SPLOŠNI POGOJI ZA POŽARNO ZAVAROVANJE 01-IPO-01/07
SPLOŠNI POGOJI ZA POŽARNO ZAVAROVANJE 01-IPO-01/07
Izrazi v teh pogojih pomenijo:
zavarovalec - oseba, ki z zavarovalnico sklene zavarovalno pogodbo;
zavarovanec - oseba, katere premoženje in/ali premoženjski interes je zavarovan. Zavarovalec in zavarovanec je ista oseba, razen pri zavarovanju na tuj račun;
polica - listina o sklenjeni zavarovalni pogodbi;
premija - znesek, ki ga zavarovalec plača zavarovalnici po zavarovalni pogodbi;
franšiza - udeležba zavarovanca pri škodi;
zavarovalnina - znesek, ki ga zavarovalnica plača v okviru določil zavarovalne pogodbe zavarovancu.
1. člen ZAVAROVANE NEVARNOSTI
(1) Zavarovanje krije v obsegu, določenim s temi pogoji, uničenje ali poškodbo zavarovanih stvari zaradi naslednjih temeljnih nevarnosti: požara, strele, eksplozije, viharja, toče, udarca motornega vozila, padca zračnega plovila, manifestacije in demonstracije (širše kritje).
(2) Le če je posebej dogovorjeno, zavarovanje krije uničenje ali poškodbo zavarovanih stvari samo zaradi naslednjih temeljnih nevarnosti: požara, strele, eksplozije in padca zračnega plovila (ožje kritje).
(3) Če je posebej dogovorjeno in je obračunana dodatna premija, krije zavarovanje uničenje ali poškodbo zavarovanih stvari zaradi ene ali več naslednjih dodatnih nevarnosti: poplave, izliva vode, zemeljskega plazu, snežnega plazu, teže snega, izteka tekočine (lekaže), izliva žareče mase, samovžiga zalog, vdora meteorne vode, indirektnega udara strele, vandalizma ter potresa.
(4) Ko nastane zavarovalni primer, krije zavarovanje tudi izginitev zavarovanih stvari in stroške čiščenja, rušenja in odvoza v zvezi z nastalim zavarovalnim primerom na zavarovani stvari.
2. člen PREDMET ZAVAROVANJA
(1) Predmet zavarovanja so lahko vse stvari, razen tistih, ki so po teh pogojih izključene iz zavarovanja.
(2) Zavarovane so samo tiste stvari, ki so navedene v zavarovalni pogodbi in pripadajo zavarovancu, in sicer:
1) zgradbe in druge nepremičnine: zavarovani so vsi deli zgradbe, tudi temelji in kletni zidovi, vse vgrajene instalacije in vsa vgrajena oprema (dvigala, centralna kurjava s cisterno za gorivo, bojlerji, klimatske naprave, hidroforji, manjše, na objekt pritrjene platnene nadstrešnice, ki služijo kot senčila, antene, sončni kolektorji in drugo) ter zunanje omrežje (vodovodno, odvodno, telefonsko, plinsko, električno ipd.), ki funkcijsko pripada zavarovanemu objektu. Če je zavarovana zgradba v gradnji, je zavarovan tudi gradbeni material na gradbišču, namenjen za vgraditev v to zgradbo. Pri zavarovanju posameznega poslovnega prostora v zgradbah z več etažnimi lastniki, je v zavarovanje vključena tudi solastnina skupnih delov zgradbe.
2) premičnine: če v polici niso navedene posamezno, temveč kot zbir, so zavarovane vse stvari, ki so na kraju zavarovanja in pripadajo zavarovanemu zbiru, tako tiste, ki so bile v zbiru ob času sklenitve pogodbe, kakor tudi one, ki so bile dodane kasneje.
(3) Če ni posebej dogovorjeno, niso zavarovane:
1) ograje, oporni zidovi, ceste, poti, letališke steze, pločniki in tlakovana dvorišča;
2) podzemno, nadzemno in podvodno omrežje (vodovodno, odvodno, telefonsko, plinsko, električno ipd.), izven območja zavarovanega obrata;
3) športni tereni, tereni otroških igrišč, odprtih kopališč in drsališč;
4) platneni in plastični nadstreški, ki se držijo zgradb ali so prostostoječi;
5) stvari delavcev in stvari drugih oseb, prevzete v popravilo, predelavo, obdelavo, hrambo, prodajo, ročno zastavo, najem, na posodo in podobno;
6) denar in vrednosti papirji, stvari iz plemenitih kovin, nepredelane plemenite kovine, drago kamenje, biseri, redke in dragocene stvari, umetniški predmeti, načrti, skice, modeli, kalupi, dokumenti, rokopisi, zbirke, arhivski material, muzejski in razstavni predmeti in poslovne knjige;
7) trdno grajeni jezovi in pregrade (kamen, beton, les, kovina ipd.) ter nasuti jezovi in pregrade z vodotesnim jedrom, ki so z vodne strani obloženi s trdnim gradivom;
8) železniške proge;
9) trdno zgrajene obale, pomoli, valolomi, prepusti (kamen, beton, les, kovina ipd.);
10) s trdnim gradivom obloženi nasipi;
11) mostovi;
12) žične mreže s stebri v vinogradih, hmeljiščih, sadovnjakih ipd.;
13) melioracije in regulacije;
14) zaloge hlevskega gnoja;
15) stvari na razstavah;
16) traktorji, samovozni delovni stroji in prikolice kmetijskih gospodarstev;
17) antenske naprave izven gradbenih objektov.
(4) Po teh pogojih niso predmet zavarovanja:
1) zemljišča, netlakovana dvorišča, jezovi in nasipi, ki niso zgrajeni iz trdnega materiala (kamen, beton, les, kovina ipd.) in morska voda v predelavi;
2) nasute obale, pomoli, valolomi in prepusti;
3) posevki, dokler niso požeti, plodovi, dokler niso obrani, rodni in nerodni nasadi (sadovnjaki, vinogradi ipd.), razen sadnega drevja ob zgradbah;
4) kopenska motorna vozila, prikolice in samovozni delovni stroji, razen kadar so trgovska in carinska zaloga, ali kadar so v popravilu, vzdrževanju in hrambi; predmet zavarovanja pa so lahko traktorji, samovozni stroji in prikolice kmetijskih gospodarstev;
5) plovila na vodi;
6) letala vseh vrst;
7) blago med prevozom;
8) ribe in druge živali v vodi;
9) stvari na sejmih;
10) surova opeka na odprtem prostoru;
11) oprema rudnikov pod zemljo;
12) ceste in poti brez spodnjega ustroja.
3. člen IZKLJUČITVE
(1) Zavarovanje ne krije:
1) posredne škode ali izgub zaradi nastanka zavarovalnega primera (odgovornosti, izgubljene najemnine, prekinitve dela, zmanjšanja vrednosti in podobnih izgub), jedrske reakcije, jedrske radiacije ali radioaktivne kontaminacije;
2) škode zaradi temeljnih in dodatnih nevarnosti, ki nastanejo kot posledica potresa (npr. požar po potresu, eksplozija po potresu, zemeljski plaz po potresu idr.), če ni posebej dogovorjeno in ni obračunana dodatna premija za zavarovanje potresa;
3) posredne škode na zalogah v hladilnicah, zamrzovalnikih in podobno (odtajanje, prehitro zorenje, pokvarjenje zaradi previsoke ali prenizke temperature hranjenja ipd.), ki nastane zaradi spremembe hladilnih pogojev zaradi delovanja vseh osnovnih in dodatnih nevarnosti iz 1. člena teh pogojev.
(2) Ne glede na druge določbe te zavarovalne pogodbe s tem zavarovanjem ni krita škoda, ki je nastala v neposredni ali posredni povezavi s terorističnim dejanjem, niti katerikoli stroški, ki so nastali kot posledica škode, in sicer niti v primeru, če je skupaj s terorističnim dejanjem na nastanek škode vplival še kak drug vzrok ali dejanje. Šteje se, da je teroristično dejanje vsako nasilno dejanje ali dejanje, ki ogroža človeško življenje, premično oziroma nepremično premoženje ali infrastrukturo, in sicer s silo, nasiljem ali grožnjo in je izvedeno zaradi političnih, verskih, ideoloških ali podobnih namenov ter ima namen vplivati ali vpliva na vlado kakšne države ali ima namen ustrahovati ali ustrahuje javnost oziroma katerikoli njen del. Za teroristično dejanje se šteje tako dejanje, ki je izvedeno samostojno, kakor tudi tisto, ki je izvedeno v povezavi s katerokoli organizacijo ali oblastjo. Iz kritja so izključeni tudi škoda in stroški, nastali zaradi preprečevanja oziroma zatiranja terorističnih dejanj.
4. člen POŽAR
(1) Požar je ogenj, ki nastane zunaj določenega ognjišča ali to zapusti in je sposoben, da se širi s svojo lastno močjo.
(2) Ne šteje se, da je nastal požar, če je zavarovana stvar uničena ali poškodovana, ker je:
1) bila izpostavljena koristnemu ognju ali toploti zaradi obdelave, predelave ali v druge namene (npr. likanju, sušenju, praženju, peki, kuhanju, segrevanju, dimljenju ipd.) ali zaradi tega, ker je stvar padla ali jo je kdo vrgel v ognjišče (peč, štedilnik ipd.);
2) pregorela, se osmodila ali ožgala zaradi cigarete, žerjavice, svetilke, peči, kratkega stika na električnih instalacijah in napravah in podobnega.
(3) Zavarovanje ne krije škode na dimnikih, ki nastane ob njihovi uporabi.
5. člen STRELA
(1) Strela je učinek električnega razelektrenja ozračja, viden kot močna trenutna svetloba, ki preskakuje med oblaki ali med oblaki in zemljo.
(2) Zavarovanje krije škodo, ki jo na zavarovanih stvareh povzroči strela s toplotno in rušilno močjo ali pa škoda nastane zaradi udarca predmetov, ki jih je strela podrla ali vrgla na zavarovano stvar.
(3) Zavarovanje ne krije škode:
1) na električnih strojih, aparatih in električnih vodih zaradi delovanja električnega toka, pregrevanja zaradi preobremenitve in atmosferskih vplivov (statičnih napetosti in indukcije zaradi atmosferskih izpraznitev in podobnih pojavov). Krita pa je škoda zaradi požara, do katerega pride zaradi delovanja električnega toka;
2) ki jo povzroči strela s prenosom električne energije po električnih vodih, kakor tudi ne škode na varovalkah katerekoli vrste, zaščitnih stikalih, odvodnikih prenapetosti, strelovodih in podobnih napravah, ki nastane ob njihovem delovanju.
6. člen EKSPLOZIJA
(1) Eksplozija je nenadna sprostitev sile, ki nastane zaradi težnje pare in plinov po raztezanju. Pri posodah (kotlih, ceveh ipd.) se šteje za eksplozijo, če stena posode popusti v tolikšni meri, da se pritisk v posodi v trenutku izenači z zunanjim pritiskom.
(2) Zavarovanje ne krije škode zaradi:
1) miniranja, ki ga opravi zavarovanec ali zaradi dovoljenega miniranja, ki ga opravljajo drugi;
2) eksplozij v prostoru za notranje zgorevanje (valj motorja), do katerih pride na strojih;
3) eksplozij, ki so redni pojav v proizvodnem postopku;
4) izbruha iz peči in podobnih naprav;
5) eksplozije biološkega izvora;
6) preboja zvočnega zidu;
7) eksplozije, ki nastane v posodah (kotlih, ceveh ipd.) pod pritiskom zaradi dotrajanosti, izrabljenosti ali prevelike količine rje, kotlovca ali usedlin na posodi; na drugih zavarovanih stvareh pa je krita škoda zaradi eksplozije posode;
8) podpritiska v posodi (implozije).
7. člen VIHAR
(1) Vihar je veter s hitrostjo najmanj 17,2 m v sekundi ali 62 km na uro (8. stopnja po Beaufortovi lestvici). Šteje se, da je bil vihar, če je veter v kraju, kjer je poškodovana stvar, lomil veje in debla ali poškodoval dobro vzdrževane zgradbe.
(2) Če se glede na okoliščine ne da opredeliti ali je do viharja res prišlo, mora zavarovanec hitrost vetra dokazati s podatki hidrometeorološkega zavoda.
(3) Zavarovanje krije le škodo, ki nastane zaradi neposrednega delovanja viharja ali neposrednega udarca predmetov, ki jih je na zavarovano stvar podrl ali vrgel vihar.
(4) Zavarovanje ne krije škode:
1) zaradi zanašanja dežja, toče, snega ali drugih stvari skozi odprta okna ali druge odprtine na zgradbah, razen zanašanja skozi odprtine, ki jih je napravil vihar;
2) na stvareh na prostem (v kopicah, stogih ipd.), pod nadstrešnicami in v odprtih zgradbah;
3) ki jo povzroči sneg s svojo težo;
4) na zgradbi, ki ni zgrajena na način, ki je v kraju v navadi, ali je slabo vzdrževana ali dotrajana;
5) na razprostrtih plastičnih folijah za zaščito rastlin.
8. člen TOČA
(1) Toča je padavina v obliki večjih ledenih zrn. Zavarovanje krije škodo, ki nastane, kadar toča pri padcu poškoduje zavarovano stvar, tako da jo razbije, prebije, odkruši ali pa zavarovana stvar zaradi udarca poči. Krita je tudi škoda, ki nastane zaradi nanosa toče in zamakanja padavin skozi odprtine, ki jih je napravila toča.
(2) Zavarovanje krije tudi škodo, ki nastane kadar toča pri padcu poškoduje zavarovano stvar tako, da zavarovana stvar spremeni obliko. Vendar se v tem primeru škoda obračuna tako, da se prizna manjvrednost poškodovane stvari.
(3) Zavarovanje ne krije škode na:
1) razprostrtih plastičnih folijah za zaščito rastlin;
2) steklu toplih gred ter rastlinjakov;
3) na slabo vzdrževanih in dotrajanih zgradbah.
9. člen UDAREC MOTORNEGA VOZILA
(1) Zavarovanje krije škodo, ki nastane na zavarovanih stvareh zaradi udarca motornega vozila ali premičnega delovnega stroja v zgradbo.
(2) Soudeležba zavarovanca pri škodi znaša 10 % od izračunane zavarovalnine, vendar ne manj kot 250 EUR.
10. člen PADEC ZRAČNEGA PLOVILA
(1) Za padec zračnega plovila se šteje, kadar zračno plovilo katerekoli vrste (motorno ali jadralno letalo, helikopter, raketa, balon, zmaj, padalo ipd.) pade na zavarovano stvar ali udari vanjo. Za zračna plovila se ne štejejo razna pirotehnična sredstva.
(2) Šteje se, da je nastal zavarovalni primer, če je zračno plovilo, njegovi deli ali karkoli je zračno plovilo prevažalo, uničilo ali poškodovalo zavarovano stvar.
11. člen MANIFESTACIJA IN DEMONSTRACIJA
(1) Manifestacija oziroma demonstracija je organizirano javno izražanje razpoloženja skupine ljudi. Krite so samo tiste škode, ki so nastale zaradi manifestacij oziroma demonstracij, dovoljenih od pristojnih državnih organov.
(2) Šteje se, da je nastal zavarovalni primer, če so manifestanti oziroma demonstranti na kakršenkoli način uničili ali poškodovali zavarovane stvari (razbijanje, rušenje, demoliranje, požiganje ipd.).
12. člen POPLAVA
(1) Za poplavo se šteje:
1) če stalne vode (potoki, reke, jezera, morje) po naključju poplavijo zemljišče, na katerem so zavarovane stvari, ker so prestopile bregove, predrle nasipe, porušile jezove ali se razlile zaradi izjemno visoke plime, valov ali zaradi izrednega pritoka vode iz umetnih jezer;
2) hitro poplavljanje zemljišča z veliko količino vode, ki je nastala kot posledica utrganja oblaka;
3) naključno poplavljanje voda, ki zaradi izredno močnih padavin derejo po pobočjih, cestah in poteh (hudournik);
4) talna voda, če je nastala zaradi poplavljanja zemljišča v neposredni bližini zavarovanih stvari;
5) visoka voda, ko učinkuje na vodogradbene objekte. Za visoko vodo se šteje, če voda preseže normalno mesečno višino vode ali pretok, ki ga kaže najbližji vodomer. Za vsak posamezni mesec je normalna največja mesečna višina vode ali pretoka v zadnjih 20 letih, pri čemer so izključene izjemno velike višine vode ali pretokov.
(2) Zavarovanje krije le škodo, ki nastane na zavarovanih stvareh med poplavo ali neposredno potem, ko je voda odtekla.
(3) Zavarovanje ne krije škode, ki nastane:
1) zaradi mehaničnega učinkovanja vode v notranjosti cevovodov, kanalov in predorov;
2) zaradi hišne gobe;
3) zaradi posedanja tal kot posledice poplave;
4) zaradi delovanja podzemne vode v nadkopih, podkopih, podzemskih hodnikih in rudniških jamah;
5) zaradi vode, ki je vdrla iz kanalizacijskega omrežja, razen če je prišlo do izliva zaradi poplave;
6) na stvareh, ki so v živih ali mrtvih strugah potokov, rek ali na prostoru med strugo in nasipom (inundacijsko območje), razen če ni to v zavarovalni pogodbi dogovorjeno;
7) na zalogah blaga, ki ni uskladiščeno po veljavnih predpisih oziroma, ki je občutljivo na vodo in ni ustrezno dvignjeno od tal (skladiščenje na paletah ipd.).
(4) Zavarovanje ne krije škode na vodogradbenih objektih, ki nastane zaradi izpodjedanja z zunanje strani; na kanalih, predorih in cevovodih pa tudi ne škode zaradi pritiska, ki ga povzroči poplava, če ni drugače dogovorjeno.
13. člen IZLIV VODE
(1) Izliv vode je:
1) iztek vode iz vodovodnih ali odvodnih (kanalizacijskih) cevi ali iz naprav za toplovodno in parno gretje, klimatskih naprav, sprinklerskih gasilnih naprav (vodnih tušev) ali drugih naprav, priključenih na cevovodno omrežje, do katerega je prišlo zaradi poškodovanja (loma, počenja ali zatajitve naprave za upravljanje in varnost) teh cevi in naprav;
2) izbruh pare iz naprav za toplovodno in parno gretje.
(2) Če pride do izliva vode zaradi počenja cevi, zavarovanje krije tudi škodo na samih vodovodnih in odvodnih ceveh (razen svinčenih), vendar le do dveh tekočih metrov, vključno z nujno potrebnimi spojnimi elementi.
(3) Če je posebej dogovorjeno in plačana dodatna premija, zavarovanje krije tudi izliv vode:
1) iz odprtih pip v hotelih, šolah, bolnišnicah ter dijaških, študentskih in zdravstvenih domovih;
2) zaradi zamašitve cevi ali naprav iz 1. točke 1. odstavka tega člena, pri čemer zavarovanje ne krije stroškov popravila in čiščenja na cevi sami;
3) izliv vode iz naprav, ki niso priključene na cevovodno omrežje ter se poškodujejo (npr. akvarijev in vodnih postelj) ter cistern in bazenov, razen izliva iz premičnih posod in cistern, pri čemer zavarovanje ne krije stroškov popravila stvari iz katere je iztekla voda.
(4) Zavarovanje ne krije škode:
1) zaradi dotrajanosti, izrabljenosti in korozije zavarovančevih cevi ali naprav iz 1. točke 1. odstavka tega člena;
2) zaradi hišne gobe;
3) zaradi izgube vode;
4) na zalogah blaga, ki ni uskladiščeno po veljavnih predpisih oziroma, ki je občutljivo na vodo in ni ustrezno dvignjeno od tal (skladiščenje na paletah ipd.);
5) zaradi slabega vzdrževanja zavarovančevih cevi ali naprav iz 1. točke 1. odstavka tega člena ali pomanjkljive zaščite pred zmrzovanjem, zamašitvijo in podobno. Za pomanjkljivo zaščito pred zmrzovanjem se šteje tudi neogrevanje zavarovančevih prostorov v času, ko se pričakuje delovanje mraza;
6) zaradi izliva vode iz žlebov in cevi za odvod deževnice (meteorne vode);
7) zaradi posedanja tal kot posledice izliva vode iz vodovodnih cevi;
8) na samih napravah in kotlih ter svinčenih ceveh zaradi loma ali počenja.
14. člen ZEMELJSKI PLAZ
(1) Zemeljski plaz je zdrs zemeljske površine na nagnjenem zemljišču z jasno vidnimi razpokami tal in gubanjem zemljišča, ki v kratkem času povzroči statično nevarne deformacije ali široke razpoke na zgradbah.
(2) Zemeljski plaz je tudi drobirski tok, ki je gravitacijski tok mešanice zemljin (blata, peska ipd.), hribin (skal), vode in/ali zraka, sprožen z nastankom plazu pri velikem vtoku vode.
(3) Za zemeljski plaz se šteje tudi utrganje zemljišča ali tal kot geološko odstopanje in kotaljenje trdih kosov zemlje ali tal. Zavarovanje krije samo škodo, ki nastane na zavarovanih stvareh zaradi udarca trdega kosa zemlje ali tal, ki se je utrgal in jo pri tem uničil ali poškodoval.
(4) Zavarovanje ne krije škode:
1) če je zemljišče, kjer je zgradba, ob sklenitvi zavarovanja v geološkem smislu že začelo drseti;
2) zaradi plazov, ki nastanejo v zvezi s človekovo dejavnostjo (npr. zaradi useka, odkopa, nasipavanja ipd.);
3) zaradi zemeljskega usada ali posedanja;
4) zaradi počasnega geološkega drsenja tal, ki se kaže v manjših razpokah na zgradbah;
5) zaradi živega peska, gorskega udara in rušenja v podkopih, nadkopih, podzemeljskih hodnikih in rudniških jamah;
6) če so bili podporni zidovi narejeni brez ustrezne dokumentacije.
(5) Zavarovanje ne krije stroškov za saniranje tal.
15. člen SNEŽNI PLAZ
(1) Snežni plaz je zdrs snežne gmote s planinskega pobočja.
(2) Zavarovanje krije tudi škodo, ki nastane zaradi zračnega pritiska, ki ga je povzročil snežni plaz.
16. člen TEŽA SNEGA
(1) Zavarovanje krije fizično škodo na zavarovanih stvareh, ki je posledica:
1) neposrednega delovanja teže snega;
2) neposrednega udarca predmetov, ki so zaradi teže snega padli na zavarovano stvar.
(2) Zavarovanje krije škodo le, če višina novozapadlega snega presega 40 cm in če je nastala v manj kot 24 urah, odkar je prenehalo snežiti. V primeru dvoma, mora zavarovanec dokazati višino snega s podatki hidrometeorološkega zavoda.
(3) Zavarovanje ne krije:
1) škod zaradi zdrsa snega s streh, ki nimajo snegobranov;
2) zamakanja, ki nastane zaradi taljenja snega;
3) škod, ki so posledica slabega vzdrževanja objektov;
4) stroškov za odstranitev snega.
17. člen IZTEK (LEKAŽA)
(1) Iztek je izguba tekočine ali plina iz nepremičnih posod (cistern, zbiralnikov ipd.) in cevovodov zaradi počenja posode, cevi ali okvare naprav za izpuščanje ali polnjenje tekočine ali plina.
Zavarovanje krije samo škodo zaradi izgube tekočine (vode, kurilnega olja ipd.) ali plina.
(2) Če je posebej dogovorjeno in obračunana dodatna premija, se kritje lahko razširi na škodo, ki jo na zavarovanih stvareh povzroči iztečena tekočina ali plin. Ni pa krita škoda, ki jo na zavarovanih stvareh povzroči voda (izliv vode).
(3) Zavarovanje ne krije izgube tekočine ali plina, ki:
1) nastane zaradi slabega vzdrževanja ali dotrajanosti posode ali naprave za izpuščanje;
2) če je tekočina iztekla, plin pa ušel zaradi slabe tesnitve.
18. člen IZLIV ŽAREČE MASE
(1) Zavarovanje krije škodo, ki jo na zavarovanih stvareh povzroči izliv žareče mase zunaj kraja, določenega za izpuščanje ali odvod, čeprav ne nastane požar. Škoda na napravi za taljenje in odvod mase je krita le, če jo povzroči žareča tekoča masa od zunaj.
(2) Zavarovanje krije tudi škodo na razliti masi.
19. člen SAMOVŽIG ZALOG (PIROLIZA)
(1) Samovžig je proces, med katerim se snovi pod vplivom znotraj nastalih visokih temperatur razkrajajo ali prehajajo v pepel brez prisotnosti ognja ali delovanja toplote od zunaj.
(2) Zavarovanje ne krije škode na zalogah snovi, ki niso uskladiščene in oskrbovane po veljavnih predpisih.
20. člen VDOR METEORNE VODE
(1) Zavarovanje krije škodo na zavarovanih stvareh zaradi nepričakovanega in nenadnega vdora meteorne vode v notranjost zavarovane zgradbe zaradi velikih količin padavin. Zavarovanje krije tudi škodo zaradi:
1) izliva vode iz žlebov in cevi za odvod deževnice;
2) taljenja ledu in snega.
(2) Zavarovanje ne krije škode:
1) če je do vdora meteorne vode prišlo skozi odprtine na zgradbi (zunanja okna in vrata), ki bi morale biti ustrezno zaprte;
2) zaradi neustreznih konstrukcijskih rešitev balkonov, teras, vrat, oken, streh ipd.;
3) zaradi neustrezne ali dotrajane hidroizolacije;
4) zaradi vlažnosti temeljev, delovanja podtalnice, visoke vode ter kakršnihkoli drugih dolgotrajnih delovanj;
5) zaradi slabega vzdrževanja objekta in sistema za odvod meteornih vod ter pomanjkljive zaščite pred zamašitvijo;
6) zaradi dotrajanosti, izrabljenosti in korozije;
7) zaradi hišne gobe;
8) na zalogah blaga, ki je občutljivo na vodo in ni ustrezno skladiščeno;
9) zaradi posedanja tal kot posledice izliva vode iz žlebov in cevi za odvod deževnice;
10) na samih žlebovih in ceveh za odvod deževnice;
11) na zunanji strani zavarovane zgradbe ter na zunanjih vratih in oknih;
12) ki je posledica nedokončanih gradbenih, instalacijskih ali obrtniških del na objektih v gradnji.
(3) Zavarovanje ne krije škode, če je že prišlo do zavarovalnega primera zaradi vdora meteorne vode in zavarovanec ni izvedel ustreznih ukrepov, da do ponovnega vdora meteorne vode ne bi prišlo.
21. člen INDIREKTNI UDAR STRELE
(1) Indirektni udar strele je udar, ki posredno deluje na električne vode in kovinske dele na stavbi in v njej ter pri tem povzroči pojav prenapetosti v električnem omrežju in na teh kovinskih delih.
(2) Zavarovanje krije škodo, ki jo povzroči strela posredno na stvareh:
1) s prenosom električne energije po električnih vodih;
2) zaradi indukcije pri atmosferskih izpraznitvah.
(3) Predmet zavarovanja so samo stvari, ki so posebej navedene v polici in so lahko le: telefonski aparati, telefaksi, avtomatični telefonski odzivniki, telefonske centrale, domofoni, avtomatski odpiralniki vrat, vgrajene alarmne naprave, televizijske in radijske antenske naprave (antene z mešalci signala, antenski ojačevalniki, usmerniki za antenske ojačevalnike) in instalacije, ki so del zgradbe vendar brez vgrajene elektrostrojne opreme kot so npr. hidroforji, bojlerji, peči za centralno ogrevanje, klimatske naprave, števci. Ostali aparati in naprave (kot npr. ostale avdio-vizuelne naprave, računalniki, gospodinjski aparati) niso zavarovani.
22. člen VANDALIZEM
(1) Zavarovanje vandalizma krije uničenje ali poškodovanje zavarovanih stvari, ki nastanejo zaradi objestnih in vandalskih dejanj tretjih oseb.
Za tretje osebe se ne štejejo zavarovanec in njegovi svojci ter poslovni družabniki z njihovimi svojci. Če ima zgradba več lastnikov, zavarovanje ne krije škode, ki jo povzročijo solastniki in njihovi svojci ter njihovi poslovni družabniki (npr. podnajemniki) in njihovi svojci.
Za svojce se štejejo zakonec in njegovi otroci ter osebe, ki žive v skupnem gospodinjstvu.
(2) Zavarovane so samo stvari, ki so navedene v polici. Pri zavarovanju zgradb so zavarovani vsi deli zgradb in vsa vgrajena oprema (instalacije, sistem centralne kurjave, bojlerji idr.) razen:
1) stekel v oknih in vratih in steklenih pregradnih stenah;
2) stekel na svetilkah in reflektorjih ter vseh vrst žarnic;
3) neonskih in ostalih svetlobnih cevi s pripadajočo opremo;
4) svetlobnih napisov in reklam vseh vrst, panojev, umetniških del na zgradbah (reliefov, spomenikov, štukatur...);
5) poštnih nabiralnikov, zvoncev in domofonov;
6) sanitarne keramike;
7) osebnih in tovornih dvigal.
(3) Zavarovanje ne krije škode:
1) na stekleni embalaži, steklenicah, kozarcih in prtih v gostinskih lokalih;
2) ki nastane zaradi ožganin s cigareti, vžigalniki ali vžigalicami;
3) zaradi manjših odrgnin in ureznin na objektu in opremi, ki niso posledica loma;
4) na ograji iz rastlinja (živa meja), prometnih znakih, cestnoprometnih ogledalih;
5) do katere je prišlo, ker so bile zavarovane stvari odnesene, uničene ali poškodovane pri vlomni tatvini, ropu ali roparski tatvini oziroma pri poskusu teh dejanj;
6) ki jo povzročijo znana ali neznana motorna vozila.
(4) Zavarovanje ne krije škode, če je bila zavarovana stvar ob začetku zavarovanja že poškodovana, razen če se v polico navede stanje poškodovane stvari in se stvar fotografira.
(5) Soudeležba zavarovanca v primeru škode znaša 10 % od izračunane zavarovalnine, vendar v absolutnem znesku najmanj 100 EUR (odbitna franšiza). Če je v zavarovalnem obdobju prišlo do več zavarovalnih primerov, se soudeležba upošteva za vsak zavarovalni primer.
(6) Maksimalno izplačilo vseh škod, ki so se dogodile v enem zavarovalnem letu, znaša največ dvakratno zavarovalno vsoto (letni agregat). V primeru, ko je letni agregat izčrpan, se zavarovanje lahko nadaljuje le, če je to posebej dogovorjeno in plačana dodatna premija.
(7) Zavarovanec mora:
1) o nastalem zavarovalnem primeru takoj prijaviti pristojni policijski postaji ter navesti, katere stvari so bile uničene ali poškodovane ter morebitnega povzročitelja;
2) obvestiti zavarovalnico o nastalem zavarovalnem primeru takoj - brez odlašanja;
3) dati zavarovalnici vse podatke in druge dokaze, ki so potrebni za ugotavljanje vzroka, obsega in višine škode.
23. člen POTRES
(1) Potres je naravno tresenje tal, ki ga povzročijo geofizikalni procesi v notranjosti zemlje.
(2) Šteje se, da je prišlo do potresa, če zavarovanec dokaže da:
1) je naravno tresenje tal v bližini zavarovalnega kraja povzročilo škodo na zgradbah, ki so bile pred potresom v dobrem stanju, ali na drugih podobni obstojnih objektih ali
2) je glede na dobro stanje zavarovanih objektov pred potresom škoda lahko nastala izključno zaradi potresa.
(3) Če je škoda, ki jo je povzročil potres, predmet ločenih zahtevkov, velja pravilo, da se škoda, ki jo povzroči potres v obdobju 72 zaporednih ur, obravnava kot en zahtevek, pri čemer zavarovanec sam določi, kdaj se to obdobje začne, in sicer tako, da se ne prekriva z drugim obdobjem.
(4) Zavarovanje potresa krije uničenje ali poškodbo zavarovanih stvari, ki nastane:
1) neposredno zaradi delovanja potresa;
2) zaradi delovanja vseh osnovnih in dodatnih nevarnosti, ki so opredeljene v teh pogojih in so nastale kot posledica potresa.
(5) Zavarovanje potresa ne krije škod, ki nastanejo:
1) na freskah in zidnih dekoracijah;
2) na vzidanih rezervoarjih, zunanjih dvoriščih, zunanjih stopniščih in na drugih zunanjih objektih, razen, če je tako posebej dogovorjeno;
3) na zgradbah, ki še niso pripravljene za njihovo namembnost, ter na vsebini takšnih zgradb.
(6) Zavarovanec je dolžan zavarovane objekte primerno vzdrževati.
(7) Če v polici ni drugače dogovorjeno, se zavarovalnina zmanjša za franšizo v višini 2% od skupne zavarovalne vsote po objektu (požarnem sektorju) po tej polici.
24. člen ZAVAROVALNA VREDNOST
(1) Če ni drugače dogovorjeno, je zavarovalna vrednost za:
1) zgradbe - vrednost nove zgradbe po cenah v kraju, kjer stoji, zgrajena z enakimi gradbenimi materiali, zmanjšana za znesek izgubljene vrednosti zaradi obrabe, starosti in ekonomske zastarelosti;
2) zaloge blaga in materiala - nabavna cena, povečana za odvisne stroške (prevoz, uskladiščenje ipd.), vendar ne višja kot tržna cena;
3) zaloge kmetijskih pridelkov pri pridelovalcih - proizvodna cena, povečana za odvisne stroške, vendar ne višja kot tržna cena;
4) zaloge končnih izdelkov in nedokončane proizvodnje pri izdelovalcih - proizvodna cena, povečana za odvisne stroške, vendar ne višja kot tržna cena;
5) oprema, stroji, naprave in instalacije - nabavna cena novih stvari, zmanjšana za znesek izgubljene vrednosti zaradi obrabe, starosti in ekonomske ter tehnične zastarelosti;
6) gozdove - stroški pogozditve oziroma vrednost lesa, kot je določeno v polici;
7) stvari iz plemenitih kovin, nepredelane plemenite kovine, drago kamenje, bisere, redke in dragocene stvari, umetniške predmete, načrte, skice, modele, kalupe, dokumente, rokopise, zbirke in poslovne knjige-znesek, ki ga sporazumno določita zavarovalec in zavarovalnica. Če vrednost teh stvari v polici ni določena, se šteje, da je vsaka posamezna stvar vredna največ 100 EUR, zbirke pa največ 500 EUR;
8) denar, vrednostne papirje - stroški ponovne izdelave;
9) arhivski material ter predmeti v muzejih in na razstavah - znesek, ki ga sporazumno določita zavarovalec in zavarovalnica. Če vrednost posamezne stvari v polici ni določena se šteje, da je vsaka posamezna stvar vredna največ 100 EUR, zbirke pa največ 2.000 EUR.
(2) Če je posebej dogovorjeno in je obračunana dodatna premija, se zgradbe in oprema lahko zavaruje na novo vrednost. Na novo vrednost se lahko zavarujejo le:
1) zgradbe, pri katerih dejanska vrednost ni nižja od 50% nove vrednosti;
2) opremo (stroje, naprave ter inventar), katere povprečna starost ni večja od 5 let oz. povprečna vrednost ni nižja od 60% nove vrednosti.
Zavarovalna vrednost za zgradbe je vrednost nove zgradbe po cenah v kraju kjer stoji, za opremo je nabavna cena novih stvari.
25. člen ZAVAROVALNA VSOTA
(1) Če ni drugače dogovorjeno, predstavlja zavarovalna vsota zgornjo mejo obveznosti zavarovalnice po enem škodnem dogodku.
(2) Zavarovalec ali zavarovalnica lahko zahtevata, da se za naslednja zavarovalna leta znižata zavarovalna vsota in premija, če zavarovalna vsota precej presega zavarovalno vrednost.
(3) Če je zavarovalna pogodba sklenjena brez zavarovalne vsote ali na neomejeno vrednost, velja da je zavarovanje sklenjeno na dejansko vrednost.
26. člen KRAJ ZAVAROVANJA
(1) Zavarovanje velja, dokler so zavarovane stvari v kraju, ki je naveden v polici, če ni drugače dogovorjeno.
(2) Zavarovanje velja tudi takrat, kadar se vse zavarovane stvari premestijo iz kraja, navedenega v polici, v drug kraj, vendar le na območju Slovenije.
(3) Premičnine kmetijskih gospodarstev, so zavarovane na posestvu zavarovanca.
(4) Stvari podjetij so zavarovane tudi v kraju obdelave, predelave, popravila, kakor tudi tam, kamor so dane v najem ali na posodo.
(5) Če se zavarovana stvar po naravi njene uporabe premešča iz kraja v kraj, mora biti to v polici navedeno. Zavarovanje velja na območju Slovenije, če ni drugače dogovorjeno.
27. člen SKLENITEV ZAVAROVALNE POGODBE
(1) Zavarovalna pogodba je sklenjena, ko pogodbenika podpišeta zavarovalno polico ali potrdilo o kritju.
(2) Določbe o sklenitvi zavarovalne pogodbe se uporabljajo tudi, ko se spremeni obstoječa zavarovalna pogodba, razen v primeru spremembe zavarovalnih pogojev ali premijskega cenika.
28. člen VELJAVNOST ZAVAROVANJA
(1) Obveznost zavarovalnice začne teči od štiriindvajsete ure dneva, ki je v polici označen kot dan začetka zavarovanja, če ni dogovorjena drugačna ura. Obveznost zavarovalnice preneha po izteku 24. ure dneva, ki je v polici naveden kot dan poteka zavarovanja.
(2) Če je dogovorjeno, da je treba premijo plačati:
1) ob sklenitvi pogodbe in premija ni bila plačana, začne teči obveznost zavarovalnice, da izplača v pogodbi določeno zavarovalnino, ob 24. uri dne, ko je premija plačana;
2) po sklenitvi pogodbe, začne teči obveznost zavarovalnice, da izplača v pogodbi določeno zavarovalnino, na dan, ki je v pogodbi določen kot dan začetka zavarovanja.
(3) Obveznost zavarovalnice je podana le, če pride do škodnega dogodka v času trajanja zavarovalnega kritja.
(4) Če trajanje zavarovanja ni določeno v pogodbi oziroma, če je v zavarovalni pogodbi dogovorjen rok trajanja z možnostjo, da se pogodba podaljšuje za enako časovno obdobje, sme vsaka stranka od nje odstopiti z dnem zapadlosti premije, le da mora o tem pisno obvestiti drugo stranko najmanj 3 mesece pred zapadlostjo premije.
(5) Če je zavarovanje sklenjeno za več kot 3 leta, sme po preteku tega časa vsaka stranka z odpovednim rokom šestih mesecev odstopiti od pogodbe, s tem da to pisno sporoči drugi stranki.
29. člen PLAČILO PREMIJE IN POSLEDICE NEPLAČILA PREMIJE
(1) Premijo za prvo zavarovalno leto mora zavarovalec plačati ob sklenitvi pogodbe, premije za naslednja zavarovalna leta pa prvi dan vsakega nadaljnjega zavarovalnega leta. Če je dogovorjeno, da se premija plačuje v obrokih, mora biti prvi obrok vplačan ob sklenitvi pogodbe, razen če ni drugače dogovorjeno. Ob nastanku zavarovalnega primera ima zavarovalnica pravico zahtevati takojšnje plačilo vseh obrokov premije za zavarovalno leto.
(2) Če je dogovorjeno, da se premija plačuje v obrokih ali za nazaj, se lahko obračunajo redne obresti od zneska premije, za katero je dogovorjena odložitev plačila. Če obrok ni plačan do dneva zapadlosti, ima zavarovalnica pravico do zakonskih zamudnih obresti in pravico zahtevati takojšnje plačilo vseh še nezapadlih obrokov.
(3) Če je premija plačana po pošti ali banki, velja za čas plačila dan, ko je bil dan nalog za plačilo pošti ali banki.
(4) Če je bil glede na dogovorjeni čas zavarovanja priznan popust na premijo, zavarovanje pa je prenehalo pred potekom tega časa, lahko zavarovalnica terja razliko do tiste premije, ki bi jo moral zavarovalec plačati, če bi se bila pogodba sklenila le za toliko časa, kolikor je dejansko trajala.
(5) V primeru prenehanja zavarovalne pogodbe zaradi neplačane zapadle premije, mora zavarovalec plačati premijo za čas do dneva prenehanja pogodbe ali celotno premijo za tekoče zavarovalno leto, če je do dneva prenehanja veljavnosti pogodbe nastal zavarovalni primer, za katerega mora zavarovalnica plačati odškodnino. Zavarovalec je dolžan povrniti tudi popust na premijo, ki mu je bil priznan za dogovorjeni čas zavarovanja, kot je opredeljeno v prejšnjem odstavku.
(6) Zavarovalnica ima pravico, da ob kakršnem koli izplačilu iz zavarovanja od zavarovalnine odtegne vse zapadle in neplačane premije tekočega zavarovalnega leta kakor tudi druge zapadle obveznosti zavarovalca do zavarovalnice iz preteklih let.
(7) Obveznost zavarovalnice, da izplača zavarovalnino preneha v primeru, če zavarovalec do zapadlosti ne plača zavarovalne premije, ki je zapadla po sklenitvi pogodbe, in tega tudi ne stori kdo drug, ki je za to zainteresiran, po tridesetih dneh od dneva, ko je bilo zavarovalcu vročeno priporočeno pismo zavarovalnice z obvestilom o zapadlosti premije, pri čemer pa ta rok ne more izteči prej, preden ne preteče trideset dni od zapadlosti premije.
(8) Zavarovalnica lahko po izteku roka iz 7. odstavka tega člena, če je zavarovalec v zamudi s plačilom premije, ki jo je treba plačati po sklenitvi pogodbe oziroma druge in naslednjih premij, razdre zavarovalno pogodbo brez odpovednega roka, s tem da razdrtje zavarovalne pogodbe nastopi z iztekom roka iz 7. odstavka tega člena in s prenehanjem zavarovalnega kritja, če je bil zavarovalec na to opozorjen v priporočenem pismu z obvestilom o zapadlosti premije in o prenehanju zavarovalnega kritja.
(9) Če zavarovalec, v primerih ko zavarovalnica ni razdrla zavarovalne pogodbe, plača premijo po izteku roka iz 7. odstavka tega člena, vendar v enem letu od zapadlosti premije, je zavarovalnica dolžna, če nastane zavarovalni primer, plačati zavarovalnino od
24. ure po plačani premiji in zamudnih obresti. Če zavarovalec premije v tem roku ne plača, zavarovalna pogodba preneha veljati s potekom zavarovalnega leta.
30. člen POVRAČILO PREMIJE
(1) Zavarovalnici pripada za tekoče zavarovalno leto premija v celoti, če je zavarovana stvar uničena zaradi ene izmed zavarovanih nevarnosti.
(2) Zavarovalnica vrne del premije za neuporabljeni čas zavarovanja, če je zavarovana stvar uničena zaradi nezavarovane nevarnosti. Vrnjeni del zavarovalne premije se zmanjša za manipulativne stroške.
(3) Če je zavarovana stvar uničena pred začetkom kritja, vrne zavarovalnica vso plačano premijo, zmanjšano za manipulativne stroške.
(4) V drugih primerih prenehanja zavarovalne pogodbe pred koncem dobe, za katero je plačana premija, pripada zavarovalnici premija do tistega dne, do katerega traja zavarovalno kritje, če ni drugače dogovorjeno.
31. člen NEVARNOSTNE OKOLIŠČINE
(1) Pred sklenitvijo kakor tudi med trajanjem zavarovalne pogodbe mora zavarovalec prijaviti zavarovalnici vse okoliščine, ki so pomembne za ocenitev nevarnosti in so mu bile znane ali mu niso mogle ostati neznane. Za okoliščine, ki so pomembne za ocenitev nevarnosti, štejejo zlasti okoliščine, ki so zavarovalcu znane in na podlagi katerih je določena in obračunana zavarovalna
premija, kakor tudi one, ki so navedene v zavarovalni pogodbi. Te okoliščine lahko zavarovalec in zavarovalnica določita tudi skupaj.
(2) Zavarovalec mora omogočiti zavarovalnici pregled in oceno nevarnosti.
32. člen NASTANEK ZAVAROVALNEGA PRIMERA
(1) Zavarovalni primer je dogodek, glede na katerega se sklene zavarovanje in mora biti bodoč, negotov in neodvisen od izključne volje pogodbenikov.
(2) Pri zavarovanju stvari se šteje, da je nastal zavarovalni primer v trenutku, ko so zaradi ene izmed zavarovanih nevarnosti začele nastajati poškodbe na zavarovani stvari.
33. člen DOLŽNOSTI ZAVAROVANCA PO ZAVAROVALNEM PRIMERU
(1) Po nastanku zavarovalnega primera mora zavarovanec takoj storiti vse, kar je v njegovi moči, da bi preprečil nadaljnje nastajanje škode, upoštevajoč pri tem navodila zavarovalnice.
(2) Zavarovanec mora obvestiti zavarovalnico o nastanku zavarovalnega primera najkasneje v treh dneh od dneva, ko zanj izve.
(3) Zavarovanec mora o vseh primerih, ki so določeni z ustreznimi predpisi, predvsem pa o zavarovalnem primeru, ki je nastal zaradi požara, eksplozije ali udarca motornega vozila, ki ni last zavarovanca in vandalizma, takoj obvestiti pristojno policijsko postajo ter navesti, katere stvari so bile uničene ali poškodovane oz. so izginile ob zavarovalnem primeru.
(4) Zavarovanec mora dati zavarovalnici vse podatke in druge dokaze, ki jih ima na voljo in so nujno potrebni za ugotavljanje vzroka, obsega in višine škode.
(5) Če zavarovanec svojih obveznosti iz tega člena v dogovorjenem roku ne izpolni, zavarovalnica lahko odkloni plačilo zavarovalnine, če zaradi te opustitve ne more ugotoviti nastanka zavarovalnega primera ali obsega poškodovanja zavarovanih stvari.
(6) Če zavarovanec po svoji krivdi zavarovalnici ne prijavi nastanka zavarovalnega primera v času in na način, ki je določen s temi pogoji, mora zavarovalnici povrniti morebitno škodo, ki jo le-ta ima zaradi tega.
34. člen DOLŽNOSTI ZAVAROVALNICE PO ZAVAROVALNEM PRIMERU
(1) Če nastane zavarovalni primer, mora zavarovalnica izplačati zavarovalnino v roku štirinajst dni, šteto od dneva, ko razpolaga z vso dokumentacijo, na podlagi katere lahko odloča o temelju in višini zahtevka. Če znesek njene obveznosti ni ugotovljen v temu roku, mora zavarovalnica upravičencu na njegovo zahtevo izplačati nesporni del svoje obveznosti kot predujem.
(2) Pri zavarovanju na novo vrednost mora zavarovalnica, v skladu s prejšnjim odstavkom tega člena, izplačati zavarovalnino v višini dejanske vrednosti predmeta zavarovanja (vrednost nove stvari, zmanjšana za znesek izgubljene vrednosti zaradi obrabe, starosti in ekonomske zastarelosti), preostali del pa mora izplačati naknadno, to je po izpolnitvi določil 38. člena teh pogojev.
35. člen OBRAČUN ŠKODE
(1) Škoda, ki jo krije zavarovanje, se obračuna:
1) v primeru uničenja ali izginitve zavarovane stvari - po zavarovalni vrednosti stvari na dan nastanka zavarovalnega primera, zmanjšani za vrednost ostankov;
2) v primeru poškodbe zavarovanih stvari - po stroških popravila in materiala, kolikor bi znašali na dan nastanka zavarovalnega primera, zmanjšanih za izgubljeno vrednost stvari zaradi obrabe, starosti, ekonomske in tehnične zastarelosti ter za vrednost ostankov; v kolikor ni drugače dogovorjeno.
(2) Šteje se, da je stvar uničena in se zato škoda obračuna po 1). točki prejšnjega odstavka, če bi ob nastanku zavarovalnega primera stroški popravila dosegli zavarovalno vrednost stvari, zmanjšano za vrednost ostankov.
(3) Če je posebej dogovorjen način zavarovanja na novo vrednost in je doplačana dodatna premija, se škoda, ki jo krije zavarovanje obračuna v primeru:
1) uničenja - po zavarovalni vrednosti iz 2. odstavka 24. člena teh pogojev;
2) poškodovanja - po stroških popravila in materiala.
(4) Pri zavarovanju na novo vrednost se šteje, da je stvar uničena, v kolikor stroški popravila, od katerih se odšteje rešene dele oz. ostanke, presegajo 80% nove vrednosti.
(5) V kolikor so na novo vrednost zavarovane stvari, ki ob nastanku zavarovalnega primera ne ustrezajo določilom iz 2. odstavka 24. člena teh pogojev, za te stvari velja, da so zavarovane na dejansko vrednost in se škoda obračuna po 1. odstavku tega člena.
(6) Ne glede na ostala določila tega člena se v primeru, da toča pri padcu poškoduje zavarovano stvar tako, da zavarovana stvar spremeni obliko, se škoda obračuna tako, da se prizna samo manjvrednost poškodovane stvari.
(7) V škodo se ne računajo stroški, ki so nastali ob popravilu zaradi izboljšave, izpopolnitve ali drugih sprememb na zavarovanih stvareh.
(8) Ostanki uničenih ali poškodovanih stvari ostanejo zavarovancu in se obračunajo po tržni ceni po stanju, v kakršnem so bili takoj po zavarovalnem primeru.
36. člen STROŠKI PO ZAVAROVALNEM PRIMERU
(1) K škodi se prištejejo tudi stroški za čiščenje, ki je potrebno zaradi poškodbe ali uničenja zavarovanih stvari, vendar največ do 3% zavarovalne vsote poškodovanih stvari, če ni drugače dogovorjeno. Med te stroške spadajo nujni stroški za čiščenje kraja škode, za rušenje poškodovanih in neuporabnih delov, izdatki za odvoz zgorelin, ruševin in naplavin do najbližjega kraja, kjer je dovoljeno
odlaganje, stroški zapore cestišča in stroški ponovne izdelave gradbene dokumentacije. Povrnejo se le tisti stroški, ki nastanejo kot izključna posledica delovanja zavarovanih nevarnosti na zavarovanih stvareh.
(2) Zavarovanje ne krije stroškov za odstranitev ali zmanjšanje nevarnosti in tudi ne stroškov za posredovanje gasilskih ali drugih organizacij, ki morajo po namenu svojega poslovanja nuditi brezplačno pomoč ob zavarovalnem primeru.
37. člen XXXXXXX XXXXXXXXXXXXX
(1) Če je na dan nastanka zavarovalnega primera zavarovalna vsota enaka ali višja od zavarovalne vrednosti, plača zavarovalnica obračunano škodo v polnem znesku, vendar največ do višine zavarovalne vrednosti.
(2) Če je na dan nastanka zavarovalnega primera zavarovalna vsota nižja od zavarovalne vrednosti (podzavarovanje), plača zavarovalnica obračunano škodo le v razmerju med zavarovalno vsoto in zavarovalno vrednostjo, vendar največ do višine zavarovalne vsote.
(3) V primeru, ko je sklenjeno zavarovanje z zavarovalno vsoto na prvi riziko, plača zavarovalnica obračunano škodo v polnem znesku, vendar največ do dogovorjene zavarovalne vsote na prvi riziko. V tem primeru se ne uporablja določila o podzavarovanju iz 2. odstavka tega člena.
(4) Stroški za čiščenje se izplačajo v priznani višini tudi, če skupaj s priznano škodo presegajo zavarovalno vsoto poškodovanih stvari.
(5) Če je v zavarovalni pogodbi dogovorjeno, da zavarovanec sam nosi del škode (franšiza), se pri izračunu zavarovalnine upošteva tudi ta. V tem primeru je najvišja dajatev zavarovalnice omejena z višino zavarovalne vsote, zmanjšane za znesek franšize.
(6) Zavarovalnica mora povrniti stroške, izgube in drugo škodo, povzročeno z razumnim poskusom, da bi se odvrnila neposredna nevarnost za nastanek zavarovalnega primera, ter s poskusom, da bi se omejile njegove škodljive posledice, in sicer tudi tedaj, če so bili ti poskusi brezuspešni. Zavarovalnica je dolžna dati to povračilo celo tedaj, če skupaj s povračilom škode od zavarovalnega primera presega zavarovalno vsoto.
(7) Na dan končnega obračuna zavarovalnega primera se obračunana zavarovalnina zmanjša za morebitno že izplačano akontacijo, prevrednotovano skladno s stopnjo rasti cen življenjskih potrebščin v Sloveniji od izplačila akontacije do končnega obračuna zavarovalnega primera.
(8) Zavarovalnica lahko zavarovalnino pobota s terjatvijo, ki jo ima do zavarovanca iz kateregakoli naslova.
38. člen POSEBNOSTI IZPLAČILA ZAVAROVALNINE PRI ZAVAROVANJU NA NOVO VREDNOST
(1) Za izplačilo zavarovalnine pri načinu zavarovanja na novo vrednost mora biti izpolnjen pogoj, da se:
1) namesto uničenih objektov ponovno postavijo novi objekti in da navedeni objekti služijo enakemu namenu kot pred škodo;
2) namesto uničene opreme ponovno dobavi nova oprema in da navedena oprema služi enakemu namenu kot pred škodo.
(2) V kolikor zavarovalec oz. zavarovanec dokaže, da je ponovna postavitev oz. popravilo od pristojnih organov prepovedana, se lahko izvede ponovna postavitev na drugem mestu v državi, vendar največ do višine zneska izgradnje na prvotni lokaciji.
(3) V kolikor se ponovna postavitev, popravilo ali nakup ne izvrši v roku 3 let po obračunu škodnega primera ali če zavarovalec ali zavarovanec pisno izjavi zavarovalnici, da poškodovane stvari ne želi popraviti oz nadomestiti, se pri dokončnem obračunu škode upošteva dejanska vrednost objekta.
39. člen IZVEDENSKI POSTOPEK
(1) Vsaka pogodbena stranka lahko zahteva, naj določena sporna dejstva ugotavljajo izvedenci.
(2) Vsaka stranka imenuje enega izvedenca izmed oseb, ki s strankami niso v delovnem ali sorodstvenem razmerju. Imenovana izvedenca pred začetkom dela imenujeta tretjega izvedenca, ki da svoje mnenje le, kadar so ugotovitve prvih dveh izvedencev različne in le v mejah njunih ugotovitev.
(3) Vsaka stranka nosi stroške za izvedenca, ki ga je imenovala, za tretjega izvedenca nosi vsaka stranka polovico stroškov.
(4) Končne ugotovitve so obvezne za obe stranki.
40. člen ZAVAROVANJE PO ZAVAROVALNEM PRIMERU
(1) Po zavarovalnem primeru, pri katerem so bile zavarovane stvari poškodovane, se zavarovalno razmerje nadaljuje brez spremembe.
(2) Za stvari, ki po zavarovalni pogodbi veljajo za uničene, zavarovanje po zavarovalnem primeru preneha.
41. člen SPREMEMBA ZAVAROVALNIH POGOJEV ALI PREMIJSKEGA CENIKA
(1) Če zavarovalnica spremeni zavarovalne pogoje ali premijski cenik, mora o spremembi zavarovalca pisno ali na drug primeren način (v dnevnem časopisju, po radiu, televiziji ipd.) obvestiti vsaj 60 dni pred potekom tekočega zavarovalnega leta.
(2) Zavarovalec ima pravico, da v 60-ih dneh po prejemu obvestila odpove zavarovalno pogodbo. Pogodba preneha veljati s potekom tekočega zavarovalnega leta.
(3) Če zavarovalec ne odpove zavarovalne pogodbe, se ta z začetkom prihodnjega leta spremeni v skladu z novimi zavarovalnimi pogoji ali premijskim cenikom.
42. člen NAČIN OBVEŠČANJA
(1) Dogovori o vsebini zavarovalne pogodbe so veljavni le, če so sklenjeni v pisni obliki.
(2) Vsa obvestila in izjave, ki jih je treba dati po določbah zavarovalne pogodbe, morajo biti pisne.
(3) Obvestilo ali izjava je dana pravočasno, če se pošlje pred potekom roka s priporočenim pismom.
(4) Izjava, ki jo je treba dati drugemu, velja šele tedaj, ko jo ta prejme.
43. člen SPREMEMBA NASLOVA IN VROČANJE
(1) Zavarovalec mora obvestiti zavarovalnico o spremembi naslova svojega bivališča oziroma sedeža ali svojega imena oziroma firme v roku 15 dni od dneva spremembe.
(2) Če je zavarovalec spremenil naslov bivališča oziroma sedež ali svoje ime oziroma firmo, pa tega ni sporočil zavarovalnici, zadošča, da zavarovalnica obvestilo, ki ga mora sporočiti zavarovalcu, pošlje na naslov njegovega zadnjega znanega bivališča ali sedeža, ali ga naslovi na zadnje znano ime oziroma firmo.
(3) V primeru, da poskus vročitve priporočenega obvestila zavarovalcu ni bil uspešen (zaradi preselitve, odklonitve sprejema ipd.), zavarovalnica vrnjeno pošto šteje za vročeno in jo deponira na sedežu zavarovalnice. Zavarovalec se strinja, da se vrnjena nevročena priporočena pošiljka šteje za prejeto na dan prvega poizkusa vročitve ter da velja, da je zavarovalec z njeno vsebino seznanjen.
(4) V prejšnjem odstavku navedena domneva uspele vročitve ima na podlagi pogodbenega dogovora z zavarovalcem pravno veljavne učinke.
44. člen VARSTVO OSEBNIH PODATKOV
(1) Zavarovalec v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov dovoljuje, da se njegovi osebni podatki uporabljajo v zbirki podatkov, ki jo vzpostavi, vodi in vzdržuje zavarovalnica in z njo kapitalsko povezana ter pooblaščena podjetja za zastopanje in posredovanje zavarovanj.
(2) Zavarovalec soglaša in pooblašča zavarovalnico oziroma katerokoli drugo osebo, ki s cesijo pridobi pravice iz zavarovalne pogodbe, da pri pristojnih državnih organih ali drugih institucijah opravi poizvedbe o naslovu bivališča, zaposlitve, premoženjskem stanju in prejemkih, ter jih uporabi, če je to za izvajanje pogodbe potrebno.
(3) Zavarovalec dovoljuje zavarovalnici oziroma katerikoli drugi osebi, ki s cesijo pridobi pravice iz zavarovalne pogodbe, posredovanje in zbiranje podatkov o morebitnem neizpolnjevanju njegovih obveznosti iz zavarovalne pogodbe tudi drugim finančnim ustanovam.
(4) Navedeni osebni podatki se bodo uporabljali le v času trajanja zavarovanja in z namenom obveščanja zavarovalca o novostih in ponudbah zavarovalnice. Zavarovalnica se obvezuje, da bo zdravstvene podatke, kot tudi vse druge osebne podatke, skrbno varovala v skladu z veljavno zakonodajo.
45. člen IZVENSODNO REŠEVANJE SPOROV
(1) Zoper odločitev zavarovalnice je dovoljena pritožba. Pritožba se vloži na tisto organizacijsko enoto zavarovalnice, kjer je bilo sklenjeno zavarovanje. Pritožba se lahko odda osebno, po pošti ali prek spletne strani zavarovalnice.
(2) Pritožbo obravnava pristojna pritožbena komisija v skladu s pravilnikom, ki ureja interni pritožbeni postopek zavarovalnice. Odločitev pritožbene komisije je dokončna in nadaljnji postopki pri zavarovalnici niso možni.
(3) V primeru nestrinjanja z odločitvijo pritožbene komisije se lahko nadaljuje postopek za izvensodno rešitev spora pri mediacijskem centru, ki deluje v okviru Slovenskega zavarovalnega združenja.
46. člen UPORABA ZAKONA IN KRAJEVNA PRISTOJNOST V PRIMERU SODNEGA SPORA
Za razmerja iz zavarovalne pogodbe se uporablja slovensko pravo. Za spore iz te zavarovalne pogodbe je krajevno pristojno sodišče po kraju organizacijske enote zavarovalnice, pri kateri je bila zavarovalna pogodba sklenjena.
Za izvajanje nadzora nad zavarovalnico je pristojna Agencija za zavarovalni nadzor, Trg republike 3, Ljubljana.