. Ločevanje preverjenega zakonito pridobljenega lesa od lesa iz neznanih virov Ključna vprašanja:

— ali je vzpostavljen zadosten nadzor za izključitev lesa iz neznanih virov ali lesa, ki je bil pridobljen brez zakonitih pravic do sečnje?

— Kateri nadzorni ukrepi se uporabljajo za zagotovitev, da so preverjeni materiali ločeni od nepreverjenih v vsej dobavni verigi?

2.5. Uvoženi lesni proizvodi

Izvajajo se ustrezna preverjanja za zagotovitev, da so bili uvoženi les in lesni proizvodi uvoženi zakonito. Ključna vprašanja:

— Kako se dokazuje zakonitost uvoza lesa in lesnih proizvodov?

— Kateri dokumenti so potrebni za opredelitev države poseka in zagotovilo, da uvoženi proizvodi izvirajo iz zakonito pridobljenega lesa, kot je navedeno v Prilogi V?

— ali se s sistemom TLaS ugotavlja istovetnost uvoženega lesa in lesnih proizvodov v celotni dobavni verigi, dokler se ne zmešajo za proizvodnjo predelanih proizvodov?

— ali je pri uporabi uvoženega lesa mogoče iz dovoljenja FLEGT ugotoviti državo porekla lesa (pri rekonstituiranih proizvodih se lahko izpusti)?

3. POSTOPKI PREVERJaNJa

Preverjanje je izvajanje pregledov za zagotovitev zakonitosti lesa. Biti mora dovolj natančno in učinkovito, da je mogoče ugotoviti vsako neizpolnjevanje zahtev v gozdu ali dobavni verigi in sprejeti takojšnje ukrepe.

3.1. Organizacija

Preverjanje izvaja organ tretje osebe, ki ima ustrezne vire, upravljavske sisteme ter strokovno in usposobljeno osebje, pa tudi zanesljive in učinkovite mehanizme za nadzor nad navzkrižji interesov.

Ključna vprašanja:

— ali imajo organi preverjanja veljavno potrdilo o akreditaciji, ki ga je izdal nacionalni akreditacijski organ (KaN)?

— ali vlada imenuje organe za izvajanje nalog preverjanja? ali je pooblastilo (in z njim povezane odgovornosti) jasno in javno?

— ali so institucionalne vloge in odgovornosti jasno opredeljene in se uporabljajo?

— ali imajo organi za preverjanje na voljo zadostne vire za preverjanje glede na opredelitev zakonitosti in sisteme za nadzor nad dobavno verigo lesa?

— ali imajo organi za preverjanje v celoti dokumentiran sistem upravljanja, ki:

— zagotavlja, da je njihovo osebje ustrezno usposobljeno in ima potrebne izkušnje za učinkovito preverjanje;

— uporablja notranji nadzor/spremljanje;

— vključuje mehanizme za nadzor nad navzkrižji interesov,

— zagotavlja preglednost sistema,

— opredeljuje in uporablja metodologijo preverjanja?

3.2. Preverjanje glede na opredelitev zakonitosti

Obstaja jasna opredelitev tega, kaj je treba preveriti. Metodologija preverjanja je dokumentirana in zagotavlja, da je postopek sistematičen in pregleden, da temelji na dokazih, se izvaja v rednih časovnih presledkih in zajema vse, kar je vključeno v opredelitev.

Ključna vprašanja:

— ali metodologija preverjanja, ki jo uporabljajo organi za preverjanje, zajema vse elemente opredelitve zakonitosti in vključuje preizkuse skladnosti z vsemi kazalniki?

— ali organi za preverjanje:

— preverjajo dokumentacijo, evidence o sečnji in dejavnosti na terenu (tudi nenapovedane),

— zbirajo informacije pri zunanjih zainteresiranih straneh,

— evidentirajo svoje dejavnosti preverjanja?

— ali so rezultati preverjanja javno dostopni? Kako lahko zainteresirane strani pridejo do teh informacij?

3.3. Preverjanje sistemov za nadzor nad celovitostjo dobavne verige

Obstaja jasen nabor meril in kazalnikov, ki jih je treba preveriti, zajema pa celotno dobavno verigo. Metodologija preverjanja je dokumentirana in zagotavlja, da je postopek sistematičen in pregleden, da temelji na dokazih, se izvaja v rednih časovnih presledkih, zajema vsa merila in kazalnike iz nabora ter vključuje redno in pravočasno usklaje­ vanje podatkov v vsaki fazi v verigi.

Ključna vprašanja:

— ali metodologija preverjanja v celoti zajema preverjanje nadzora nad dobavno verigo? ali je to jasno navedeno v metodologiji preverjanja?

— Xxxxxx dokazi potrjujejo dejansko preverjanje nadzora nad dobavno verigo?

— Katere organizacije so pristojne za preverjanje podatkov? ali imajo zadostne človeške in druge vire za učinkovito izvajanje dejavnosti upravljanja podatkov?

— ali obstajajo metode za ocenjevanje ujemanja med neposekanim lesom, posekanimi hlodi in lesom, ki vstopi v lesnopredelovalni obrat ali doseže točko izvoza?

— ali obstajajo metode za ocenjevanje skladnosti med vstopnimi količinami neobdelanega lesa in izstopnimi

količinami predelanih proizvodov v žagah in drugih obratih? ali posodabljanje pretvorbenih razmerij?

te metode vključujejo določitev in redno

— Kateri informacijski sistemi in tehnologije se uporabljajo za shranjevanje, preverjanje in evidentiranje podatkov? ali obstajajo učinkoviti sistemi za varstvo podatkov?

— ali so rezultati preverjanja v zvezi z nadzorom nad dobavno verigo javno dostopni? Kako lahko zainteresirane strani pridejo do teh informacij?

3.4. Mehanizmi za obravnavanje pritožb

Obstajajo ustrezni mehanizmi za obravnavanje pritožb in sporov, ki nastanejo zaradi postopka preverjanja. Ključna vprašanja:

— ali imajo organi za preverjanje mehanizem za obravnavanje pritožb, ki je na voljo vsem zainteresiranim

stranem?

— ali imajo organi za preverjanje mehanizme za prejemanje ugovorov neodvisnih opazovalcev in odzivanje nanje?

— ali imajo organi za preverjanje mehanizme za prejemanje obvestil o kršitvah, ki jih odkrijejo državni uradniki, in odzivanje nanje?

— ali je jasno, kako se pritožbe sprejemajo, dokumentirajo, (po potrebi) posredujejo višji ravni in obravnavajo?

3.5. Mehanizmi za obravnavanje neskladnosti

Obstajajo ustrezni mehanizmi za obravnavo primerov neskladnosti, ki so bili ugotovljeni med postopkom prever­ janja ali na katere je bilo opozorjeno na podlagi pritožb in neodvisnega spremljanja.

Ključna vprašanja:

— ali obstaja učinkovit in delujoč mehanizem za zahtevanje in izvršitev ustrezne popravne odločitve v zvezi z rezultati in ukrepi preverjanja, kadar so ugotovljene kršitve?

— ali je navedena zahteva določena v sistemu za preverjanje?

— ali so bili razviti mehanizmi za obravnavo primerov neskladnosti? ali se uporabljajo v praksi?

— ali so na voljo ustrezne evidence o primerih neskladnosti in popravkih rezultatov preverjanja ali drugih sprejetih ukrepih? ali obstaja ocena učinkovitosti takih ukrepov?

— ali obstaja mehanizem za poročanje vladi o ugotovitvah organov preverjanja?

— Katere informacije o primerih neskladnosti so javno dostopne?

4. IZDaJaNJE DOVOLJENJ Za IZVOZ

Indonezija je odgovornost za izdajanje dokumenta V-Legal/dovoljenj FLEGT v celoti podelila organom za izdajanje dovoljenj. Dovoljenja FLEGT se izdajajo za posamezne pošiljke, namenjene v Unijo.

4.1. Organizacijska ureditev Ključna vprašanja:

— Xxxxxx organi so pristojni za izdajanje dovoljenj FLEGT?

— ali imajo organi za izdajanje dovoljenj veljavno potrdilo o akreditaciji, ki ga je izdal organ KaN?

— ali je vloga organa za izdajanje dovoljenj in njegovega osebja pri izdajanju dovoljenj FLEGT jasno opredeljena in javna?

— ali so opredeljene zahteve glede pristojnosti in je vzpostavljen notranji nadzor nad osebjem organa za izdajanje dovoljenj?

— ali ima organ za izdajanje dovoljenj na voljo ustrezne vire za izvajanje svoje naloge?

4.2. Izdajanje dokumentov V-Legal in njihova uporaba za izdajanje dovoljenj FLEGT Uporaba dokumentov V-Legal za izdajanje dovoljenj FLEGT je bila ustrezno urejena.

Ključna vprašanja:

— ali ima organ za izdajanje dovoljenj javno dostopne dokumentirane postopke za izdajanje dokumenta V-Legal?

— Kaj dokazuje, da se ti postopki v praksi pravilno uporabljajo?

— ali obstajajo ustrezne evidence o izdanih dokumentih V-Legal in primerih, v katerih ti niso bili izdani? ali so v evidencah jasno navedena dokazila, na podlagi katerih so bili izdani dokumenti V-Legal?

— ali ima organ za izdajanje dovoljenj ustrezne postopke za zagotavljanje, da je vsaka pošiljka lesa v skladu z zahtevami opredelitve zakonitosti in nadzora nad dobavno verigo?

— ali so bile zahteve za izdajanje dovoljenj jasno opredeljene ter sporočene izvoznikom in drugim zadevnim stranem?

— Katere informacije o izdanih dovoljenjih so javne?

— ali so dovoljenja FLEGT v skladu s tehničnimi specifikacijami iz Priloge IV?

— ali je Indonezija razvila sistem številčenja dovoljenj FLEGT, ki omogoča razlikovanje med dovoljenji FLEGT, namenjenimi za trg Unije, in dokumenti V-Legal, namenjenimi za druge trge?

4.3. Poizvedbe o izdanih dovoljenih FLEGT

Obstaja ustrezen mehanizem za obravnavo poizvedb pristojnih organov v zvezi z dovoljenji FLEGT, kot je določeno v Prilogi III.

Ključna vprašanja:

— ali je bila določena in ustanovljena enota za informacije o dovoljenjih, ki med drugim prejema poizvedbe pristojnih organov in odgovarja nanje?

— ali so bili določeni jasni postopki komuniciranja med enoto za informacije o dovoljenjih in pristojnimi organi?

— ali so bili določeni jasni postopki komuniciranja med enoto za informacije o dovoljenjih in organi za izdajanje dovoljenj?

— ali obstajajo načini, da indonezijske ali mednarodne zainteresirane strani opravijo poizvedbe o izdanih dovo­ ljenjih FLEGT?

4.4. Mehanizem za obravnavanje pritožb

Obstaja ustrezen mehanizem za obravnavanje pritožb in sporov, ki nastanejo zaradi izdajanja dovoljenj. Ta meha­ nizem je primeren za obravnavanje vseh pritožb glede delovanja sheme izdajanja dovoljenj.

Ključna vprašanja:

— ali obstaja dokumentiran postopek za obravnavanje pritožb, ki je na voljo vsem zainteresiranim stranem?

— ali je jasno, kako se pritožbe sprejemajo, dokumentirajo, (po potrebi) posredujejo višji ravni in obravnavajo?

5. NEODVISNO SPREMLJaNJE

Neodvisno spremljanje izvaja indonezijska civilna družba in je neodvisno od drugih elementov sistema TLaS (tistih, ki so vključeni v upravljanje ali urejanje gozdnih virov, in tistih, ki so vključeni v neodvisne revizije). Eden od ključnih ciljev je ohraniti verodostojnost sistema TLaS s spremljanjem izvajanja preverjanja.

Indonezija je formalno priznala funkcijo neodvisnega spremljanja in civilni družbi dovoljuje, da predloži pritožbe, kadar so ugotovljene nepravilnosti pri postopkih akreditacije, ocenjevanja in izdajanja dovoljenj.

Ključna vprašanja:

— ali je vlada javnosti omogočila dostop do smernic za neodvisno spremljanje?

— ali smernice vsebujejo jasne zahteve glede upravičenosti organizacij za opravljanje nalog neodvisnega sprem­ ljanja, da se zagotovi nepristranskost in preprečijo navzkrižja interesov?

— ali smernice določajo postopke za dostop do informacij iz Priloge IX?

— ali lahko civilna družba v praksi dostopa do informacij iz Priloge IX?

— ali smernice določajo postopke za predložitev pritožb? ali so ti postopki dostopni javnosti?

— ali so bile določbe o poročanju in javnem razkritju, ki veljajo za organe preverjanja, pojasnjene in uveljavljene?

PRILOGA IX

JAVNO RAZKRITJE INFORMACIJ

1. UVOD

Pogodbenici sta zavezani zagotavljanju, da so ključne informacije, povezane z gozdarstvom, dostopne javnosti.

V tej prilogi so za izpolnjevanje tega cilja določeni (i) informacije, ki morajo biti dostopne javnosti, (ii) organi, pristojni za zagotavljanje dostopnosti navedenih informacij, in (iii) mehanizmi, s katerimi je mogoče dostopati do njih.

Cilj je zagotoviti, da (1) so postopki odbora JIC med izvajanjem Sporazuma pregledni in razumljivi, (2) obstaja mehanizem za pogodbenici in zadevne zainteresirane strani za dostop do ključnih informacij, povezanih z gozdar­ stvom; (3) se delovanje sistema TLaS krepi na podlagi razpoložljivosti informacij za neodvisno spremljanje in da (4) se dosežejo širši cilji Sporazuma. Javna razpoložljivost informacij je pomemben prispevek h krepitvi indonezijskega upravljanja na področju gozdov.

2. MEHaNIZMI Za DOSTOP DO INFORMaCIJ

Ta priloga je v skladu z indonezijskim zakonom št. 14/2008 o prostem dostopu do informacij. V skladu s tem zakonom mora vsaka javna institucija pripraviti predpise o dostopu javnosti do informacij. Zakon razlikuje med štirimi kategorijami informacij: (1) informacijami, ki so redno na voljo in se dejavno razširjajo; (2) informacijami, ki jih je treba nemudoma objaviti; (3) informacijami, ki so vedno na voljo in se zagotovijo na zahtevo, ter (4) informacijami, ki so omejene ali zaupne.

Ministrstvo za gozdarstvo, pokrajinski in okrožni uradi, nacionalni akreditacijski organ (KaN), organ za ugotavljanje skladnosti (OUS) in organi za izdajanje dovoljenj so vsi pomembne institucije v delovanju sistema TLaS in morajo torej v okviru svojih nalog javnosti razkriti informacije, povezane z gozdarstvom.

Za izvajanje navedenega zakona so ministrstvo za gozdarstvo, pokrajinski in okrožni uradi ter vse druge javne agencije, med katerimi je organ KaN, razvile ali še razvijajo postopke za zagotavljanje dostopa javnosti do informacij.

Organ KaN mora informacije javnosti zagotavljati tudi na podlagi standarda ISO/IEC 17011:2004, določba 8.2 – Obveznost akreditacijskega organa. Organi za preverjanje in organi za izdajanje dovoljenj morajo informacije javnosti zagotavljati na podlagi uredb ministra za gozdarstvo ter standarda ISO/IEC 17021:2006, določba 8.1 – Javno dostopne informacije, in standarda ISO/IEC, Vodilo 65:1996, določba 4.8 – Dokumentacija.

Organizacije civilne družbe delujejo kot eden od virov informacij, povezanih z gozdarstvom, na podlagi uredb ministra za gozdarstvo.

Minister za gozdarstvo je izdal uredbo P7/Menhut-II/2011 z dne 2. februarja 2011, ki določa, da je treba zahteve za informacije, ki jih ima ministrstvo za gozdarstvo, nasloviti na direktorja centra za odnose z javnostmi pri ministrstvu za gozdarstvo v okviru informacijske politike „enotnega dostopa do informacij“. Ministrstvo za gozdarstvo pripravlja nadaljnje izvedbene smernice. Do informacij, ki so na voljo v regionalnih, pokrajinskih in okrožnih gozdarskih uradih, je mogoče dostopati neposredno.

Da bi bila ta priloga izvedljiva, je treba razviti in potrditi postopke/smernice/navodila za odzivanje zgoraj navedenih institucij na zahteve za informacije. Poleg tega bodo pojasnjene določbe o poročanju in javnem razkritju, ki veljajo za organe za preverjanje in organe za izdajanje dovoljenj.

3. KaTEGORIJE INFORMaCIJ, KI SE UPORaBLJaJO Za KREPITEV SPREMLJaNJa IN OCENJEVaNJa DELOVaNJa SISTEMa TLaS

Zakoni in drugi predpisi: vsi zakoni, drugi predpisi, standardi in smernice, našteti v standardih zakonitosti.

Dodelitev zemljišč in gozdov: zemljevidi dodelitve zemljišč in pokrajinski prostorski načrti, postopki za dodelitev zemljišč, koncesije ali pravice za izkoriščanje gozdov ali druge pravice za izkoriščanje in predelavo ter s tem povezana dokumentacija, kot so zemljevidi z zarisanimi koncesijskimi območji, dovoljenje za redčenje gozdne površine, doku­ menti o zemljiški pravici in zemljevidi zemljiške pravice.

Prakse gospodarjenja z gozdovi: načrti za izkoriščanje gozdov, letni delovni načrti, vključno z zemljevidi in dovolje­ njem za opremo, zapisniki posvetovalnih sestankov s skupnostmi, ki živijo na območju dovoljenja ali v njegovi bližini, potrebnih za pripravo letnih delovnih načrtov, delovni načrt za izkoriščanje gozdnega lesa in priloge, dokumenti o presoji vplivov na okolje in zapisniki javnih posvetovanj, potrebnih za pripravo poročil o presoji vplivov na okolje, poročila o proizvodnji hlodovine in podatki popisa sestoja na gozdnem zemljišču v državni lasti.

Informacije o prevozu in dobavni verigi: npr. prevozne listine za hlodovino in gozdnih proizvodov ter priloge, poročila o usklajevanju podatkov o lesu, dokumenti o registraciji prevoza lesa med otoki in dokumenti o identiteti plovila.

Informacije o predelavi in industriji: npr. ustanovitveni akt podjetja, dovoljenje za opravljanje dejavnosti in matična številka podjetja, poročilo o presoji vplivov na okolje, dovoljenje za opravljanje industrijske dejavnosti ali matične številke za industrijo, načrti za dobavo industrijskih surovin za primarno industrijo gozdnih proizvodov, registracija izvoznika proizvodov gozdarske industrije, poročila o surovinah in predelanih proizvodih, seznam imetnikov pravic do predelave ter informacije o podjetjih za sekundarno predelavo.

Pristojbine za gozdove: npr. pristojbine na podlagi območja in potrdila o plačilu/računi, plačilni nalogi in računi za pristojbine za sklad za pogozdovanje in zagotavljanje gozdnih virov.

Informacije o preverjanju in izdajanju dovoljenj: smernice o kakovosti in standard za postopke akreditacije; ime in naslov vsakega akreditiranega organa OUS, datumi izdaje akreditacije in datumi poteka; obseg akreditacije; seznam osebja organa OUS (revizorji, nosilci odločanja), povezanega s posameznim potrdilom; pojasnilo, kaj se šteje za zaupne poslovne informacije; revizijski načrt, v katerem je navedeno, kdaj potekajo javna posvetovanja; napoved revizije s strani organa OUS; zapisnik javnega posvetovanja z organom OUS, vključno s seznamom udeležencev; javni povzetek rezultatov revizije; zbirna poročila revizijskega organa o izdanih potrdilih; poročilo o stanju vseh revizij; odobrena potrdila, neodobrena potrdila, potrdila v obravnavi, izdana potrdila, začasno preklicana in odvzeta potrdila ter vse spremembe; primeri neskladnosti, pomembni za revizije in izdajanje dovoljenj, ter ukrepi za njihovo obrav­ navanje; izdana izvozna dovoljenja; redna zbirna poročila organov za izdajanje dovoljenj.

Spremljanje in pritožbeni postopki: standardni postopki za pritožbe organu KaN, organi za preverjanje in izdajanje dovoljenj, vključno s postopki za spremljanje napredka pri poročilih o pritožbah in poročilo o rešitvi pritožbe.

Seznam ključnih dokumentov, pomembnih za spremljanje stanja gozdov, agencije, ki imajo te dokumente, in posto­ pek, s katerim je mogoče pridobiti te informacije, so navedeni v dodatku k tej prilogi.

4. KaTEGORIJE INFORMaCIJ, KI SE UPORaBLJaJO Za UTRDITEV ŠIRŠIH CILJEV SPORaZUMa

1. Evidenca razprav v odboru JIC.

2. Letno poročilo odbora JIC, v katerem so navedeni:

(a) količine lesnih proizvodov, izvoženih iz Indonezije v Unijo na podlagi sheme izdajanja dovoljenj FLEGT, glede na ustrezno tarifno številko HS in državo članico Unije, v katero so bili lesni proizvodi uvoženi;

(b) število dovoljenj FLEGT, ki jih je izdala Indonezija;

(c) napredek pri doseganju ciljev tega sporazuma in zadeve, povezane z njegovim izvajanjem;

(d) ukrepi za preprečevanje uvoza in izvoza nezakonito proizvedenih lesnih proizvodov, njihovega dajanja na domači trg ali trgovanja z njimi;

(e) količine lesa in lesnih proizvodov, uvoženih v Indonezijo, ter ukrepi, sprejeti za preprečevanje uvoza nezako­ nito proizvedenih lesnih proizvodov in ohranitev celovitosti sheme izdajanja dovoljenj FLEGT;

(f) primeri neskladnosti s shemo izdajanja dovoljenj FLEGT in ukrepi za njihovo obravnavanje;

(g) količine lesnih proizvodov, uvoženih v Unijo na podlagi sheme izdajanja dovoljenj FLEGT, glede na ustrezno tarifno številko HS in državo članico Unije, v katero so bili lesni proizvodi uvoženi;

(h) število dovoljenj FLEGT, ki jih je izdala Indonezija in prejela Unija;

(i) število primerov in zadevne količine lesnih proizvodov, če so potekala posvetovanja med pristojnimi organi in indonezijsko enoto za informacije o dovoljenjih.

3. Celovito poročilo in zbirno poročilo o redni oceni.

4. Celovito poročilo in zbirno poročilo o neodvisnem spremljanju trga.

5. Pritožbe o redni oceni in neodvisnem spremljanju trga ter njihovo obravnavanje.

6. Časovni načrt za izvajanje Sporazuma in pregled izvedenih dejavnosti.

7. Drugi podatki in informacije, pomembni v zvezi z izvajanjem in delovanjem tega sporazuma. To vključuje: pravne informacije:

— besedilo tega sporazuma, njegovih prilog in vseh sprememb;

— besedilo vseh zakonov in drugih predpisov iz Priloge II;

— izvedbeni predpisi in postopki; informacije o proizvodnji:

— skupna letna proizvodnja lesa v Indoneziji;

— letne količine izvoženih lesnih proizvodov (skupno in v Unijo); informacije o podelitvi koncesij:

— skupna površina podeljenih koncesij za izkoriščanje gozdov;

— seznam koncesij, imena podjetij, ki so jim bile podeljene, in imena podjetij, ki jih upravljajo;

— zemljevid z zarisanimi koncesijskimi območji za sečnjo;

— seznam registriranih gozdarskih podjetij (proizvodnja, predelava, trgovina in izvoz);

— seznam certificiranih (SVLK) gozdarskih podjetij (proizvodnja, predelava, trgovina in izvoz);

informacije o upravljanju:

— seznam urejenih koncesij po vrsti;

— seznam potrjenih koncesij za izkoriščanje gozdov in vrsta potrdila, na podlagi katerega se upravljajo; informacije o organih:

— seznam organov za izdajanje dovoljenj v Indoneziji, vključno z naslovom in kontaktnimi podatki;

— naslov in kontaktni podatki enote za informacije o dovoljenjih;

— seznam pristojnih organov v Uniji, vključno z naslovom in kontaktnimi podatki. Te informacije bodo na voljo prek spletnih strani pogodbenic.

5. IZVaJaNJE DOLOČB O JaVNEM RaZKRITJU

V okviru izvajanja te priloge bosta pogodbenici ocenili:

— potrebo po krepitvi zmogljivosti za uporabo javnih informacij za neodvisno spremljanje;

— potrebo po izboljšanju ozaveščenosti javnega sektorja in zainteresiranih strani o določbah o javnem razkritju, ki jih vsebuje ta sporazum.

20.5.2014

Dodatek

INFORMACIJE ZA OKREPITEV PREVERJANJA, SPREMLJANJA IN DELOVANJA SISTEMA TLAS

Št. Dokument, ki mora biti dostopen javnosti agencije, ki imajo dokument Information Kategorija

SL

Uradni list Evropske unije

L 150/331

LES IZ GOZDOV Na ZEMLJIŠČIH V DRŽaVNI LaSTI (IUPHHK-Ha/HPH, IUPHHK-HTI/HPHTI,IUPHHK RE) in LES IZ GOZDOV Na ZEMLJIŠČIH V DRŽaVNI LaSTI, KI JIH UPRaVLJaJO LOKaLNE SKUPNOSTI (IUPHHK-HTR, IUPHHK-HKM)

1	Koncesije za izkoriščanje gozdov (SK IUPHHK-Ha/HPH, IUPHHK- HTI/HPHTI, IUPHHK RE)	Ministrstvo za gozdarstvo (BUK); kopije v okrožnih in pokrajinskih gozdarskih uradih	3
2	Zemljevidi z zarisanimi koncesijskimi območji	Ministrstvo za gozdarstvo (BaPLaN); kopije v okrožnih in pokrajinskih gozdarskih uradih	3
3	Dovoljenja za izkoriščanje lesa iz lesnoproizvodnih gozdov (SK IUPHHK-HTR, IUPHHK-HKm)	Ministrstvo za gozdarstvo (BUK); kopije v okrožnih in pokrajinskih gozdarskih uradih	3
4	Zemljevidi območij izkoriščanja lesa iz lesnoproizvodnih gozdov	Ministrstvo za gozdarstvo (BaPLaN); kopije v okrožnih in pokrajinskih gozdarskih uradih	3
5	Načrt za izkoriščanje gozdov (TGHK)	Ministrstvo za gozdarstvo (BaPLaN); kopije v okrožnih in pokrajinskih gozdarskih uradih	3
6	Delovni načrt za izkoriščanje gozdnega lesa (RKUPHHK) in priloge, vključno z dovoljenjem za opremo	Ministrstvo za gozdarstvo (BUK)	3
7	Plačilni nalog (SPP) za pristojbino za dovoljenje IUPHHK in potrdilo o plačilu	Ministrstvo za gozdarstvo (BUK)	3
8	Letni delovni načrt (RKT/osnutek), vključno z zemljevidom	Pokrajinski gozdarski uradi; kopije v okrožnih gozdarskih uradih	3
9	Poročila o označevanju lesa in proizvodnji (LHP in LHC)	Okrožni gozdarski uradi; kopije v pokrajinskih gozdarskih uradih	3
10	Prevozne listine (skshh)	Okrožni gozdarski urad; kopije v pokrajinskih gozdarskih uradih	3
11	Poročilo o usklajevanju podatkov o hlodih (LMKB)	Okrožni gozdarski uradi in lokalna enota ministrstva za gozdarstvo (BP2HP)	3
12	Plačilni nalog in potrdilo o plačilu pristojbine za proizvodnjo (SPP) (po hlodih/količini)	Okrožni gozdarski uradi	3

Št.	Dokument, ki mora biti dostopen javnosti	agencije, ki imajo dokument	Information Kategorija
13	Potrdilo o plačilu pristojbine za sklad za zagotavljanje gozdnih virov in pogozdovanje (PSDH ali DR za imetnike dovoljenja za naravne gozdove ali PSDH za imetnike dovoljenja za gozdne nasade)	Okrožni gozdarski uradi	3
14	Dokumenti o presoji vplivov na okolje (EIa) (aMDaL, aNDaL, RKL in RPL)	Pokrajinski ali okrožni okoljski urad (BaPEDaLDa ali BLH); kopije na Ministrstvu za gozdarstvo (BUK)	3

SL

L 150/332

Uradni list Evropske unije

LES Z ZaSEBNIH ZEMLJIŠČ

15	Veljaven dokument o zemljiški pravici	Nacionalni ali pokrajinski/okrožni urad agencije za zemljišča (BPN)	3
16	Zemljiška pravica/zemljevidi z zarisanimi območji	Nacionalni ali pokrajinski/okrožni urad agencije za zemljišča (BPN)	3
17	Prevozna listina za hlodovino SKaU ali SKSKB z žigom KR (les skupnosti)	Občinski predstojnik (SKaU); kopije v okrožnih gozdarskih uradih (SKSKB-KR in SKaU)	3

20.5.2014

LES Z ZEMLJIŠČa, KaTEREGa NaMEMBNOST JE BILa SPREMENJENa (IPK)

18	Dovoljenja za izkoriščanje lesa: ILS/IPK, vključno z dovolje­ njem za opremo	Pokrajinski in okrožni gozdarski uradi	3
19	Zemljevidi, priloženi ILS/IPK	Pokrajinski in okrožni gozdarski uradi	3
20	Dovoljenje za redčenje gozdne površine	Ministrstvo za gozdarstvo (BaPLaN) in pokrajinska enota ministrstva za gozdarstvo (BPKH)	3
21	Delovni načrt IPK/ILS	Okrožni gozdarski uradi	3
22	Podatki o popisu sestoja na gozdnem zemljišču v državni lasti, katerega namembnost bo spremenjena (razdelek v delovnem načrtu IPK/ILS)	Okrožni gozdarski uradi	3
23	Dokument o proizvodnji lesa (LHP)	Okrožni gozdarski uradi	3
24	Potrdilo o plačilu DR in PSDH (glej št. 13)	Okrožni gozdarski uradi; kopije na ministrstvu za gozdarstvo (BUK)	3
25	Prevozne listine FaKB in priloge za KBK in SKSKB ter priloge za KB	Okrožni gozdarski uradi	3

Št. Dokument, ki mora biti dostopen javnosti agencije, ki imajo dokument Information Kategorija

SL

20.5.2014

Uradni list Evropske unije

L 150/333

INDUSTRIJa, TEMELJEČa Na GOZDaRSTVU

26	Ustanovitveni akt podjetja	Ministrstvo za pravosodje in človekove pravice; za primarno in celostno industrijo s kapaciteto nad 6 000 m3 kopije na ministrstvu za gozdarstvo (BUK), za tisto s kapaciteto pod 6 000 m3 pa kopije v pokrajinskih in okrožnih gozdarskih uradih; za sekundarno industrijo kopije na ministrstvu za industrijo	3
27	Dovoljenje za opravljanje dejavnosti (SIUP)	Lokalni urad za naložbe ali agencija za usklajevanje naložb (BKPMD), ministrstvo za trgovino. Za sekundarno industrijo kopije na ministrstvu za industrijo	3
28	Matična številka podjetja (TDP).	Lokalni urad za naložbe ali agencija za usklajevanje naložb (BKPMD) in ministrstvo za trgovino	3
29	Presoja vplivov na okolje (EIa) (UKL/UPL in SPPL)	Pokrajinski in okrožni okoljski uradi (BaPEDaLDa ali BLH); kopije v lokalnem trgovinskem uradu ali agenciji za usklajevanje naložb (BKPMD)	3
30	Dovoljenje za opravljanje industrijske dejavnosti (IUI) ali matična številka za industrijo (TDI)	Za primarno in celostno industrijo s kapaciteto nad 6 000 m3 kopije na ministrstvu za gozdarstvo (BUK), za tisto s kapaciteto pod 6 000 m3 kopije v pokrajinskih gozdarskih uradih, za tisto s kapaciteto pod 2 000 m3 pa kopije v okrožnih gozdarskih uradih; za sekundarno industrijo kopije na ministrstvu za industrijo	3
31	Načrt za dobavo industrijskih surovin (RPBBI) za primarne industrije gozdnih proizvodov (IPHH)	Za primarno in celostno industrijo s kapaciteto nad 6 000 m3 kopije na ministrstvu za gozdarstvo (BUK), za tisto s kapaciteto pod 6 000 m3 kopije v pokrajinskih gozdarskih uradih, za tisto s kapaciteto pod 2 000 m3 pa kopije v okrožnih gozdarskih uradih; kopije v pokrajinskih in okrožnih gozdarskih uradih	3
32	Registracija izvoznika proizvodov gozdarske industrije (ETPIK)	Ministrstvo za trgovino	3
33	Prevozne listine (SKSKB, FaKB, SKaU in/ali FaKO)	Občinski predstojnik (SKaU); kopije v okrožnih gozdarskih uradih (SKSKB-KR, SKaU), kopije FaKO v pokrajinskih gozdarskih uradih	3
34	Dokumenti, ki sporočajo spremembe zalog okroglega lesa (LMKB/LMKBK)	Okrožni gozdarski uradi	3
35	Poročila o predelanih proizvodih (LMOHHK)	Okrožni gozdarski uradi, kopije v pokrajinskih gozdarskih uradih	3
36	Dokument o trgovini z lesom med otoki (PKaPT)	Ministrstvo za trgovino (generalni direktorat za notranjo trgovino)	3
37	Dokumenti, iz katerih so razvidni podatki o plovilu	Lokalni urad pristaniške uprave (pod okriljem ministrstva za promet); kopija v Indonezijskem uradu za klasifikacijo (BKI)	3

Št. Dokument, ki mora biti dostopen javnosti agencije, ki imajo dokument Information Kategorija

SL

L 150/334

Uradni list Evropske unije

20.5.2014

DRUGE ZaDEVNE INFORMaCIJE

38	Zakoni in drugi predpisi: vsi zakoni, drugi predpisi, standardi in smernice, navedeni v standardih zakonitosti	Ministrstvo za gozdarstvo, pokrajinski ali okrožni gozdarski uradi	3
39	Informacije o preverjanju in izdajanju dovoljenj:
	(a) smernice o kakovosti in standard za postopke akreditacije	Nacionalni akreditacijski organ (KaN)	1
	(b) ime in naslov vsakega akreditiranega organa za ugota­ vljanje skladnosti (LP in LV)	Nacionalni akreditacijski organ (KaN)	1
	(c) seznam osebja (revizorji, nosilci odločanja), povezanega s posameznim potrdilom	Organi za ugotavljanje skladnosti (LP in LV), ministrstvo za gozdarstvo	1
	(d) pojasnilo, kaj se šteje za zaupne poslovne informacije	Organi za ugotavljanje skladnosti (LP in LV)	1
	(e) revizijski načrt, v katerem je navedeno, kdaj potekajo javna posvetovanja, napoved revizije s strani revizijskega organa, javni povzetek rezultatov revizije, zbirna poročila revizijskega organa o izdajanju potrdil	Organi za ugotavljanje skladnosti (LP in LV)	1
40	Poročila o stanju revizij:
	(a) odobrena potrdila, neodobrena potrdila, potrdila v obrav­ navi, izdana potrdila, začasno preklicana in odvzeta potr­ dila ter vse spremembe	Organi za ugotavljanje skladnosti (LP in LV)	1
	(b) primeri neskladnosti, pomembni za revizije in izdajanje dovoljenj, ter ukrepi za njihovo obravnavanje	Organi za ugotavljanje skladnosti (LP in LV)	3
	(c) Izdana izvozna dovoljenja (dokumenti V-Legal); redna poročila organa za izdajanje dovoljenj	Organi za ugotavljanje skladnosti (LP in LV)	1

Št.	Dokument, ki mora biti dostopen javnosti	agencije, ki imajo dokument	Information Kategorija
41	Spremljanje in pritožbeni postopki:
	(a) standardni postopki za pritožbe za akreditacijski organ in vsak revizijski organ	Nacionalni akreditacijski organ (KaN), organi za ugotavljanje skladnosti (LP in LV)	1
	(b) postopki za spremljanje in pritožbe s strani civilne družbe, poročila spremljanja, ki jih pripravi opazovalec civilne družbe	Ministrstvo za gozdarstvo, neodvisni opazovalec	1
	(c) dokumenti za spremljanje napredka pri obravnavi in reše­ vanju pritožb	Nacionalni akreditacijski organ (KaN), organi za ugotavljanje skladnosti (LP in LV)	3

SL

20.5.2014

Postopki za pridobivanje informacij:

Uradni list Evropske unije

— Zakon o prostem dostopu do informacij (UU 14/2008) razlikuje med štirimi kategorijami informacij: (1) informacijami, ki so redno na voljo in se dejavno razširjajo; (2) informacijami, ki jih je treba objaviti nemudoma; (3) informacijami, ki so vedno na voljo in se zagotovijo na zahtevo, ter (4) omejenimi ali zaupnimi informacijami.

— Informacije iz kategorije 3, kot jo priznava Zakon o prostem dostopu do informacij, se javnosti dajo na voljo na zahtevo, vloženo pri imenovanem organu (PPID) znotraj ustrezne institucije, npr. centru za odnose z javnostmi pri ministrstvu za gozdarstvo. Na podlagi Zakona o prostem dostopu do informacij ima vsaka institucija določene svoje izvedbene predpise o obveščanju javnosti.

L 150/335

— Nekatere informacije – med drugim odloki in predpisi, zemljevidi dodelitve zemljišč ter načrti za izkoriščanje gozdov – so kljub temu, da spadajo v kategorijo 3, kot jo priznava Zakon o prostem dostopu do informacij, objavljene na spletnih straneh ustreznih institucij.