KONCESIJSKA POGODBA

OBČINA BOVEC

KONCESIJSKA POGODBA

ZA OPRAVLJANJE LOKALNE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE PREVOZ POTNIKOV S KROŽNO KABINSKO ŽIČNICO

Pogodbeni stranki

OBČINA BOVEC (v nadaljevanju: koncedent) Trg Golobarskih žrtev 8, 5230 Bovec,

matična številka: 5881498000, davčna številka: SI36828866,

transakcijski račun proračuna Občine Bovec: XX00 0000 0000 0000 000,

ki jo zastopa župan Xxxxxxx Xxxxxx, in

ATC Kanin, Bovec d.o.o. (v nadaljevanju: koncesionar) Dvor 43, 5230 Bovec,

matična številka: 5098092000, davčna številka: SI45154538,

transakcijski račun: XX00 0000 0000 0000 000, odprt pri Banki Nova KBM d.d., ki ga zastopa direktor Xxxxx Xxxxx,

na podlagi Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO in 12/06 – ZJZP, 38/10-ZUKN), Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-UPB2, 27/08 Odl. US: Up-2925/07-15, U-I-21/07-18, 76/08, 100/08 Odl. US: U-I-427/06-9, 79/09, 14/10 Odl.

US: U-I-267/09-19, 51/10, 84/2010 Xxx.XX: U-I-176/08-10), Zakona o žičniških napravah za prevoz oseb (Uradni list RS, št. 126/2003), Statuta Občine Bovec (Uradni list RS 72/2006, 89/2010) in Odloka o določitvi gospodarske javne službe prevoza potnikov s krožno kabinsko žičnico in o koncesiji za izvajanje te javne službe (Uradni list RS, št. 52/2011) s soglasjem Občinskega sveta Občine Bovec

sklepata naslednjo

KONCESIJSKO POGODBO ZA OPRAVLJANJE LOKALNE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE PREVOZ POTNIKOV S KROŽNO KABINSKO ŽIČNICO

I. UVODNE DOLOČBE

1. člen NAMEN POGODBE

S to pogodbo koncedent podeljuje, koncesionar pa sprejema, izključno pravico in dolžnost opravljati lokalno gospodarsko javno službo »prevoz potnikov s krožno kabinsko žičnico«, in sicer na območju Občine Bovec, v obsegu, na način in pod pogoji, določenimi z Zakonom o gospodarskih javnih službah in na njegovi podlagi izdanimi predpisi, in s to pogodbo.

2. člen DEFINICIJE

V tej pogodbi imajo izrazi, naslednji pomen:

- »gospodarska javna služba oziroma javna služba«: je gospodarska javna služba prevoza potnikov s krožno kabinsko žičnico, ki se nahaja na zemljiščih parc. št. 1100, 1103/2, 1103/1, 8115/3, 6934/2, 6926/1, 6929, 6928, 6932, 6930, 6931, 6934/2, 6934/1, 6935, 6934/2, 6936/1, 6936/2, 8115/6, 6969, 6970, 6971, 6972, 6976, 6975/1, 8117/2, 6997/4, 6997/3, 7068, 7067, 7052, 7054, 7059, 7055, 7048, 8115/4, 7142/1, 7143/1, 7143/2, 8119/3, 7157, 7160/1, 7158, 7120, 7122/1, 8119/2, 7119, 7117/5, 7117/6, 7117/4, 7117/2, 7115/1, 7115/2, 7114, 7182/1, 7182/7, 7182/4, 7182/6, 7179/1, 7178/7, 8025/116, 8069/1, 8072/1, vse k.o. Bovec, iz postaje A na postajo D kaninskega smučišča;

- »koncesijski akt«: je Odlok o določitvi gospodarske javne službe prevoza potnikov s krožno kabinsko žičnico in o koncesiji za izvajanje te javne službe (Uradni list RS, št. 52/2011);

- »koncedent«: je Občina Bovec (v nadaljevanju: občina ali koncedent);

- »pristojni organ«: je organ občinske uprave, pristojen za gospodarsko javno službo, ki je predmet te pogodbe;

- »koncesija«: je koncesija za izvajanje gospodarske javne službe prevoza potnikov s krožno kabinsko žičnico iz prve alinee;

- »koncesijska pogodba« je pogodba, s katero koncedent in koncesionar uredita medsebojna razmerja v zvezi s koncesijo;

- koncesionar«: je pravna oseba, ki izvaja gospodarsko javno službo iz 4. člena te pogodbe na podlagi koncesije;

- »izvajalec javne službe«: je koncesionar po tej pogodbi;

- »uporabniki«: so vsi uporabniki storitev prevoza s krožno kabinsko žičnico iz prve alinee,

- »infrastruktura« oziroma »infrastruktura javne službe« so vsi objekti in naprave, ki v skladu z zakonom in predpisi sestavljajo infrastrukturo za opravljanje javne službe prevoza potnikov s krožno kabinsko žičnico. Infrastruktura javne službe za namene te pogodbe ustreza pojmu gospodarske javne infrastrukture, kakor jo določajo predpisi o graditvi objektov, o posegih v prostor ter predpisi o žičnicah;

Pojmi, uporabljeni v tej pogodbi imajo isti pomen kot ga določa koncesijski akt, v kolikor ni iz te pogodbe izrecno razvidno drugače.

Definicije iz tega člena veljajo za celotno besedilo te pogodbe in tudi za morebitne naknadno sklenjene anekse k tej pogodbi.

Naslovi določb v tej pogodbi imajo informativen pomen in ne vplivajo na njeno razlago. Ta pogodba, skupaj z vsemi prilogami, na katere se pogodba sklicuje, tvori celoto.

Kadar se besedilo sklicuje na pogodbo, ima v mislih to pogodbo.

Če se besedilo te pogodbe nanaša na koncedenta in koncesionarja, se uporablja izraz pogodbeni stranki.

3. člen UVODNE UGOTOVITVE

Pogodbeni stranki uvodoma ugotavljata, da je koncedent:

- na podlagi Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO in 12/06 – ZJZP, 38/10-ZUKN) in Odloka o določitvi gospodarske javne službe prevoza potnikov s krožno kabinsko žičnico in o koncesiji za izvajanje te javne službe (Uradni list RS, št. 52/2011), dolžan zagotoviti izvajanje lokalne gospodarske javne službe prevoza potnikov s krožno kabinsko žičnico iz postaje A na postajo D kaninskega smučišča;

- skladno z drugim odstavkom 42. člena Zakona o žičniških napravah za prevoz oseb (Uradni list RS, št. 126/2003) ter skladno z Odlokom o določitvi gospodarske javne službe prevoza potnikov s krožno kabinsko žičnico in o koncesiji za izvajanje te javne službe (Uradni list RS, št. 52/2011) z odločbo o izbiri koncesionarja št.           , z dne        2011, za koncesionarja neposredno izbral družbo ATC Kanin d.o.o. (koncesionar), ki je imetnik koncesije za gradnjo in obratovanje žičnic na območju Kanina, podeljene s strani Republike Slovenije z       z dne       in v času sklepanja te pogodbe izpolnjuje vse pogoje za koncesionarja v skladu s 22. členom koncesijskega akta.

II. PREDMET POGODBE

4. člen

OPREDELITEV GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE

Predmet koncesijske pogodbe je opravljanje lokalne gospodarske javne službe: prevoz potnikov s krožno kabinsko žičnico iz postaje A na postajo D kaninskega smučišča.

5. člen

VSEBINA GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE

Gospodarska javna služba obsega:

- zanesljivo oskrbo s storitvami;

- nediskriminacijsko obravnavanje uporabnikov storitev;

- zagotavljanje potrebnih podatkov uporabnikom, da lahko učinkovito koristijo storitve;

- izvajanje analiz na področju kakovosti oskrbe s storitvami.

Koncesionar mora pod enakimi pogoji nuditi svoje storitve vsem uporabnikom, kar zlasti pomeni, da ne sme diskriminirati uporabnikov niti po ceni niti po kakšnih drugih merilih in do vseh uporabnikom ravnati nevtralno.

Posamezne storitve iz te pogodbe se opravljajo v rokih, na način, pod pogoji, določenimi z veljavnimi predpisi in pravili stroke.

Vsebina in dejavnosti, ki jih zajema gospodarska javna služba iz 4. člena, je določena z zakonom, koncesijskim aktom in drugimi predpisi.

6. člen DELI POGODBE

Sestavni del te pogodbe je elaborat o opravljanju dejavnosti iz 9. alinee prvega odstavka 22. člena koncesijskega akta, ki ga je koncesionar predložil in z njim dokazal izpolnjevanje pogojev iz 1. do

7. alinee prvega odstavka 22. člena koncesijskega akta.

7. člen VSEBINA POGODBE

Koncesionar mora opravljati gospodarsko javno službo v skladu s koncesijskim aktom, splošnimi pogoji iz tretjega odstavka 44. člena Zakona o žičniških napravah za prevoz oseb, planom izvajanja dejavnosti iz 10. alinee 5. člena koncesijskega akta, zakonskimi in podzakonskimi predpisi, ki urejajo področje gospodarskih javnih služb, to pogodbo in zahtevami koncedenta.

Pri izvajanju koncesije mora koncesionar ravnati v skladu s predpisi Republike Slovenije, pravom Evropske skupnosti in za Republiko Slovenijo veljavnimi mednarodnimi pogodbami.

Koncesionar mora pri izvajanju dejavnosti v največji možni meri zagotavljati varnost in zanesljivost delovanja dejavnosti ter varstvo okolja.

Razen če ni v tej pogodbi drugače določeno, obsega sklicevanje na določen predpis ali posamični akt tudi vse morebitne spremembe in dopolnitve tega predpisa oziroma akta, ali njegove vsebinske nadomestitve z drugim predpisom oziroma aktom, do katerih pride po podpisu te pogodbe in/oziroma v času trajanja koncesijskega razmerja.

8. člen SPREMEMBA KONCESIJSKEGA AKTA

Sprememba koncesijskega akta je vsaka sprememba besedila koncesijskega akta, pri kateri celoten akt še obdrži veljavo, in vključuje tudi razveljavitev ene ali več njegovih določb.

Po sklenitvi koncesijske pogodbe lahko koncedent spremeni koncesijski akt le, če je potrebno spremeniti način in pogoje izvajanja koncesije ali v javnem interesu odvzeti koncesijo.

Spremembe koncesijskega akta po sklenitvi te koncesijske pogodbe so lahko podlaga za spremembo koncesijske pogodbe v javnem interesu.

Koncesijska pogodba se lahko v interesu uporabnikov ali v javnem interesu enostransko (naknadno) spremeni s spremembo koncesijskega akta skladno z določbami zakona, ki ureja razmerja kolizije med določbami koncesijskega akta in koncesijske pogodbe.

Pogodba se spremeni oziroma dopolni s sklenitvijo nove koncesijske pogodbe ali s sklenitvijo aneksa k obstoječi pogodbi.

Če stranki ne dosežeta dogovora o ustrezni spremembi pogodbe, se uporabljajo neposredno določbe koncesijskega akta.

9. člen RAZVELJAVITEV KONCESIJSKEGA AKTA

Če se koncesijski akt razveljavi po podpisu koncesijske pogodbe, pa je zaradi razveljavitve potrebno odvzeti koncesijo, se uporabljajo glede posledic določila te pogodbe o odvzemu koncesije v javnem interesu.

10. člen

PRISTOJNI ORGAN ZA IZVAJANJE KONCESIJE

Organ občine, pristojen za izdajanje odločb in drugih aktov v zvezi s koncesijo, je občinska uprava.

III. KONCESIJA

11. člen OBMOČJE KONCESIJE

Koncesionar je po pooblastilu koncedenta edini in izključni izvajalec gospodarske javne službe iz 4. člena te pogodbe.

Javna služba se izvaja na območju krožno kabinske žičnice na zemljiščih parc. št. 1100, 1103/2, 1103/1, 8115/3, 6934/2, 6926/1, 6929, 6928, 6932, 6930, 6931, 6934/2, 6934/1, 6935, 6934/2,

6936/1, 6936/2, 8115/6, 6969, 6970, 6971, 6972, 6976, 6975/1, 8117/2, 6997/4, 6997/3, 7068,

7067, 7052, 7054, 7059, 7055, 7048, 8115/4, 7142/1, 7143/1, 7143/2, 8119/3, 7157, 7160/1, 7158,

7120, 7122/1, 8119/2, 7119, 7117/5, 7117/6, 7117/4, 7117/2, 7115/1, 7115/2, 7114, 7182/1,

7182/7, 7182/4, 7182/6, 7179/1, 7178/7, 8025/116, 8069/1, 8072/1, vse k.o. Bovec.

12. člen

IZKLJUČNOST PRAVICE OPRAVLJATI DEJAVNOST

Koncesionar ima na podlagi te pogodbe na območju iz 11. člena :

- izključno oziroma posebno pravico opravljati javno službo iz 4. člena te pogodbe,

- dolžnost zagotavljati uporabnikom kontinuirano izvajanje in kvalitetno opravljanje javne službe, v skladu s predpisi in v javnem interesu.

Koncesionar, ki je na podlagi pooblastila koncedenta edini in izključni izvajalec gospodarske javne službe na območju koncesije, mora dejavnost opravljati v svojem imenu in za svoj račun.

V izjemnih primerih lahko koncesionar, ob soglasju koncedenta in po predpisanem postopku, sklene z drugim usposobljenim izvajalcem pogodbo o začasni pomoči, v okviru katere lahko druga oseba opravlja posamezne storitve javne službe na območju občine, vendar le na podlagi pisnega soglasja župana oziroma pristojnega organa občinske uprave.

Koncesionar je pristojen pri izvajanju predmetne javne službe izdajati dovoljenja in druge akte, ki so predpisani z zakonom ali drugimi predpisi.

Koncedent se zavezuje, da v času trajanja koncesijskega razmerja po tej pogodbi ne bo podelil koncesije za opravljanje javne službe, ki je predmet te koncesije, drugi osebi ali na kakršenkoli drug način podelil pravico opravljati to javno službo na območju koncesije. Določba se ne uporablja za prenos koncesije v skladu z zakonom, koncesijskim aktom in to pogodbo.

Kršitev določb tega člena je bistvena kršitev pogodbe.

13. člen

NAČIN IZVAJANJA DEJAVNOSTI

Koncesionar je dolžan izvajati javno službo, ki je predmet koncesije, na način, kot je določen v odlokih ali drugih predpisih, ki urejajo način izvajanja javne službe, ki je predmet koncesije in drugih predpisih ter splošnih aktih, izdanih po javnem pooblastilu, v skladu z navodili pristojnega organa občinske uprave.

14. člen

POGOJI IZVAJANJA DEJAVNOSTI

Koncesionar mora izvajati koncesijo kot dober gospodarstvenik v skladu z določbami koncesijskega akta in te pogodbe.

Pogoji izvajanja javne službe, ki je predmet te pogodbe, so določeni v koncesijskem aktu.

15. člen UPORABA JAVNIH DOBRIN

Uporabniki storitev gospodarske javne službe iz 4. člena te pogodbe so vsi uporabniki storitev prevoza s krožno kabinsko žičnico iz postaje A na postajo D kaninskega smučišča.

Storitve javnih služb so kot javne dobrine zagotovljene vsakomur pod enakimi pogoji.

Uporabnik ima pravico in dolžnost opozoriti izvajalca javne službe na kvaliteto opravljenih storitev javne službe ter na napake na napravah, delih, opremi in objektih ter oblikovati predloge in pobude za njeno boljše in učinkovitejše izvajanje.

Koncesionar je dolžan uporabniku pisno odgovoriti v roku 30 dni in odgovor istočasno poslati v vednost koncedentu.

16. člen

ODDAJA PRAVNIH POSLOV TRETJIM OSEBAM

Pri oddaji del tretjim osebam mora koncesionar ravnati skladno z načelom nediskriminatornosti.

Koncesionar mora pri oddaji del, ki izpolnjujejo predpostavke javnih naročil, tretjim osebam ravnati skladno z veljavnim zakonom in drugimi predpisi, ki urejajo oddajo javnih naročil.

17. člen RAZMERJE DO PODIZVAJALCEV

Koncesionar mora tudi v primeru delnega izvajanja javne službe preko pogodbe s podizvajalcem, izbranim po postopku, določenim z zakonom, v razmerju do koncedenta in uporabnikov ter tretjih oseb v zvezi s tem, nastopati v svojem imenu in za svoj račun.

IV. ČAS TRAJANJA KONCESIJE

18. člen ZAČETEK KONCESIJE

Koncesijsko razmerje za gospodarsko javno službo po tej pogodbi nastane, koncesionar pa pridobi pravice in dolžnosti iz koncesijskega razmerja, s sklenitvijo koncesijske pogodbe.

19. člen

TEK IN TRAJANJE KONCESIJE

Trajanje koncesijskega razmerja je 10 let od dneva sklenitve koncesijske pogodbe (rok koncesije).

Koncesijsko obdobje začne teči z dnem sklenitve koncesijske pogodbe. Koncesionar mora pričeti izvajati koncesijo najkasneje v 30 dneh po sklenitvi koncesijske pogodbe.

Rok koncesije ne teče v času, ko zaradi višje sile ali razlogov na strani koncedenta, koncesionar ne more izvrševati bistvenega dela tega koncesijskega razmerja.

Trajanje koncesijske pogodbe se lahko podaljša pod enakimi pogoji kot trajanje koncesijske pogodbe, sklenjene na podlagi odločbe iz prvega odstavka tega člena.

Nova koncesijska pogodba mora biti s koncesionarjem sklenjena pred iztekom roka, za katerega je bila podeljena prejšnja koncesija, začne pa učinkovati ob izteku roka.

Če preneha koncesija za gradnjo in obratovanje žičnic na območju Kanina iz druge alinee 3. člena te pogodbe, preneha po samem zakonu tudi koncesijsko razmerje po tej pogodbi. V nobenem primeru ne more koncesijsko razmerje po tej pogodbi trajati dlje od koncesije za gradnjo in obratovanje žičnic na območju Kanina iz druge alinee 3. člena te pogodbe.

V. FINANCIRANJE

20. člen

VIRI FINANCIRANJA

Gospodarska javna služba se financira:

- iz cene storitev gospodarske javne službe

- iz proračuna občine in iz drugih virov.

21. člen

TARIFE IN NJIHOVO SPREMINJANJE

Tarifo in cene storitev javne službe oblikuje koncesionar tako, da pokrivajo stroške izvajanja javne službe, zagotavljajo povračilo vlaganj v infrastrukturo javne službe in omogočajo tržni donos na vložena sredstva kot donos na dolgoročna, opredmetena in neopredmetena, neodpisana, poslovno potrebna osnovna sredstva, ki so nujno potrebna za izvajanje posamezne dejavnosti in so v lasti izvajalca oziroma zasebnika, v višini donosa zadnje izdane desetletne referenčne obveznice Republike Slovenije denominirane v eure na dan 31. marca tekočega leta, povečano za eno odstotno točko.

Pri oblikovanju cen se smiselno uporablja Pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 63/2009). Če se predpis, ki ureja metodologijo za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja spremeni, se metodologija oblikovanja cen storitev javne službe po tej pogodbi določi ob smiselni uporabi spremenjenega predpisa.

K cenam in tarifi daje soglasje občinski svet.

Prvi tarifni sistem, pripravljen skladno s tem členom je priloga te pogodbe.

O spreminjanju cen in tarif odloča občinski svet na predlog župana in na osnovi obrazložitve, ki jo pripravi koncesionar in je utemeljena na objektivni podlagi (spreminjanje cen na drobno, spreminjanje cen energentov …) in skladno z morebitnimi ukrepi kontrole cen na državni ravni, kolikor ni s predpisom o načinu izvajanja gospodarske javne službe določeno drugače. Cene gospodarske javne službe se lahko spremenijo tudi zaradi izboljšanja tehničnih storitev, vlaganja, sprememb standardov in tehnologije.

Koncesionar je dolžan pripravljeni predlog tarife uskladiti z občinsko upravo, dolžan pa je tudi sodelovati pri njegovi obravnavi na občinskem svetu. Koncesionar mora dati koncedentu na njegovo zahtevo vse podatke, ki so potrebni za določitev tarife.

22. člen

DRUGI PRIHODKI KONCESIONARJA

Druge dejavnosti, ki jih poleg izvajanja javne službe po tej pogodbi izvaja koncesionar, ne smejo vplivati na uspešno izvajanje javne službe, poslovni izid iz drugih dejavnosti pa se ne upošteva pri izračunu upravičenosti do nadomestila iz 39. člena te pogodbe.

23. člen VODENJE RAČUNOVODSTVA

Koncesionar mora za vsako javno službo voditi zakonsko predpisane računovodske evidence in izkaze, ki veljajo za gospodarske javne službe. Smiselno enako velja tudi v primeru, ko koncesionar opravlja posamezno javno službo na območju drugih lokalnih skupnosti.

Koncesionar lahko v času trajanja koncesije opravlja gospodarsko javno službo, za katero je sklenil koncesijsko pogodbo, tudi izven obsega, določenega v tej pogodbi ali tudi druge dejavnosti, pri čemer mora zagotoviti ločeno evidentiranje različnih dejavnosti (ločeno za koncesijo posebej in posebej za druge dejavnosti) skladno s smiselno uporabo Zakona o preglednosti finančnih odnosov in ločenem evidentiranju različnih dejavnosti (Uradni list RS, št. 33/2011) ali drugim zakonom, ki ureja ta vprašanja oziroma bo omenjeni zakon nadomestil, in predpisi, izdanimi za izvrševanje takega zakona. Smiselno enako velja tudi v primeru, ko koncesionar opravlja posamezno javno službo na območju drugih lokalnih skupnosti.

Koncedentu mora biti omogočen vpogled v del finančnega poslovanja, ki se nanaša na gospodarsko javno službo, ki je predmet te pogodbe.

VI. OBVEZNOSTI KONCESIONARJA

24. člen

Koncesionar mora opravljati dejavnost iz 4. člena te pogodbe v skladu z določili 7. člena te pogodbe.

Koncesionar pridobi pravice in dolžnosti iz koncesijskega razmerja s sklenitvijo te koncesijske pogodbe.

25. člen

SPLOŠNE OBVEZNOSTI KONCESIONARJA

Koncesionar je dolžan pri opravljanju gospodarske javne službe, ki je predmet te koncesije, ravnati v skladu z zakonom in drugimi predpisi, ki se na to nanašajo.

Koncesionar mora uporabnikom zagotavljati kontinuirano in kvalitetno opravljanje gospodarske javne službe, ki je predmet koncesije. Storitve javne službe so javne dobrine in jih mora koncesionar vsakomur zagotavljati pod enakimi pogoji.

Če zakon, koncesijski akt ali drugi predpisi drugače urejajo posamezna vprašanja glede dolžnosti koncesionarja v zvezi z opravljanjem gospodarske javne službe, ki je predmet te koncesije, kot je to določeno v tej pogodbi, mora koncesionar neposredno ravnati po tem predpisu in se za opustitev izvrševanja predpisov ne more sklicevati na to pogodbo. Ta določba pa ne velja za dolžnosti koncesionarja, ki jih navedeni predpisi ne določajo ali jih določajo v manjši meri, kot jih nalaga ta pogodba.

Če so s predpisom ali posamičnim aktom državnega organa v zvezi s koncesijo po tej pogodbi v času trajanja koncesijskega razmerja naložene nove naloge in dolžnosti ali zaradi zmanjšanja pravic koncesionarja zmanjšani njegovi prihodki ali mu naloženi dodatni stroški, ima pravico do nadomestila po pravilih iz 39. člena te pogodbe.

26. člen

POSAMIČNE OBVEZNOSTI KONCESIONARJA

Dolžnosti koncesionarja so predvsem naslednje:

- dejavnost je dolžan izvajati v skladu s sklenjeno koncesijsko pogodbo;

- dela mora izvajati v skladu s pravili stroke, veljavnimi standardi in normativi, veljavnimi v Republiki Sloveniji;

- javne dobrine, ki jih zagotavlja javna služba, je v skladu s koncesijskim aktom dolžan zagotavljati vsakomur pod enakimi pogoji,

- zagotoviti mora delovanje žičniške naprave po urniku, ki ga uskladi s koncedentom, usklajevati vozne rede in obratovalni čas z voznimi redi drugih prevoznikov ter vozne rede in obratovalni čas predložiti v soglasje pristojnemu organu občinske uprave,

- pri oddaji pravnih poslov, ki izpolnjujejo predpostavke javnih naročil tretjim osebam ravnati skladno z veljavnim zakonom in drugimi predpisi, ki urejajo oddajo javnih naročil;

- s svojim ravnanjem ne sme povzročati škode koncedentu in uporabnikom, zmanjšati vrednosti javnih površin ali ogrožati varnosti uporabnikov;

- zagotavljati mora ustrezno strokovno službo za vsa dela, ki so predmet koncesije;

- pristojnim organom koncedenta mora omogočiti strokovno - tehnični nadzor, finančni nadzor in nadzor nad zakonitostjo dela pri izvajanju javne službe;

- pripraviti je dolžan splošne pogoje iz tretjega odstavka 44. člena Zakona o žičniških napravah za prevoz oseb in jih posredovati koncedentu, ki nanje daje soglasje,

- pripraviti je dolžan letni plan izvajanja dejavnosti in ga kot predlog predložiti koncedentu v potrditev do 30. septembra za vsako prihodnje leto;

- do 30. septembra za prihodnje leto pripravljati letni plan plačevanja nadomestila iz 40. člena te pogodbe, ki vsebuje vse kalkulacije, ki izkazujejo vrednost potrebnega nadomestila in ga sprejema koncedent;

- pripravljati zaključni račun za opravljeno koncesijsko dejavnost;

- koncesionar mora obstoječo in zgrajeno infrastrukturo tekoče in investicijsko vzdrževati in ustrezno škodno zavarovati;

- koncesionar mora skleniti zavarovanje splošne odgovornosti;

- ažurno in strokovno mora voditi poslovne knjige;

- koncesionar mora poročati koncendentu o izvajanju koncesije;

- si prizadevati za pridobivanje finančnih sredstev iz drugih virov,

- pripravljati projekte, ki izboljšujejo kvaliteto koncesijske dejavnosti,

- koncesionar ima tudi druge obveznosti, ki so določene z zakonom, koncesijskim aktom in to pogodbo.

27. člen

DOLŽNOST TRAJNEGA IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE

Koncesionar je dolžan s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika v celotnem obdobju, za katero mu je bila podeljena koncesija, trajno in nepretrgano izvajati gospodarsko javno službo, ki je predmet te koncesije.

Dolžnosti izvajanja javne službe nastane z dnem začetka koncesijskega razmerja in traja ves čas trajanja tega razmerja.

Koncesionar lahko začasno prekine izvajanje dejavnosti le na način in iz razlogov, ki jih določajo zakon, koncesijski akt ali drugi predpis.

28. člen

SKRB ZA PRIDOBITEV USTREZNIH DOVOLJENJ IN DRUGIH AKTOV DRŽAVNIH ORGANOV

Koncesionar mora ves čas trajanja te pogodbe s skrbnostjo strokovnjaka skrbeti za to, da za potrebe izvajanja koncesije pridobi vsa potrebna dovoljenja, soglasja in druge akte državnih organov ter lokalnih skupnosti.

Ta dolžnost se nanaša tudi na potrebno podaljšanje ali obnovitev teh dovoljenj, soglasij in drugih aktov.

29. člen PREPOVED PRENOSA PRAVIC

Koncesionar ne sme nobene od pravic in dolžnosti, ki izvirajo ali sestavljajo koncesijsko razmerje po tej pogodbi, prenesti na tretjo osebo brez izrecnega pisnega dovoljenja koncedenta.

Za prenos po tej pogodbi se ne šteje pridobitev občasnih spolnitvenih pomočnikov koncesionarja, podizvajalcev ali kooperantov.

Koncedent koncesije ne more prenesti na drugo osebo, razen če, skladno s koncesijskim aktom in to pogodbo, preneha koncesijsko razmerje, ki je predmet te pogodbe.

30. člen

NEPOSREDEN VPLIV SPREMEMBE OBSEGA OPRAVLJANJA DEJAVNOSTI NA VSEBINO KONCESIJSKE POGODBE

Kolikor se med trajanjem koncesije v koncesijskem aktu spremeni obseg opravljanja dejavnosti, ima ta neposredni vpliv na vsebino koncesijske pogodbe.

Koncesijska pogodba, ki je v bistvenem nasprotju s koncesijskim aktom, kot je veljal ob sklenitvi pogodbe, je neveljavna. Če gre za manjša ali nebistvena neskladja, se uporablja koncesijski akt, pri čemer se glede zagotovitve finančnega ravnovesja smiselno uporabljajo določbe o nadomestilu iz

39. člena te pogodbe.

31. člen

OBVEZNOST OBVEŠČANJA KONCENDENTA

Koncesionar je o okvarah, napakah ali pomanjkljivostih, ugotovljenih na infrastrukturi gospodarske javne službe, dolžan takoj obvestiti koncedenta.

Koncesionar mora v skladu s to pogodbo poročati koncedentu in ga pisno obvestiti o vseh pomembnih okoliščinah izvajanja te pogodbe ter izvajanja gospodarske javne službe, ki je njen predmet.

32. člen

LETNI PLAN IZVAJANJA DEJAVNOSTI IN KONCESIONARJEVA POROČILA

Koncesionar mora na zahtevo koncedenta predložiti poročila o stanju, opravljenih in potrebnih delih, potrebnih investicijah in organizacijskih ukrepih ter kvaliteti izvajanja koncesije.

Koncesionar je dolžan vsako leto pripraviti predlog letnega plana za javno službo za prihodnje leto in ga najkasneje do 30. 9. vsakega tekočega leta predložiti pristojnemu organu. Letni plan potrdi župan.

Koncesionar je dolžan najkasneje do 30.4. vsakega naslednjega leta pristojnemu organu predložiti poročilo o poslovanju in izvajanju gospodarske javne službe v preteklem letu.

Letno poročilo mora vsebovati zlasti podatke o:

- količini opravljenega dela (vsebinsko in finančno poročilo);

- izpolnjevanju obveznosti, ki jih ima koncesionar po koncesijski pogodbi;

- pritožbah uporabnikov storitev koncesionarja in o reševanju le-teh;

- zavrnitvah uporabnikov storitev;

- xxxxxx xxxxxx podizvajalcem;

- spremembah v podjetju koncesionarja;

- škodnih dogodkih;

- spremenjenih pogojih izvajanja koncesijske pogodbe;

- koriščenju zavarovanj in

- o vseh ostalih okoliščinah, ki lahko neposredno ali bistveno vplivajo na izvajanje koncesijske pogodbe.

33. člen

KAPITALSKE SPREMEMBE PRI KONCESIONARJU

Koncesionar je dolžan obvestiti koncedenta o vsaki statusni spremembi, vključno s kontrolno spremembo kapitalske strukture.

34. člen

ODGOVORNOST KONCESIONARJA ZA IZVAJANJE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE

Za izvajanje gospodarske javne službe je odgovoren koncesionar.

Koncesionar kot izvajalec javne službe je v skladu z zakonom odgovoren tudi za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem javne službe povzročijo pri njem zaposleni ljudje ali pogodbeni (pod)izvajalci občini, uporabnikom ali tretjim osebam.

35. člen ZAVAROVANJE ODGOVORNOSTI

Koncesionar je pred sklenitvijo koncesijske pogodbe dolžan iz naslova splošne civilne odgovornosti (vključno z razširitvijo na druge nevarnostne vire), skleniti z zavarovalnico ustrezno zavarovalno pogodbo za zavarovanje rizikov, ki so povezani z izvrševanjem koncesionirane dejavnosti, za škodo, ki jo povzroči občini z nerednim ali nevestnim opravljanjem gospodarske javne službe in za

škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem gospodarske javne službe povzročijo pri njem zaposlene osebe uporabnikom ali drugim osebam.

Zavarovalno pogodbo je dolžan skleniti za škodo z najnižjo višino enotne zavarovalne vsote v višini

        EUR. Pogodba o zavarovanju mora imeti klavzulo, da je zavarovanje sklenjeno v korist Občine Bovec.

Koncesionar mora takoj obvestiti koncedenta, če mu je bila na podlagi zavarovalnih pogodb izplačana kakršnakoli odškodnina.

VII. OBVEZNOSTI KONCEDENTA

36. člen

Obveznosti koncendenta so zlasti:

- da zagotavlja izvajanje vseh storitev, predpisanih z zakonom, predpisi o načinu izvajanja javne službe in s koncesijskim aktom ter v skladu s pogoji, ki so navedeni v koncesijskem aktu;

- da v rokih, določenih s to pogodbo, zagotavlja plačilo nadomestila, skladno z Zakonom o žičniških napravah za prevoz oseb, koncesijskim aktom in to pogodbo,

- da daje soglasje na tarife oz. cene storitev javne službe,

- da v rokih, določenih s koncesijsko pogodbo, sprejme plan plačevanja nadomestila iz 40. člena te pogodbe,

- da zagotovi sankcioniranje uporabnikov zaradi onemogočanja izvajanja storitev javne službe;

- da zagotovi sankcioniranje morebitnih drugih nepooblaščenih izvajalcev, ki bi med dobo trajanja koncesije izvajali storitve javne službe na področju občine;

- pisno obveščanje koncesionarja o morebitnih ugovorih oziroma pritožbah uporabnikov.

VIII. PRAVICE IN OBVEZNOSTI UPORABNIKOV

37. člen PRAVICE UPORABNIKOV

Uporabniki imajo od koncesionarja zlasti pravico:

- do trajnega, rednega in nemotenega zagotavljanja storitev koncesionarja;

- pravico do enake obravnave glede kakovosti in dostopnosti storitev;

- uporabljati storitve javne službe pod pogoji, določenimi z zakonom, s koncesijskim aktom in z drugimi predpisi.

Uporabnik ima pravico in dolžnost opozoriti izvajalca javne službe na kvaliteto opravljenih storitev javne službe ter na napake na napravah in objektih in oblikovati predloge ter pobude za njeno boljše in učinkovitejše izvajanje. Koncesionar je dolžan nemudoma kvalitetno opraviti storitev javne

službe ter nemudoma odpraviti napake na napravah in objektih. Glede pripomb, predlogov in pobud je koncesionar dolžan uporabniku pisno odgovoriti v roku 5 dni in odgovor istočasno poslati v vednost koncedentu.

38. člen OBVEZNOSTI UPORABNIKOV

Uporabniki imajo do koncesionarja zlasti dolžnost:

- upoštevati navodila koncesionarja in omogočiti neovirano opravljanje storitev javne službe;

- prijaviti vsa dejstva, pomembna za izvajanje javne službe oziroma sporočiti koncesionarju vsako spremembo.

IX. NADOMESTILO

39. člen NADOMESTILO

Če koncesionar javne službe s cenami ne more pokriti stroškov izvajanja javne službe, zagotoviti povračila vlaganj v infrastrukturo javne službe in omogočiti donos na vložena sredstva, kakor je določen v prvem odstavku 21. člena, mu je koncedent dolžan zagotoviti nadomestilo, vendar največ v višini 400.000,00 EUR.

Nadomestilo mora skupaj s prihodki, ustvarjenimi s ceno za storitve javne službe ob upoštevanju analize stroškov, ki bi jih za opravljanje te dejavnosti imelo dobro vodeno tipično podjetje, zagotoviti pokritje stroškov izvajanja javne službe, povračila vlaganj v infrastrukturo javne službe in donos na vložena sredstva, kakor je določen v prvem odstavku 21. člena.

Glede na nujnost ločenega računovodskega izkazovanja, skladno s 6. členom koncesijskega akta pogodbeni stranki izrecno določata, da je nadomestilo namenjeno izključno javni službi oziroma koncesionarju kot njenemu izvajalcu po tej koncesijski pogodbi ne koncesionarju kot pravni osebi.

40. člen

LETNI PLAN PLAČEVANJA NADOMESTILA

Nadomestilo zagotavlja koncedent akontativno na podlagi potrjenega letnega plana plačevanja nadomestila, ki ga je dolžan za prihodnje leto koncesionar pripraviti upoštevaje pogoje iz prejšnjega člena na podlagi podatkov poslovanja predhodnega leta do 30.9. tekočega leta, s poračunom za preteklo leto 30.4. vsakega leta na podlagi zaključnega računa za opravljeno koncesijsko dejavnost.

Koncendent mora o sprejetju predlaganega letnega plana plačevanja nadomestila odločiti v roku 14 dni po prejemu plana s strani koncesionarja.

V primeru, da koncedent ne sprejme plana v roku iz prejšnjega odstavka, mora koncesionarju v istem roku podati pisno obrazložitev razlogov, zaradi katerih plana ni sprejel. Če v roku 14 dni od prejetja pisnih pripomb koncedenta ni mogoče doseči soglasja in sprejetja plana s strani koncedenta, koncedent o predlaganem planu plačevanja nadomestila odloči na podlagi mnenja izvedenca finančne stroke.

41. člen PLAČEVANJE NADOMESTILA

Nadomestilo, kakor je določeno v sprejetem letnem planu plačevanja nadomestila, se obračunava v obliki akontacije za trimesečno obdobje na podlagi računa, ki ga koncedentu izda koncesionar najprej 1. dne zadnjega meseca predhodnega trimesečja za naslednje trimesečje.

Prvi letni plan plačevanja nadomestila je priloga te pogodbe. Prvi znesek nadomestila koncesionar obračuna z računom, ki ga izda najprej po začetku izvajanja koncesijske dejavnosti.

V primeru neplačevanja koncesijske dajatve lahko koncesionar ustavi oziroma zmanjša obseg koncesijske dejavnosti.

42. člen KONČNI OBRAČUN

Končni obračun nadomestila se opravi enkrat letno tako, da koncesionar pripravi do 30.4. vsako leto za preteklo leto zaključni račun za opravljeno koncesijsko dejavnost. Zaključni račun mora biti pripravljen tako, da koncesionar vanj vključi izračune vseh prihodkov in izdatkov, potrebnih za koncesijsko dejavnost. Zaključnemu računu mora koncesionar priložiti izstavljene račune. Znesek doplačila oziroma preplačila nadomestila, ugotovljen z zaključnim računom, koncesionar prišteje oziroma odšteje znesku nadomestila za zadnje trimesečje vsakega leta.

43. člen PLAČILNI POGOJI

Rok plačila za vsak izstavljeni račun s strani koncesionarja je 30 dni od uradnega datuma prejema računa.

V primeru, da je zadnji dan za plačilo dela prost dan, se šteje, da je zadnji dan za plačilo prvi naslednji delovni dan.

Obračun vsebuje tudi DDV, če predpisi o davku na dodano vrednost ne določajo drugače.

X. NADZOR NAD IZVAJANJEM KONCESIJE

44. člen

SPLOŠNE DOLOČBE O PRAVICAH KONCEDENTA

Poleg nadzora nad izvajanjem koncesije, kot je določen v predpisih, ima koncedent in osebe, ki jih pooblasti, pravico nadzirati izvajanje vseh obveznosti koncesionarja po tej pogodbi.

Koncedent ima pravico do nadzora nad izvajanjem koncesije in pravico vpogleda v koncesionarjevo dokumentacijo ves čas trajanja te koncesijske pogodbe.

Koncedent ima pravico opravljati nadzor nad izvajanjem vseh obveznosti koncesionarja po tej pogodbi in sicer ob vsakem času, ko to želi, da bi ugotovili, ali koncesionar izvaja koncesijo po tej pogodbi v skladu s predpisi, koncesijskim aktom in to pogodbo.

Nadzor nad zakonitostjo izvajanja opravljanja dejavnosti ter strokovni in finančni nadzor urejajo poleg te pogodbe tudi odloki o načinu izvajanja dejavnosti.

Stroške nadzora nosi koncedent.

45. člen ORGANI NADZORA

Nadzor nad izvajanjem podeljene koncesije izvaja pristojni organ oziroma služba občinske uprave, v okviru svojega delovnega področja in zakonskih pooblastil. Nadzor lahko zajema vse okoliščine v zvezi z izvajanjem javne službe, zlasti pa zakonitostjo in strokovnostjo izvajanja.

Nadzorstvo iz prvega odstavka opravljajo tudi občinski inšpektorji ki so pristojni za vodenje postopkov o ugotovljenih prekrških ter ostali državni organi, ki imajo takšno pristojnost po samem zakonu. Občina lahko za posamezna strokovna in druga opravila pooblasti zavod oziroma drugo institucijo.

Finančni nadzor nad poslovanjem koncesionarja izvaja notranja finančna revizija oz. ima koncedent pravico, da najame zunanjega revizorja za preveritev dela poslovanja, ki se nanaša na opravljanje koncesije.

Službe, navedene v prvem in drugem odstavku tega člena, lahko pri opravljanju nadzora, ob ugotovitvi, da koncesionar ne izpolnjuje pravilno obveznosti iz koncesijskega razmerja, izdajajo odločbe ter odrejajo druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb koncesijskega akta ali te pogodbe.

46. člen

NADZOR NAD ZAKONITOSTJO IN FINANČNI NADZOR

Koncesionar mora koncedentu omogočiti odrejeni nadzor, vstop v svoje poslovne prostore, pregled objektov in naprav koncesije ter omogočiti vpogled v dokumentacijo (letne računovodske izkaze

…), v kataster javne službe oziroma vodene zbirke podatkov, ki se nanašajo nanjo, ter nuditi zahtevane podatke in pojasnila.

Nadzor je lahko napovedan ali nenapovedan. V primeru nenapovedanega nadzora mora koncedent to sporočiti pisno in navesti nujnost nenapovedanega nadzora.

Koncedent izvrši napovedan nadzor s poprejšnjo napovedjo, praviloma najmanj 15 dni pred izvedbo. Nadzor mora potekati tako, da ne ovira opravljanja redne dejavnosti koncesionarja in tretjih oseb, praviloma le v poslovnem času koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom koncedenta.

47. člen

SESTAVA ZAPISNIKA O NADZORU

O nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnika koncesionarja in koncedenta oziroma koncedentov pooblaščenec.

48. člen NADZORNI UKREPI

Če pristojni organ koncedenta ugotovi, da koncesionar ne izpolnjuje pravilno obveznosti iz koncesijskega razmerja, mu lahko z upravno odločbo naloži izpolnitev teh obveznosti, oziroma drugo ravnanje, ki izhaja iz koncesijskega akta ali te pogodbe.

XI. KRŠITEV POGODBE

49. člen VRSTE KRŠITEV

Za kršitev te pogodbe se šteje tako opustitev izvrševanja, nepravilno izvrševanje kot tudi nepravočasno izvrševanje dolžnosti po tej pogodbi.

Za kršitev te pogodbe se šteje tudi vsako ravnanje, ki je v nasprotju s pravili, ki so za tovrstne pogodbe oziroma naravo koncesijskih razmerij predpisana ali običajna.

50. člen POSLEDICE KRŠITEV

Zaradi kršitve imata koncedent oziroma koncesionar pravico v skladu s pravili pogodbenega prava:

1. zahtevati izvršitev dolžnosti;

2. sam izvršiti dolžnost druge stranke na njene stroške;

3. zahtevati odškodnino;

4. odstopiti od pogodbe;

5. uveljavljati druge zahtevke, ki jih določajo ta pogodba ali predpisi.

Pravice iz prejšnjega odstavka se uveljavljajo v skladu z določili in namenom te pogodbe.

a) KRŠITVE, ZA KATERE JE ODGOVOREN KONCESIONAR

51. člen OBVESTILO O KRŠITVI

Na obstoj kršitve mora koncedent pisno opozoriti koncesionarja takoj po tem, ko jo je opazil, in od koncesionarja zahtevati izvršitev obveznosti, odpravo kršitev oziroma posledic kršitve.

Obvestilo iz prvega odstavka ni potrebno, če je koncesionar pisno zagotovil koncedentu, da kršitve ni oziroma da jo bo odpravil.

52. člen

IZVRŠITEV OBVEZNOSTI NA STROŠKE KONCESIONARJA

Glede pravice koncedenta, da sam izvrši obveznost koncesionarja na njegove stroške, se smiselno uporabljajo zakonska določila o odgovornosti za napake v okviru podjemne pogodbe. Pred izvršitvijo obveznosti na stroške koncesionarja mora koncedent koncesionarja o tem pisno obvestiti in mu dati okoliščinam primeren rok, da obveznost sam izvrši.

53. člen ODGOVORNOST ZA ŠKODO

Koncesionar mora koncedentu povrniti vso škodo, ki jo je ta utrpel zaradi kršitve predpisov in pogodbe.

Odškodnina ne more presegati škode, ki bi jo bil koncesionar razumno lahko predvidel, razen če je škodo povzročil naklepno ali iz hude malomarnosti.

54. člen ODSTOP OD POGODBE

Koncedent lahko enostransko odstopi od pogodbe, če koncesionar v razumnem roku po prejetem obvestilu o kršitvi, ki vsebuje tudi grožnjo o odstopu od pogodbe v primeru, da koncesionar zatrjevane kršitve ne odpravi, te ne odpravi ali če kršitve objektivno ni mogoče odpraviti.

Odstop od pogodbe je mogoč le, če je kršitev bistvena.

Za bistveno kršitev se šteje tista kršitev, ki je kot taka opredeljena v tej pogodbi ali tista, ki resno ogrozi izvršitev namena pogodbe.

Odstop od koncesijske pogodbe se izvede po sodni poti.

Enostranski odstop od koncesijske pogodbe ni dopusten v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanja utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.

55. člen

BISTVENA KRŠITEV POGODBE

Poleg kršitev, ki so kot bistvene izrecno opredeljene v tej pogodbi ali so takšne po svoji naravi, se za bistvene vselej štejejo tudi v tem členu navedene kršitve koncesionarja, zato ima koncedent pravico odstopiti od pogodbe, razen v primeru, če je takšna kršitev posledica višje sile oziroma nepravilnega ravnanja ali opustitve koncedenta:

- če v nasprotju s to pogodbo pride do odstopa ali drugačnega prenosa koncesionarjevih pravic ali obveznosti;

- če koncesionar koncesijsko pogodbo krši tako, da nastaja škoda koncedentu, uporabnikom njegovih storitev ali tretjim osebam;

- če obstaja utemeljen dvom, da bo koncesionar izpolnil svoje obveznosti po tej pogodbi.

Šteje se, da je podan utemeljen dvom, da bo koncesionar izpolnil svoje obveznosti po koncesijski pogodbi zlasti, če:

− je insolventen;

− je začel likvidacijski postopek;

− ponavljajoče ne spoštuje rokov, ki so določeni v koncesijski pogodbi;

− ne ohranja v veljavi različnih zavarovanj, kot to določa ta pogodba;

− odtujuje sredstva, ki so nujno potrebna za izvajanje koncesijske pogodbe in teh ne nadomešča;

− če iz zaporednih poročil izhaja, da je izvajanje koncesije pomanjkljivo ali se koncesijska pogodba izvaja s ponavljajočimi prekinitvami.

b) KRŠITVE, ZA KATERE JE ODGOVOREN KONCEDENT

56. člen OBVESTILO O KRŠITVI

Na obstoj kršitve mora koncesionar pisno opozoriti koncedenta takoj po tem, ko jo je opazil, in od koncedenta zahtevati izvršitev obveznosti, odpravo kršitev oziroma posledic kršitve.

57. člen

DOLŽNOST KONCESIONARJA IZVAJATI DEJAVNOST TUDI V PRIMERU KRŠITEV

Koncesionar mora svoje dolžnosti iz te pogodbe izvrševati kljub morebitni kršitvi s strani koncedenta.

Če ima s tem izvrševanjem koncesionar posebne stroške in druge odhodke, ki presegajo redne odhodke za izvajanje koncesije, mora koncedent koncesionarju povrniti vse dejanske stroške, ki jih je s tem utrpel.

58. člen ODGOVORNOST ZA ŠKODO

Koncedent mora koncesionarju povrniti vso škodo, ki jo je ta utrpel zaradi kršitve pogodbe. Odškodnina obsega dejansko škodo in izgubljeni dobiček.

Odškodnina ne more presegati škode, ki bi jo bil koncedent razumno lahko predvidel, razen če je škodo povzročil naklepno ali iz hude malomarnosti.

59. člen ODSTOP OD POGODBE

Koncesionar lahko odstopi od pogodbe, če koncedent ne izpolnjuje svojih obveznosti iz koncesijske pogodbe in koncesionarju onemogoča izvajanje koncesijske pogodbe.

Odstop iz prejšnjega odstavka je dopusten le, če je koncesionar o nemožnosti opravljanja dejavnosti obvestil koncedenta in mu dal na voljo razumen rok za odpravo razlogov za nemožnost opravljanja dejavnosti.

Odstop od koncesijske pogodbe se izvede po sodni poti.

V primeru, da koncesionar začne postopek za odstop od pogodbe, sme do zaključka sodnega postopka omejiti izvajanje koncesije na način in obseg, ki povzroči vsem prizadetim interesom (interesi strank in javni interes) najmanjšo škodo, pri čemer ima prednost izvajanje koncesije z namenom nepretrganega zagotavljanja storitev gospodarske javne službe.

V primeru odstopa od pogodbe mora koncedent koncesionarju povrniti nastalo škodo po splošnih pravilih odškodninskega prava.

60. člen

AKTI KONCEDENTA V JAVNEM INTERESU

Ne šteje se za kršitev pogodbe akt ali dejanje koncedenta v javnem interesu, ki se nanaša samo na koncesionarja in je sorazmeren s posegom v koncesionarjeve pravice po tej pogodbi.

Tudi v primeru iz prejšnjega odstavka ima koncesionar pravico do nadomestila v skladu s 25. členom te pogodbe.

XII. PREDPISI IN UKREPI KONCEDENTA

61. člen

Če koncedent s sprejemom predpisa, posamičnega akta ali z drugačnim ukrepom v javnem interesu tako spremeni pogoje, pod katerimi koncesionar izvaja dejavnost po tej pogodbi, da mu s tem povzroči dodatne stroške in odhodke, se za te dodatne stroške in odhodke oziroma zagotovitev finančnega ravnovesja smiselno uporabljajo določbe četrtega odstavka 25. člena oziroma 39. člena te pogodbe.

Ne glede na določbo iz prvega odstavka tega člena pogodbe, ima koncesionar pravico odstopa od koncesijske pogodbe v skladu z 59. členom te pogodbe, če je z aktom ali dejanjem koncedenta v javnem interesu za daljši čas onemogočeno izvajanje dejavnosti v obsegu in z namenom, za katerega je bila dana koncesija.

Določba prvega odstavka tega člena se ne uporablja za predpise, posamične akte ali ukrepe organov koncedenta, ki pomenijo vključitev obveznih določb predpisov Evropske skupnosti v pravni red Republike Slovenije ali ki pomenijo izvrševanje neposredno uporabljivih pravil prava te skupnosti. Vendar lahko ti akti in ukrepi pod pogoji iz 77. člena te pogodbe predstavljajo višjo silo ali pod pogoji iz 78. člena te pogodbe spremenjene okoliščine, vendar je potrebno upoštevati določila 25. člena te pogodbe.

XIII. PRENEHANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA

62. člen

NAČINI PRENEHANJA KONCESIJSKEGA RAZMERJA

Razmerje med koncedentom in koncesionarjem preneha:

- s prenehanjem koncesijske pogodbe;

- s prenehanjem koncesionarja;

- z odvzemom koncesije;

- z odkupom koncesije;

- če preneha koncesija za graditev in obratovanje žičnic na območju Kanina iz druge alinee 3. člena te pogodbe.

a. PRENEHANJE KONCESIJSKE POGODBE

63. člen

Koncesijska pogodba preneha:

- po preteku časa, za katerega je bila sklenjena;

- z (enostranskim) koncedentovim razdrtjem;

- z odstopom od koncesijske pogodbe;

- s sporazumno razvezo.

Za prenehanje koncesijske pogodbe se, kolikor ni s to pogodbo drugače določeno, uporabljajo splošna pravila pogodbenega prava.

64. člen

POTEK ROKA KONCESIJE

Koncesijska pogodba preneha s pretekom časa, za katerega je bila sklenjena.

65. člen

RAZDRTJE KONCESIJSKE POGODBE

Koncesijska pogodba lahko z (enostranskim) koncedentovim razdrtjem preneha:

- če je proti koncesionarju začet postopek zaradi insolventnosti, drug postopek prisilnega prenehanja ali likvidacijski postopek;

- če je bila koncesionarju izdana sodna ali upravna odločba zaradi kršitve predpisov, koncesijske pogodbe ali upravnih aktov, izdanih za izvajanje koncesije, na podlagi katere utemeljeno ni mogoče pričakovati nadaljnje pravilno izvajanje koncesije;

- če je po sklenitvi koncesijske pogodbe ugotovljeno, da je koncesionar dal zavajajoče in neresnične podatke, ki so vplivali na podelitev koncesije;

- če obstaja utemeljen dvom, dokumentiran z ugotovitvami o nadzoru, da koncesionar v bistvenem delu ne bo izpolnil svoje obveznosti;

- če koncesionar ne obvesti koncedenta o vsaki statusni spremembi vključno s kontrolno spremembo kapitalske strukture v 8 dneh od vpisa v sodni register, in je zaradi teh sprememb bistveno prizadet interes koncedenta,

- če koncesionar koncesijsko pogodbo krši tako, da nastaja večja škoda uporabnikom njegovih storitev ali tretjim osebam.

V primeru izpolnitve katerega izmed pogojev iz prve alinee prvega odstavka lahko začne koncedent s postopkom za enostransko razdrtje koncesijske pogodbe. Postopek za razdrtje koncesijske pogodbe koncedent ustavi (umik tožbe), če je predlog za začetek postopka zaradi insolventnosti ali drugega postopka prisilnega prenehanja ali likvidacijskega postopka zavrnjen, če je prisilna poravnava sklenjena ali potrjena, v primeru prodaje ponudnika kot pravne osebe (v stečaju) ali vsake druge, z vidika izvajanja koncesijskega razmerja sorodne posledice. Pogoji iz druge oziroma tretje alinee prejšnjega odstavka, na podlagi katerih lahko začne koncedent postopek za enostransko razdrtje koncesijske pogodbe, so izpolnjeni v trenutku, ko postane sodna ali upravna odločba, s katero je bila koncesionarju izrečena kazenska ali upravna sankcija, pravnomočna.

Koncesionar lahko razdre koncesijsko pogodbo, če koncedent ne izpolnjuje svojih obveznosti iz koncesijske pogodbe, tako da to koncesionarju onemogoča izvajanje koncesijske pogodbe.

Koncesijska pogodba se enostransko razdre po sodni poti.

Enostransko razdrtje koncesijske pogodbe ni dopustno v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanja utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.

Ob razdoru koncesijske pogodbe je koncedent dolžan koncesionarju v enem letu zagotoviti povrnitev morebitnih revaloriziranih neamortiziranih vlaganj, ki jih ni mogoče ali ni upravičeno brez posledic vrniti koncesionarju v naravi.

ODSTOP OD KONCESIJSKE POGODBE

66. člen

Vsaka stranka lahko odstopi od koncesijske pogodbe:

- če je to izrecno določeno v tej pogodbi;

- če druga stranka krši koncesijsko pogodbo, pod pogoji in na način, kot je v njej določeno.

Ne šteje se za kršitev koncesijske pogodbe akt ali dejanje koncedenta v javnem interesu, ki je opredeljen v zakonu ali na zakonu oprtem predpisu, ki se neposredno in posebej nanaša na koncesionarja in je sorazmeren s posegom v koncesionarjeve pravice.

67. člen KONCEDENTOV ODSTOP OD POGODBE

Pogoji za koncedentov odstop od pogodbe so določeni v 54. členu te pogodbe.

68. člen KONCESIONARJEV ODSTOP OD POGODBE

Pogoji za koncesionarjev odstop od pogodbe so določeni 59. členu te pogodbe.

69. člen SPORAZUMNA RAZVEZA

Pogodbeni stranki lahko med trajanjem koncesije tudi sporazumno razvežeta koncesijsko pogodbo.

Stranki se sporazumeta za razvezo koncesijske pogodbe v primeru, da ugotovita, da je zaradi bistveno spremenjenih okoliščin ekonomskega ali sistemskega značaja oziroma drugih enakovredno ocenjenih okoliščin, oziroma nadaljnje opravljanje dejavnosti iz koncesijske pogodbe nesmotrno ali nemogoče.

V primeru iz prejšnjega odstavka koncesionar zaradi predčasne prekinitve koncesijske pogodbe ni upravičen do odškodnine.

b. PRENEHANJE KONCESIONARJA

70. člen Koncesijsko razmerje preneha v primeru prenehanja koncesionarja.

Koncesijsko razmerje ne preneha, če so izpolnjeni z zakonom in koncesijsko pogodbo določeni pogoji za obvezen prenos koncesije na tretjo osebo (vstopna pravica tretjih) ali v primeru prenosa koncesije na koncesionarjeve univerzalne pravne naslednike (pripojitev, spojitev, prenos premoženja, preoblikovanje …). V teh primerih lahko koncedent pod pogoji iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe razdre koncesijsko pogodbo ali od koncesijske pogodbe odstopi.

Če pravni nasledniki koncesionarja ne želijo prevzeti izvajanja koncesijskega razmerja, ne izpolnjujejo pogojev, ki jih koncesijski akt določa za podelitev koncesije ali pa za prevzem koncesije ne dobijo soglasja koncedenta, ima koncedent pravico da odstopi od pogodbe, ki jo izvrši na način določen v 54. členu te pogodbe.

Do ureditve medsebojnih razmerij, morajo pravni nasledniki koncesionarja, ki na podlagi dejstva, ki je povzročilo pravno nasledstvo, vstopijo v koncesijsko razmerje, v celoti prevzeti vse pravice in obveznosti dotedanjega koncesionarja, še zlasti obveznosti v zvezi z nepretrganim izvajanjem koncesije izvajanja gospodarske javne službe po tej pogodbi.

c. ODVZEM KONCESIJE

71. člen

Koncesijsko razmerje preneha, če koncedent v skladu s koncesijskim aktom koncesionarju koncesijo odvzame. Koncedent lahko odvzame koncesijo koncesionarju:

- če ne začne z opravljanjem koncesionirane javne službe v za to s pogodbo določenem roku;

- če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot javna služba ali kot koncesionirana javna služba.

Koncedent mora koncesionarju o odvzemu koncesije izdati odločbo. Koncesijsko razmerje preneha z dnem pravnomočnosti odločbe o odvzemu koncesije.

Odvzem koncesije ni dopusten v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.

V primeru iz druge alineje prvega odstavka tega člena je koncedent dolžan koncesionarju povrniti odškodnino po splošnih pravilih odškodninskega prava, če je zaradi odvzema koncesije v javnem interesu koncesionarju nastala škoda.

d. ODKUP KONCESIJE

72. člen

Če koncedent enostransko ugotovi, da bi bilo javno službo možno bolj učinkovito opravljati na drug način, lahko uveljavi takojšnji odkup koncesije. Odločitev o odkupu mora sprejeti občinski svet, ki mora hkrati tudi razveljaviti koncesijski akt in sprejeti nov(e) predpis(e) o načinu izvajanja javne službe.

Odkup koncesije se izvede na podlagi upravne odločbe in uveljavi v razumnem roku, ki pa ne sme trajati več kot 3 mesece.

V primeru odkupa koncesije, poleg obveze po izplačilu dokazane neamortizirane vrednosti vlaganj koncesionarja, ki jih ni mogoče ali ni upravičeno brez posledic vrniti koncesionarju v naravi, prevzema koncedent tudi obvezo za ustrezno prezaposlitev pri koncesionarju redno zaposlenih delavcev, namenjenih opravljanju gospodarske javne službe ter se zavezuje povrniti koncesionarju zaradi odkupa koncesije nastalo škodo in izgubljeni dobiček za obdobje do rednega prenehanja te pogodbe.

e. PRENEHANJE KONCESIJE ZA GRADITEV IN OBRATOVANJE ŽIČNIC

73. člen

Če preneha koncesija za graditev in obratovanje žičnic na območju Kanina iz druge alinee 3. člena te pogodbe, preneha z dnevom prenehanja koncesije za graditev in obratovanje žičnic tudi koncesija za izvajanje gospodarske javne službe po tej pogodbi, o čemer izda koncedent ugotovitveno odločbo.

V primeru iz prejšnjega odstavka je koncedent dolžan koncesionarju v enem letu zagotoviti povrnitev morebitnih revaloriziranih neamortiziranih vlaganj, ki jih ni mogoče ali ni upravičeno brez posledic vrniti koncesionarju v naravi.

Glede povračila vlaganj koncesionarja, določena v primeru predčasnega prenehanja, se pogodbeni stranki sporazumeta, da posledice teh vlaganj ob prenehanju pripadajo občini kot koncedentu.

XIV. POSLEDICE PREDČASNEGA PRENEHANJA KONCESIJSKEGA RAZMERJA

74. člen

V primeru odvzema koncesije ali drugega prenehanja v skladu s 66-72. členom te pogodbe, lahko koncedent prevzame koncesionirano gospodarsko javno službo v režijo.

XV. POGOJI ZA OBVEZEN PRENOS KONCESIJE NA TRETJO OSEBO

(VSTOPNA PRAVICA TRETJIH)

75. člen

Koncesijsko razmerje ne preneha, če so izpolnjeni z zakonom in koncesijsko pogodbo določeni pogoji za obvezen prenos koncesije na tretjo osebo (vstopna pravica tretjih) ali v primeru prenosa koncesije na koncesionarjeve univerzalne pravne naslednike (pripojitev, spojitev, prenos premoženja, preoblikovanje …).

V teh primerih lahko koncedent pod pogoji iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe razdre koncesijsko pogodbo ali od koncesijske pogodbe odstopi.

76. člen

PRENOS KONCESIJE NA KONCESIONARJEVE UNIVERZALNE PRAVNE NASLEDNIKE

Koncesijsko razmerje ne preneha, v primeru prenosa koncesije na koncesionarjeve univerzalne pravne naslednike (pripojitev, spojitev, prenos premoženja, preoblikovanje, …).

XVI. DOLŽNOST IZVAJANJA KONCESIJE PO PRENEHANJU KONCESIJSKEGA

RAZMERJA

77. člen

V primeru prenehanja koncesijskega razmerja pred potekom trajanja koncesijskega razmerja mora dotedanji koncesionar pod enakimi pogoji nepretrgano opravljati dejavnosti, ki so predmet te koncesije, do dneva, ko opravljanje slednje ne prevzame drug izvajalec ali se dejavnost preneha opravljati kot javna služba, če zakon ne določa drugače, vendar najdlje 1 leto, hkrati pa ima vse pravice po tej pogodbi, ki so s tem zvezane.

Določba prejšnjega odstavka se ne uporablja v primeru prenehanja koncesijskega razmerja iz razloga, zaradi katerega koncesionar objektivno ne more več izvrševati svoje obveznosti po tej pogodbi, ali bi bilo to v nasprotju z razlogom prenehanja.

V primeru iz prejšnjega odstavka mora koncedent storiti vse, kar je v njegovi moči, da izvajanje dejavnosti po tej pogodbi čimprej prevzame drug izvajalec.

XVII. VIŠJA SILA IN SPREMENJENE OKOLIŠČINE

78. člen VIŠJA SILA

Višja sila in druge nepredvidljive okoliščine so izredne, nepremagljive in nepredvidljive okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi koncesijske pogodbe in so zunaj volje pogodbenih strank (v celoti tuje pogodbenim strankam). Za višjo silo se štejejo zlasti potresi, poplave ter druge elementarne

nezgode, stavke, vojna ali ukrepi oblasti, pri katerih izvajanje javne službe ni možno na celotnem območju občine ali na njenem delu na način, ki ga predpisuje koncesijska pogodba.

Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti opravljati koncesionirano javno službo tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile, skladno z izdelanimi načrti ukrepov v primeru nepredvidljivih napak in višje sile. O nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju javne službe v takih pogojih.

V primeru iz prejšnjega odstavka ima koncesionar pravico zahtevati od koncedenta povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja koncesionirane javne službe v nepredvidljivih okoliščinah.

V primeru višje sile in drugih nepredvidljivi okoliščin lahko župan poleg koncesionarja aktivira tudi občinski štab za civilno zaščito ter enote, službe in druge operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč v občini. V tem primeru prevzame občinski štab za civilno zaščito nadzor nad izvajanjem ukrepov.

Če postane izvršitev pogodbe zaradi višje sile nemogoča, sta obe pogodbeni stranki prosti svojih nadaljnjih pogodbenih obveznosti. V tem primeru se smiselno uporabljajo določila o posledicah predčasnega prenehanja koncesijskega razmerja.

Nobena stranka ne more uveljaviti zahtevkov, ki ji po tej pogodbi ali po zakonu pripadajo zaradi kršitve druge stranke, če je kršitev nastala zaradi višje sile.

Če je zaradi višje sile začasno onemogočeno izvrševanje kakšne doložnosti po tej pogodbi, se rok za izvršitev ustrezno podaljša.

Med trajanjem dogodka višje sile se bosta pogodbeni stranki po najboljših močeh trudili zmanjšati vso škodo, izgube ali motnje, ki izvirajo iz takega dogodka.

79. člen

SPREMENJENE OKOLIŠČINE

Če nastanejo po sklenitvi koncesijske pogodbe okoliščine, ki bistveno otežujejo izpolnjevanje obveznosti koncesionarja in to v takšni meri, da bi bilo kljub posebni naravi koncesijske pogodbe nepravično pogodbena tveganja prevaliti pretežno ali izključno le na koncesionarja, ima koncesionar pravico zahtevati spremembo koncesijske pogodbe.

Spremenjene okoliščine iz prejšnjega odstavka niso razlog za enostransko prenehanje koncesijske pogodbe. O nastopu spremenjenih okoliščin se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju koncesijske pogodbe v takih pogojih. Kljub spremenjenim okoliščinam je koncesionar dolžan izpolnjevati obveznosti iz koncesijske pogodbe.

XVIII. ODGOVORNOST POGODBENIH STRANK ZA POVZROČENO ŠKODO

TRETJIM

80. člen

DOLŽNOST OBVEŠČANJA O ZAHTEVKIH

Vsaka stranka je dolžna takoj obvestiti drugo stranko o morebitnem zahtevku tretje osebe, ki se tiče izvrševanja pravic in dolžnosti po tej pogodbi.

V primeru nezadovoljstva s kakovostjo ali obračunom storitve, ki je predmet dejavnosti, bo koncedent napotil uporabnike, da najprej ugovarjajo pri koncesionarju, šele v primeru nezadovoljivega odgovora pa pri koncedentu ali pristojnemu inšpektoratu.

81. člen

ODGOVORNOST KONCESIONARJA ZA RAVNANJE ZAPOSLENIH

Koncesionar je v skladu z zakonom odgovoren za škodo povzročeno koncedentu, uporabnikom ali tretjim osebam, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z izvrševanje pravic in dolžnosti po tej pogodbi povzročijo pri njem zaposleni ljudje ali pogodbeni podizvajalci.

XIX. PRENOS KONCESIJSKEGA RAZMERJA

82. člen

V primeru prenosa koncesije po tej pogodbi se izda akt o prenosu koncesije v enaki obliki in po enakem postopku, kot je bila podeljena koncesija.

83. člen

PRENOS KONCESIJE S STRANI KONCEDENTA

Koncedent sme v celoti ali delno prenesti koncesijo na drugega koncesionarja, le s predhodnim pisnim soglasjem koncesionarja, razen če je v skladu z zakonom dolžan prenesti koncesijo na drugega koncesionarja.

Novi koncesionar s koncedentom sklene novo koncesijsko pogodbo.

Posledica prenosa koncesijskega razmerja je vstop prevzemnika koncesije v pogodbena razmerja odstopnika z uporabniki.

84. člen

PRENOS KONCESIJE S STRANI KONCESIONARJA

Koncesijo lahko koncesionar deloma ali v celoti prenese na drugo osebo pod pogoji, ki jih določa zakon, s predhodnim pisnim soglasjem koncedenta.

S prenosom koncesije se hkrati prenesejo vse pravice in obveznosti koncesionarja po koncesijskem aktu in tej pogodbi na pridobitelja koncesije.

Koncesionar mora koncedentu izročiti predlog o prenosu koncesije, ki mora vsebovati podatke o pridobitelju koncesije, iz katerih izhaja, da pridobitelj izpolnjuje pogoje za koncesionarja iz koncesijskega akta in bodo poleg tega izpolnjeni še drugi pogoji, ki jih določi koncedent. Na zahtevo koncedenta mora koncesionar predlog dopolniti. Po prejemu popolnega predloga mora o njem odločiti koncedent. Če koncedent o predlogu ne odloči, se šteje, da je odrekel soglasje za prenos koncesije.

Koncesija se prenese na pridobitelja s tem, da koncedent sklene z novim koncesionarjem koncesijsko pogodbo za preostali čas trajanja roka koncesije pod enakimi pogoji, kot so določeni v tej pogodbi.

85. člen

PRENOS DRUGIH PRAVIC IN OBVEZNOSTI PO TEJ POGODBI

Za prenos koncesije po tej pogodbi se ne šteje pridobitev spolnitvenih pomočnikov koncesionarja, podizvajalcev ali kooperantov.

Koncesionar sme posamezne pravice ali obveznosti, ki izvirajo ali sestavljajo koncesijsko razmerje po tej pogodbi in ne pomenijo prenosa koncesije, prenesti na tretje osebe le pod pogoji in na način, določen v koncesijskem aktu ali tej pogodbi.

Če niso določeni vsi pogoji iz zgornjega odstavka sme koncesionar pravice ali obveznosti po zgornjem odstavku prenesti v izvajanje tretjim osebam le s predhodnim soglasjem koncedenta.

Koncedent brez predhodnega pisnega soglasja koncesionarja ne sme prenesti nobenih pravic ali obveznosti, ki izvirajo ali sestavljajo koncesijsko razmerje po tej pogodbi in ne pomenijo prenosa koncesije, na tretje osebe.

86. člen PRENOS DOKUMENTACIJE

Koncesionar mora ob prevzemu stvari koncedentu izročiti vso tehnično in drugo dokumentacijo.

87. člen

VSTOP UPORABNIKOV V RAZMERJA Z DOSEDANJIMI IZVAJALCI JAVNE SLUŽBE

Z dnem pričetka izvajanja koncesije vstopi koncesionar v vsa razmerja in v celoti prevzame vse pravice in obveznosti v zvezi z nepretrganim izvajanjem gospodarske javne službe, ki je predmet te pogodbe.

88. člen

PREVZEM ZAPOSLENIH

Ob prenehanju koncesijskega razmerja si bosta koncedent in koncesionar skupaj prizadevala rešiti problem delavcev koncesionarja, katerih delo bo postalo pri koncesionarju nepotrebno zaradi prenehanja koncesijskega razmerja.

V ta namen si bo koncedent prizadeval ob podelitvi koncesije drugemu koncesionarju ali morebitni drugačni organizacijski obliki izvajanja gospodarske javne službe, ki je predmet te pogodbe, da bo novi izvajalec te gospodarske javne službe v čim večji meri prevzel delavce iz prvega odstavka te točke.

XX. INFORMACIJE JAVNEGA ZNAČAJA IN POSLOVNE TER DRUGE

SKRIVNOSTI

89. člen

Podatki iz te pogodbe, ki se nanašajo na podelitev koncesije in opravljanje dejavnosti po tej pogodbi, se štejejo za poslovno skrivnost, razen podatkov, ki v skladu z veljavnimi predpisi štejejo za javne.

Koncesionar in koncedent se obvezujeta, da bosta varovala dokumente in podatke, ki so določeni kot državna, uradna, vojaška ali poslovna tajnost oziroma skrivnost.

V zvezi s sklepanjem in izvajanjem te pogodbe se koncesionar in koncedent obvezujeta, da bosta varovala zaupnost poslovno občutljivih dokumentov in podatkov, ki lahko povzročijo gospodarsko škodo koncesionarju, tudi če ti niso določeni kot državna, uradna, vojaška ali poslovna tajnost oziroma skrivnost.

Besedilo te pogodbe je poslovna skrivnost, če zakon ali drug na zakonu temelječ predpis za posamezne določbe te pogodbe ne določa drugače.

XXI. SPOROČILA

90. člen

Koncesionar je pooblaščen po svojih registriranih zastopnikih podpisovati vse listine in opravljati vse druge akte izraza volje v poslovnem prometu, ki so potrebni zaradi izvajanja obveznosti po tej pogodbi.

Za potrebe operativnega izvajanja te pogodbe, brez izmenjave pravno relevantnih dejstev (izjav), zastopa koncedenta          , koncesionarja pa         .

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka pa sta navedena oseba oziroma organ pooblaščeni, da od zastopnikov in pooblaščencev strank sprejmeta kakršnokoli pravno relevantno izjavo.

Organu iz prejšnjega odstavka mora koncesionar, če ni s to pogodbo ali predpisom drugače določeno, tudi poročati ter pošiljati druga pisanja in sporočila namenjena koncedentu.

XXII. REŠEVANJE SPOROV

91. člen

Pogodbeni stranki si bosta prizadevali morebitne spore, nastale pri izvrševanju te pogodbe, reševati sporazumno s pogajanji in s konstruktivnim dogovarjanjem, izhajajoč iz načela vestnosti in poštenja.

V primeru spora, ki bi nastal v zvezi s koncesijsko pogodbo, bo vsaka stranka pisno obvestila o sporu drugo stranko. Obvestilo mora vsebovati opis narave in posledic spora, opis kršitve, ki je povzročila spor ter, če je to mogoče, škodo, ki je morda že nastala ali je pričakovati, da bo nastala.

Če do sporazumne rešitve spora ne pride ali se katera koli od strank pogajanjem izmika, bo vse morebitne spore in nesoglasja iz te pogodbe ali v zvezi z njo, glede izpolnitve ali razlage te pogodbe, vključno s takimi, ki se tičejo veljavnosti, ničnosti ali izpodbojnosti te pogodbe ali posamičnega dela te pogodbe, ali zahtevkov, ki bi nastali v zvezi s to pogodbo, kakor tudi v zvezi z neizpolnitvijo ali izpolnitvijo z napako te pogodbe, v času trajanja te pogodbe in po prenehanju te pogodbe, reševalo stvarno pristojno sodišče v Novi Gorici.

92. člen

PREPOVED PROROGACIJE TUJEGA SODIŠČA ALI ARBITRAŽE

V razmerjih med koncesionarjem in uporabniki storitev javne službe ni dopustno dogovoriti, da o sporih iz teh razmerij odločajo tuja sodišča ali arbitraže (prepoved prorogacije tujega sodišča ali arbitraže).

XXIII. KONČNE DOLOČBE

93. člen UPORABA PRAVA

Za vsa razmerja med koncedentom in koncesionarjem ter koncesionarjem in uporabniki storitev gospodarske javne službe se lahko dogovori izključno uporaba pravnega reda Republike Slovenije (lex electa).

Glede vprašanj, ki jih ta pogodba ne ureja se smiselno uporabljajo veljavni predpisi, ki urejajo področje gospodarske javne službe po tej pogodbi in določila Obligacijskega zakonika.

94. člen RAZLAGA POGODBE

Pri razlagi pogodbe je treba upoštevati skupni namen pogodbenih strank in pomen izrazov, kot so ga ti imeli v času sklenitve pogodbe.

S sklenitvijo te pogodbe prenehajo veljati vse ponudbe in soglasja, dosežena pri pogajanjih med strankama, tako da ta pogodba popolno in izključno izraža voljo pogodbenih strank.

Pri razlagi volje pogodbenih strank se ponudbe in soglasja, dosežena pri pogajanjih pred sklenitvijo te pogodbe tako ne morejo več uporabljati.

Morebitni dogovori in zapisi v fazi pogajanj se za razlago pogodbe uporabljajo le, če to izhaja iz besedila pogodbe.

Morebitnih nejasnih določil pogodbe, ki so bili vanjo vneseni iz predpisov ni mogoče razlagati v škodo koncesionarja, morebitne druge nejasnosti pa je potrebno razlagati v takem smislu, da so vzajemne dajatve v pravičnem razmerju.

Neveljavnost dela te pogodbe ali če se pojavi pravna praznina v tej pogodbi ne vpliva na veljavnost ostalih delov, razen če gre za takšen del pogodbe, katerega neveljavnost ima za posledico, da skupni namen pogodbe ni dosežen.

Stranki se zavežeta, da namesto neveljavne pogodbene določbe ali za izpolnitev pravne praznine, skleneta za v naprej veljavno pogodbeno določbo, ki še najbolj ustreza gospodarskemu namenu, ki sta ga stranki hoteli, če bi bili vedeli za neveljavnost pogodbene določbe ali za pravno praznino.

Ničesar v tej pogodbi ni mogoče razumeti kot pravno podlago za ravnanje pogodbenih strank, ki bi bilo v nasprotju s koncesijskim aktom in veljavnimi predpisi, ki veljajo v Republiki Sloveniji in občini.

95. člen PROTIKORUPCIJSKA KLAVZULA

Koncesionar in koncedent zagotavljata, da nihče v imenu ali na račun koncesionarja predstavniku ali posredniku koncedenta ni obljubil, ponudil ali dal kakšno nedovoljeno korist za sklenitev te koncesijske pogodbe, njeno sklenitev pod ugodnejšimi pogoji, opustitev dolžnega nadzora nad izvajanjem obveznosti iz te koncesijske pogodbe oziroma za drugo ravnanje ali opustitev, s katerim bi bila koncedentu povzročena škoda ali omogočena pridobitev nedovoljene koristi predstavniku ali posredniku koncedenta, koncesionarju ali njegovemu predstavniku, zastopniku ali posredniku.

V primeru kršitve določbe iz prejšnjega odstavka je ta koncesijska pogodba nična

96. člen ROKI

Kadar je v tej pogodbi določeno, da mora ena stranka kaj storiti v določenem roku po sporočilu druge stranke, začne ta rok teči naslednji dan po prejemu sporočila, če ni v tej pogodbi izrecno določeno drugače.

Odgovor na sporočilo je pravočasen, če je s priporočeno pošto odposlan zadnji dan roka.

97. člen

PREDLOG SPREMEMB IN DOPOLNITEV POGODBE

Vsaka pogodbena stranka lahko kadarkoli predlaga spremembe ali dopolnitve pogodbe, ki se dogovorijo in uredijo pisno v obliki aneksov k tej pogodbi. Morebitne spremembe in dopolnitve te pogodbe in njenih prilog veljajo le, če so sklenjene v pisni obliki.

Poskusi drugačne spremembe (npr. z ustnim dogovorom) so po izrecnem dogovoru strank nedovoljeni in neveljavni.

98. člen IZVODI POGODBE

Pogodba je sestavljena v štirih (4) enakih izvodih, od katerih ima vsak značaj izvirnika in od katerih vsaka pogodbena stranka prejme po dva (2) izvoda.

99. člen ZAČETEK VELJAVNOSTI

Koncesijska pogodba stranki medsebojno zavezuje z dnem sklenitve        prične pa se izvajati        .

številka:      

        , dne      , dne       

KONCESIONAR: KONCEDENT:

ATC Kanin, Bovec d.o.o. OBČINA BOVEC

Xxxxx Xxxxx Xxxxxxx Xxxxxx

Direktor Župan