Splošni pogoji za zavarovanje elektronskih računalnikov
ER 01/16
Splošni pogoji za zavarovanje elektronskih računalnikov
veljajo od 2.11.2016
Izrazi v teh pogojih pomenijo:
zavarovalec - oseba, ki sklene zavarovalno pogodbo;
zavarovanec - oseba, katere premoženje in/ali premoženjski interes je zavarovan. Zavarovalec in zavarovanec je ista oseba, razen pri zavarovanju na tuj račun; polica - listina o zavarovalni pogodbi;
premija- znesek, ki ga zavarovalec združuje (plača) v zavarovalnico; zavarovalnina - znesek, ki ga zavarovalnica plača po zavarovalni pogodbi; zavarovatelj - Zavarovalnica Sava d.d..
1. člen – PREDMET ZAVAROVANJA
(1) Predmet zavarovanja so elektronski računalniki, komunikacijska oprema, naprave za brezprekinitveno napajanje (UPS) ter računalniške instalacije (v nadaljevanju računalniki).
(2) Le, če je posebej dogovorjeno in je plačana dodatna premija, so lahko predmet zavarovanja tudi stroški:
1) ponovnega vnosa podatkov,
2) najema drugega računalnika.
(3) Po teh pogojih v primeru okvar niso predmet zavarovanja, in sicer tudi takrat ne, ko je njihova vrednost zajeta v vrednosti zavarovane stvari:
1) žarnice, varovalke, baterije, kartuše, xxxxxxx, riboni in trakovi za tiskalnike;
2) običajni stroški obratovanja in vzdrževanja
3) vrednost podatkov na pomnilnikih.
2. člen – ZAVAROVANE NEVARNOSTI
(1) Zavarovanje krije v obsegu, ki je določen s temi pogoji vsako izginitev zaradi vlomske tatvine, nenadno in nepričakovano uničenje ali poškodovanje zavarovane stvari, razen zaradi:
1) pomanjkljivosti ali napak, ki so obstajale v trenutku sklenitve zavarovanja in so bile ali bi morale biti znane zavarovancu;
2) neposredne posledice trajnega vplivanja in delovanja kemičnih, toplotnih ali mehaničnih pogojev namestitve (korozija, oksidacija, vlaga, sevanje, staranje, čezmerna vibracija, utrujenost materiala in obraba ipd.);
3) nezadostnega investicijskega vzdrževanja;
4) obratovanja pred končanim popravilom;
5) montaže in poskusnega pogona ali poskusnega obratovanja;
6) kršitve zakonitih in tehničnih predpisov ter pravil tehničnega izkoriščanja zavarovanih stvari in zaščitnih ukrepov;
7) potresa;
8) škode, ki je nastala v neposredni ali posredni povezavi s terorističnim dejanjem, niti kakršnihkoli stroškov, ki so nastali kot posledica tega dejanja. Za teroristično dejanje se šteje nasilno dejanje ali dejanje, ki ogroža človeško življenje, premično oziroma nepremično premoženje ali infrastrukturo, in sicer s silo, nasiljem ali grožnjo, ne glede na to, ali je to dejanje izvedeno samostojno ali v povezavi s kakšno organizacijo ali oblastjo, in je izvedeno zaradi političnih, verskih, ideoloških ali podobnih namenov ter ima namen vplivati na katerokoli vlado ali ima namen ustrahovati ali ustrahovati javnost oziroma katerikoli njen del.
9) posredne škode, ki nastane ob zavarovalnem primeru (izguba zaslužka, obratovalni zastoj, kazen, ipd.) in stroškov za najem drugega računalnika, če niso posebej zavarovani in je obračunana ustrezna premija.
10) škode, ki nastane v garancijskem roku in jo mora povrniti proizvajalec ali prodajalec, če njuno jamstvo ni sporno;
11) stroškov demontaže in ponovne montaže, ki so nastali zaradi rednega pregleda ali vzdrževanja zavarovane stvari (periodična popravila ali zamenjave obrabljenih delov), in sicer tudi tedaj, če se ob tej priložnosti ugotovi poškodovanje zaradi zavarovane nevarnosti. Zavarovanje v tem primeru krije le stroške popravila ali zamenjave uničenih ali poškodovanih delov, ki niso bili predvideni za periodično popravilo oziroma zamenjavo.
12) izginitve in navadne tatvine;
13) stroškov vzdrževanja;
14) izgube podatkov na pomnilniku.
3. člen – VELJAVNOST ZAVAROVANJA IN KRAJ ZAVAROVANJA
(1) Zavarovane so samo v polici navedene stvari, ki so na območju obratov zavarovanca v istem kraju in v času, ko so montirane in pripravljene za obratovanje, ko obratujejo, ko se demontirajo in montirajo zaradi popravila (remonta) ter v času popravila v zavarovančevi delavnici.
(2) Če je posebej dogovorjeno, so zavarovane tudi stvari, ki so dane v zakup ali na posodo, vendar pod pogojem, da obratujejo v pogojih in z namenom, za katerega so projektirane in izdelane.
(3) Zavarovanje ne velja za čas, dokler je zavarovana stvar na sejmu ali razstavi in na prevozu zunaj območja obrata.
(4) Če se zavarovana stvar po naravi njene uporabe premešča iz kraja v kraj, mora biti to v polici posebej navedeno. V vsakem primeru je zavarovanje omejeno na območje R. Slovenije, če ni drugače dogovorjeno.
4. člen – ZAVAROVALNA VREDNOST
Zavarovalna vrednost stvari je nabavna cena nove stvari, povečana za stroške prevoza, montaže in zmanjšana za znesek izgubljene vrednosti zaradi obrabe, starosti in ekonomske zastarelosti, če ni drugače dogovorjeno.
5. člen – ZAVAROVALNA VSOTA
(1) Zavarovalna vsota je zgornja meja obveznosti zavarovalnice. Če ni v zavarovalni pogodbi dogovorjeno drugače, jamči zavarovalnica le do višine dogovorjene zavarovalne vsote.
(2) Zavarovalnica ali zavarovanec lahko zahtevata, da se za naslednja zavarovalna leta znižata zavarovalna vsota in premija, če zavarovalna vsota precej presega zavarovalno vrednost.
(3) Če je zavarovalna pogodba sklenjena brez zavarovalne vsote ali na neomejeno vrednost velja, da je zavarovanje sklenjeno na dejansko vrednost.
6. člen – ZAVAROVALNI PRIMER
Pri zavarovanju stvari se šteje, da je nastal zavarovalni primer v trenutku, ko so zaradi ene izmed zavarovalnih nevarnosti začele nastajati poškodbe na zavarovani stvari.
7. člen – ZAVAROVANČEVE DOLŽNOSTI PO ZAVAROVALNEM PRIMERU
(1) Po nastanku zavarovalnega primera mora zavarovanec:
1) takoj storiti vse, kar je v njegovi moči, da bi preprečil nadaljnje nastajanje škode, upoštevajoč pri tem navodila zavarovalnice;
2) najpozneje v 3 dneh od dneva, ko je zvedel za zavarovalni primer, o tem obvestiti zavarovalnico;
3) in ne sme spreminjati stanja poškodovanih oz. uničenih stvari, dokler si jih ne ogleda predstavnik zavarovalnice, razen če je sprememba potrebna v javnem interesu oz. da bi bila škoda manjša.
(2) Zavarovanec mora dati zavarovalnici vse potrebne podatke, ki jih ima na voljo in so nujno potrebni za ugotavljanje vzroka, obsega in višine škode. Zavarovalnica lahko zahteva tudi druga dokazila, predvsem pa dokazilo, da je zavarovanec v primeru, ko je bil dolžan o nastanku zavarovalnega primera obvestiti najbližjo policijsko postajo, to tudi storil. Če zavarovanec ne predloži zahtevanih podatkov in dokazov, se šteje, da ni dokazal nastanka zavarovalnega primera oz. višine škode.
(3) Če zavarovanec po svoji krivdi zavarovalnici ne prijavi nastanka zavarovalnega primera v času in na način, ki je določen s temi pogoji, mora zavarovalnici povrniti morebitno škodo, ki jo ima zaradi tega.
(4) Zavarovanec mora o vseh primerih, ki so določeni z ustreznimi predpisi, predvsem pa o zavarovalnem primeru, ki je nastal zaradi požara, eksplozije ali udarca neznanega motornega vozila in premičnega delovnega stroja, takoj obvestiti policijsko postajo ter navesti, katere stvari so bile uničene ali poškodovane oziroma so izginile ob zavarovalnem primeru.
8. člen – OBRAČUN ŠKODE
(1) Škoda, ki jo krije zavarovanje, se obračuna v primeru:
1) uničenja ali izginitve zavarovane stvari - po zavarovalni vrednosti stvari ob nastanku zavarovalnega primera;
2) poškodbe zavarovane stvari (delna škoda) - po stroških popravila, kolikor bi znašali ob nastanku zavarovalnega primera, zmanjšanih za izgubljeno vrednost stvari zaradi obrabe, starosti in ekonomske zastarelosti (amortizacija) ter za vrednost ostankov, če ni drugače dogovorjeno in je obračunana dodatna premija.
Med stroške popravila se štejejo tudi odvisni stroški, kot so stroški demontaže, ponovne montaže, prevoza, preizkusa ipd.
(2) Šteje se tudi, da je stvar uničena in se zato škoda obračuna po 1) točki prejšnjega odstavka, če bi stroški popravila dosegli vrednost stvari ob nastanku zavarovalnega primera, zmanjšano za vrednost ostankov.
(3) Ostanki uničenih ali poškodovanih stvari ostanejo zavarovancu in se obračunajo po tržni ceni ob nastanku zavarovalnega primera ter po stanju, v kakršnem so bili takoj po zavarovalnem primeru.
(4) Zavarovalnica ni dolžna povrniti celotne vrednosti naprave, če poškodovanega dela ni mogoče popraviti (ker je na primer izdelana v tujini ali pa je ne izdelujejo več). Zavarovalnica v tem primeru povrne le vrednost poškodovanega dela v sorazmerju funkcionalne udeležbe tega dela proti celi napravi.
(5) Če zavarovanec sam popravi poškodovano stvar in je strošek popravila višji od stroška, ki bi ga zaračunal drugi popravljalec, mu je zavarovalnica dolžna povrniti škodo do višine stroškov najbližjega pooblaščenega servisa. Pri tem
obračunu se v stroške popravila drugega popravljalca upoštevajo tudi nujni prevozni stroški.
(6) Stroški začasnega popravila, za katerega zavarovalnica ni dala svojega soglasja, bremenijo zavarovanca.
(7) Višji stroški za nadurno, nočno in praznično delo, hitri prevoz in stroške nastanitve se povrnejo le, če je to posebej dogovorjeno in je plačana dodatna premija. Za hitri prevoz se štejejo stroški letalskega prevoza serviserja v ekonomskem razredu ter hitri prevoz pošiljke materiala.
(8) Če je posebej dogovorjeno, povrne zavarovalnica za čas okvare računalnika zaradi škode, ki jo je povzročila zavarovana nevarnost, stroške za najem drugega računalnika. Ti stroški se povrnejo največ do dogovorjenega zneska oziroma dogovorjene dobe jamstva.
9. člen – STROŠKI PO ZAVAROVALNEM PRIMERU
(1) K škodi se prištejejo tudi stroški za čiščenje, ki je potrebno zaradi uničenja ali poškodbe zavarovanih stvari, vendar največ 3 % od zavarovalne vsote. Med te stroške spadajo nujni izdatki za čiščenje kraja škode, za odstranitev poškodovanih in neuporabnih delov in prevoza do najbližjega kraja, kjer je dovoljeno odlaganje.
(2) Zavarovanje ne krije stroškov za odstranitev ali zmanjšanje nevarnosti in tudi ne stroškov za posredovanje gasilskih in drugih organizacij, ki po namenu svojega poslovanja morajo nuditi brezplačno pomoč ob zavarovalnem primeru.
10. člen – IZSLEDITEV UKRADENIH STVARI
(1) Če zavarovanec kakorkoli izve, kje so ukradene stvari, mora nemudoma, s sodelovanjem policije, ukreniti vse potrebno, da ugotovi istovetnost teh stvari in da jih dobi čimprej nazaj ter o tem takoj obvesti zavarovalnico.
(2) Če zavarovanec še ni prejel zavarovalnine za najdene stvari, jih mora prevzeti. Če so stvari poškodovane, se škoda obračuna po določilih 8. člena.
(3) Če je zavarovanec že prejel zavarovalnino, preden je zvedel kje so ukradene stvari, jih lahko v primeru, če so najdene, zahteva zase; pri tem pa mora zavarovalnici vrniti zavarovalnino prejeto za stvari, ki so bile najdene nepoškodovane. Če pa so najdene stvari poškodovane, jih zavarovanec lahko zahteva za sebe po sporazumno določeni vrednosti in mora vrniti zavarovalnici samo ustrezni del zavarovalnine. Če zavarovanec noče sprejeti teh stvari, preidejo v last zavarovalnice. Če zavarovalnica s prodajo doseže izkupiček, ki presega znesek izplačane zavarovalnine in prodajnih stroškov, se ta presežek prizna zavarovancu.
11. člen – XXXXXXX XXXXXXXXXXXXX (ZAVAROVALNINA)
(1) Če je zavarovalna vsota enaka ali višja od zavarovalne vrednosti ob nastanku zavarovalnega primera, zavarovalnica plača obračunano škodo v polnem znesku, vendar največ do višine zavarovalne vrednosti.
(2) Če je ob nastanku zavarovalnega primera zavarovalna vsota nižja od zavarovalne vrednosti (podzavarovanje), zavarovalnica plača obračunano škodo le v razmerju med zavarovalno vsoto in zavarovalno vrednostjo, vendar največ do višine zavarovalne vsote.
(3) V primeru, ko je sklenjeno zavarovanje z zavarovalno vsoto na prvi riziko, plača zavarovalnica obračunano škodo v polnem znesku, vendar največ do dogovorjene zavarovalne vsote na prvi riziko. Določila o podzavarovanju iz drugega odstavka tega člena se v tem primeru ne uporabljajo.
(4) Če je dogovorjeno, da zavarovanec sam nosi del škode (franšizo), se zavarovalnina, ki jo mora zavarovalnica plačati, zmanjša za dogovorjeni znesek.
(5) Nujne stroške za ukrepe, ki naj bi odvrnili in zmanjšali škodo in ki so po nastanku zavarovalnega primera storjeni po nalogu zavarovalnice, mora zavarovalnica povrniti v celoti, ne glede na zavarovalno vsoto.
(6) Zavarovalnica izplača obračunano škodo oz. njen ustrezni del zavarovancu v 14 dneh potem, ko je prejela vse podatke, ki so potrebni za obračun škode ter dokaz o obstoju in višini svoje obveznosti (poravnava, zaključni sporazum).
12. člen – ZAVAROVANJE PO ZAVAROVALNEM PRIMERU
(1) Po zavarovalnem primeru, pri katerem so bile zavarovane stvari poškodovane, se zavarovalno razmerje nadaljuje brez spremembe.
(2) Za stvari, ki po zavarovalni pogodbi veljajo za uničene, zavarovanje po zavarovanem primeru preneha.
13. člen – NEVARNOSTNE OKOLIŠČINE
(1) Pri sklenitvi zavarovalne pogodbe mora zavarovalec zavarovalnici prijaviti vse okoliščine, ki so pomembne za ocenitev nevarnosti in za katere je vedel, oz. bi moral vedeti. Za okoliščine, ki so pomembne za ocenitev nevarnosti, se štejejo zlasti okoliščine, ki so zavarovalcu znane in na podlagi katerih je določena in obračunana premija, kakor tudi one, ki so navedene v zavarovalni pogodbi. Te okoliščine lahko zavarovalec in zavarovalnica določita skupaj.
(2) Zavarovalec mora omogočiti zavarovalnici pregled in revizijo rizika, kakor tudi določitev največje verjetne škode.
(3) Zavarovalec mora takoj obvestiti zavarovalnico o spremembi nevarnostnih okoliščin, ki bi utegnile biti pomembne za ocenitev nevarnosti. Zavarovalnico mora nemudoma obvestiti o večji nevarnosti, če se je nevarnost povečala s kakšnim njegovim ravnanjem, ki bi povečalo verjetnost nastopa zavarovalnega primera tudi med trajanjem zavarovalnega kritja, sicer je zavarovalnica upravičena zahtevek zavrniti (npr.: adaptacije, dograditve, rekonstrukcije, sprememba poslovne dejavnosti ipd.).
14. člen – OMEJITEV OBVEZNOSTI ZARADI DRUGIH ZAVAROVANJ
Če ima zavarovanec za iste stvari sklenjeno razen tega zavarovanja še kakšno drugo zavarovanje (npr. požarno zavarovanje, zavarovanje strojeloma), se ob zavarovalnem primeru izplača zavarovalnina na podlagi drugega zavarovanja. Iz tega zavarovanja se izplača zavarovalnina samo takrat, ko kritje po drugem zavarovanju ni bilo zadostno, in sicer v višini zneska nepokritega dela škode.
15. člen – SKLENITEV ZAVAROVALNE POGODBE
(1) Zavarovalna pogodba je sklenjena na podlagi pisne ali ustne ponudbe.
(2) Zavarovalnica lahko po prejemu ponudbe zahteva dopolnitve ali pojasnila. šteje se, da je ponudba prispela k zavarovalnici, ko le-ta prejme zahtevane dopolnitve ali pojasnila.
(3) Določbe o sklenitvi zavarovalne pogodbe se uporabljajo tudi, ko se spremeni obstoječa zavarovalna pogodba, razen v primeru spremembe zavarovalnih pogojev ali premijskega sistema.
16. člen – ZAČETEK IN KONEC ZAVAROVALNEGA KRITJA
(1) Obveznost zavarovalnice iz zavarovalne pogodbe se prične po izteku 24. ure dneva, ki je v polici naveden kot začetek zavarovanja, če je do tega dne plačana prva premija, oziroma po izteku 24. ure dneva, ko je premija plačana, če ni drugače dogovorjeno.
(2) Obveznost zavarovalnice preneha po izteku 24. ure dneva, ki je v polici naveden kot dan poteka zavarovanja. Če je v polici naveden samo začetek zavarovanja, se zavarovanje nadaljuje iz leta v leto, dokler ga katera od pogodbenih strank ne odpove. Odpovedati ga mora vsaj 3 mesece pred koncem tekočega zavarovalnega leta.
(3) Če je zavarovanje sklenjeno za več kot 3 leta, sme po preteku tega časa vsaka stranka z odpovednim rokom šestih mesecev odstopiti od pogodbe, s tem da to pisno sporoči drugi stranki.
17. člen – PLAČILO PREMIJE
(1) Premijo za prvo zavarovalno leto mora zavarovalec plačati ob sklenitvi pogodbe, premije za naslednja zavarovalna leta pa prvi dan vsakega nadaljnjega zavarovalnega leta. Če je dogovorjeno, da se premija plačuje v obrokih, mora biti prvi obrok vplačan ob sklenitvi pogodbe razen, če ni drugače dogovorjeno, ob nastanku zavarovalnega primera pa zapadejo v plačilo vsi obroki premije tekočega zavarovalnega leta in se pobotajo z zavarovalnino.
(2) Če je dogovorjeno, da se premija plačuje v obrokih ali za nazaj, se lahko obračunajo redne obresti od zneska premije, za katero je dogovorjena odložitev plačila. Če obrok ni plačan do dneva zapadlosti, ima zavarovalnica pravico do zakonskih zamudnih obresti in pravico zahtevati takojšnje plačilo vseh še nezapadlih obrokov.
(3) Če je premija plačana po pošti ali banki, velja za čas plačila dan, ko je bil dan nalog za plačilo pošti ali banki.
(4) Če je bil glede na dogovorjeni čas zavarovanja priznan popust na premijo, zavarovanje pa je prenehalo pred potekom tega časa, lahko zavarovalnica terja razliko do tiste premije, ki bi jo moral zavarovalec plačati, če bi se bila pogodba sklenila le za toliko časa, kolikor je resnično trajala.
(5) V primeru prenehanja zavarovalne pogodbe zaradi neplačane zapadle premije, mora zavarovalec plačati premijo za čas do dneva prenehanja pogodbe ali celotno premijo za tekoče zavarovalno leto, če je do dneva prenehanja veljavnosti pogodbe nastal zavarovalni primer, za katerega mora zavarovalnica plačati zavarovalnino.
18. člen – POSLEDICE, ČE PREMIJA NI PLAČANA
(1) Obveznost zavarovalnice, da izplača zavarovalnino, preneha v primeru, če zavarovalec do zapadlosti ne plača zavarovalne premije, ki je zapadla po sklenitvi pogodbe, in tega tudi ne stori kdo drug, ki je za to zainteresiran, po tridesetih dneh od dneva, ko je bilo zavarovalcu vročeno priporočeno pismo zavarovalnice z obvestilom o zapadlosti premije, pri čemer pa ta rok ne more izteči prej, preden ne preteče trideset dni od zapadlosti premije.
(2) Zavarovalnica lahko po izteku roka iz prvega odstavka tega člena, če je zavarovalec v zamudi s plačilom premije, ki jo je treba plačati po sklenitvi pogodbe oziroma druge in naslednjih premij, razdre zavarovalno pogodbo brez odpovednega roka, s tem da razdrtje zavarovalne pogodbe nastopi z iztekom roka iz prvega odstavka tega člena in s prenehanjem zavarovalnega kritja, če je bil zavarovalec na to opozorjen v priporočenem pismu z obvestilom o zapadlosti premije in o prenehanju zavarovalnega kritja.
(3) Če zavarovalec plača premijo po izteku roka iz prvega odstavka tega člena, vendar v enem letu od zapadlosti premije, je zavarovalnica dolžna, če nastane zavarovalni primer od 24. ure po plačilu premije in zamudnih obresti, plačati zavarovalnino. Če zavarovalec premije v tem roku ne plača, zavarovalna pogodba preneha veljati s potekom zavarovalnega leta.
19. člen – POVRAČILO PREMIJE
(1) Zavarovalnici pripada premija za tekoče zavarovalno leto v celoti, če je zavarovana stvar uničena zaradi zavarovane nevarnosti.
(2) Zavarovalnica vrne del premije za neuporabljeni čas zavarovanja, če je zavarovana stvar uničena zaradi nezavarovane nevarnosti.
(3) Če je zavarovana stvar uničena pred začetkom jamstva, vrne zavarovalnica vso plačano premijo.
(4) V drugih primerih prenehanja veljavnosti zavarovalne pogodbe pred koncem dobe, za katero je plačana premija, gre zavarovalnici premija do tistega dne, do katerega traja njeno jamstvo, če ni drugače dogovorjeno.
20. člen – SPREMEMBA ZAVAROVALNIH POGOJEV ALI PREMIJSKEGA SISTEMA
(1) Če zavarovalnica spremeni zavarovalne pogoje ali premijski sistem, mora o spremembe obvestiti zavarovalca vsaj 60 dni pred potekom tekočega zavarovalnega leta.
(2) Zavarovalec ima pravico, da v 60 dneh po prejemu obvestila odpove zavarovalno pogodbo. Pogodba preneha veljati z iztekom tekočega zavarovalnega leta.
(3) Če zavarovalec ne odpove zavarovalne pogodbe, se ta z začetkom prihodnjega zavarovalnega leta spremeni v skladu z novimi zavarovalnimi pogoji ali premijskim sistemom.
21. člen – IZVEDENIŠKI POSTOPEK
(1) Vsaka pogodbena stranka lahko zahteva, naj določena sporna dejstva ugotavljajo izvedenci.
(2) Vsaka stranka imenuje enega izvedenca izmed oseb, ki s strankami niso v delovnem razmerju. Imenovana izvedenca imenujeta tretjega izvedenca, ki da svoje mnenje le, kadar so ugotovitve prvih dveh izvedencev različne in le v mejah njunih ugotovitev.
(3) Vsaka stranka nosi stroške za izvedenca, ki ga je imenovala, za tretjega izvedenca nosi vsaka stranka polovico stroškov.
22. člen – NAČIN OBVEŠČANJA
(1) Dogovori o vsebini zavarovalne pogodbe so veljavni le, če so sklenjeni v pisni obliki.
(2) Vsa obvestila in izjave, ki jih je treba dati po določbah zavarovalne pogodbe, morajo biti pisne.
(3) Obvestilo ali izjava je dano pravočasno, če se pred koncem roka pošlje s priporočenim pismom.
(4) Izjava, ki jo je treba dati drugemu, velja šele tedaj, ko jo ta prejme.
23. člen – SPREMEMBA NASLOVA
(1) Zavarovalec mora obvestiti zavarovalnico o spremembi naslova svojega stanovanja oz. sedeža ali svojega imena firme v roku 15 dni od dneva spremembe.
(2) Če je zavarovalec spremenil naslov stanovanja oz. sedež ali svoje ime oz. ime firme, pa tega ni sporočil zavarovalnici, zadošča, da zavarovalnica obvestilo, ki ga mora sporočiti zavarovalcu, pošlje na naslov njegovega zadnjega znanega stanovanja ali sedeža, ali ga naslovi na zadnje znano ime oz. firmo.
24. člen – VEČKRATNO IN DVOJNO ZAVAROVANJE
Zavarovanec mora ob sklenitvi zavarovanja in ob škodi obvestiti Zavarovalnico Sava d.d., ali je isti predmet zavarovanja za isti riziko morebiti zavaroval še pri kateri drugi zavarovalnici.
25. člen – ZAVAROVANJE NA TUJ RAČUN
Pri zavarovanju na tuj račun lahko to stori v svojem imenu na račun druge osebe vsak, ki ima za to interes, vendar pravic iz zavarovalne pogodbe ne more izvrševati, če v to ne privoli tisti, čigar interes je bil zavarovan in ki mu te pravice gredo.
26. člen – VELJAVNOST SPLOŠNIH POGOJEV IN UPORABA ZAKONA
(1) Z uveljavitvijo teh splošnih zavarovalnih pogojev prenehajo veljati Pogoji za zavarovanje elektronskih računalnikov ER-02/05.
(2) Za razmerje med zavarovalcem oz. zavarovancem na eni in zavarovalnico na drugi strani se uporabljajo tudi določila Obligacijskega zakonika in drugih pravnih predpisov Republike Slovenije.
27. člen – PRITOŽBENI POSTOPEK IN REŠEVANJE SPOROV
(1) Zoper pisno odločitev zavarovalnice je dovoljena pritožba na Pritožbeno komisijo zavarovalnice, ki pritožbe obravnava skladno s pravilnikom zavarovalnice, ki ureja pritožbeni postopek. Pritožba se lahko odda osebno, po (elektronski) pošti ali preko spletnega obrazca zavarovalnice in sicer v roku 30 dni od prejema odločitve zavarovalnice.
(2) V okviru internega pritožbenega postopka obravnava zavarovalnica tudi pritožbe, v katerih se zatrjuje kršitev poslovne morale.
(3) Spore med zavarovalcem, zavarovancem oziroma oškodovancem na eni strani in zavarovalnico na drugi strani rešuje sodišče, pristojno po sedežu zavarovalnice.
(4) Poleg omenjenih oblik je mogoče spore reševati tudi v okviru zakonsko predvidenih alternativnih oblik reševanja sporov, predvsem s posredovanjem izvajalca izvensodnega reševanja potrošniških sporov (Mediacijski center, ustanovljen pri Slovenskem zavarovalnem združenju), katerega pristojnost priznava zavarovalnica, v zvezi s čimer so vse informacije na voljo tudi na tel. št. 000 00 00 ali na spletni strani zavarovalnice xxx.xxx-xxxx.xx.
28. člen – ZBIRANJE OSEBNIH PODATKOV
Zavarovalec oziroma zavarovanec, v skladu z veljavno zakonodajo s področja varovanja osebnih podatkov dovoljuje, da zavarovalnica in njene kapitalsko ali pogodbeno povezane družbe za zavarovalno zastopanje oz. posredovanje ter ostale pogodbeno povezane družbe za izvajanje del dejavnosti zavarovanja, njegove osebne podatke zbirajo, obdelujejo, shranjujejo in posredujejo v obsegu in za namene, kot jih določa zakon, ki ureja področje zavarovalništva.
Prav tako izrecno dovoljuje, da zavarovalnica in družbe, navedene v prejšnjem odstavku, za namen opravljanja svoje dejavnosti zbirajo, obdelujejo, shranjujejo in posredujejo tudi vse njegove ostale osebne podatke, vključno z občutljivimi osebnimi podatki, ter dovoljuje vpogled pooblaščene osebe zavarovalnice - zdravnika cenzorja v ustrezno medicinsko dokumentacijo.
Tako zbrane osebne podatke, razen občutljivih osebnih podatkov, lahko zavarovalnica in njene kapitalsko ali pogodbeno povezane družbe za zavarovalno zastopanje oz. posredovanje uporabljajo tudi za namene neposrednega trženja ter obveščanja o novostih in ponudbah tudi z uporabo samodejnih klicnih in komunikacijskih sistemov za opravljanje klicev na naročnikovo telefonsko številko brez človekovega posredovanja (npr. klicni avtomati, SMS, MMS), telefaksov ali elektronske pošte.
Hkrati zavarovalnico pooblašča, da sme za namene izvajanja zavarovanj posamezne podatke preverjati oz. pridobivati pri ustreznih ustanovah javnega in zasebnega sektorja, ki razpolagajo z njegovimi osebnimi podatki.
29. člen – PREPREČEVANJE KORUPCIJE
Pogodba, pri kateri kdo v imenu ali na račun druge pogodbene stranke, predstavniku ali posredniku organa ali organizacije iz javnega sektorja obljubi, ponudi ali da kakšno nedovoljeno korist za pridobitev posla ali za sklenitev posla pod ugodnejšimi pogoji ali za opustitev dolžnega nadzora nad izvajanjem pogodbenih obveznosti ali za drugo ravnanje ali opustitev, s katerim je organu ali organizaciji iz javnega sektorja povzročena škoda ali je omogočena pridobitev nedovoljene koristi predstavniku organa, posredniku organa ali organizacije iz javnega sektorja, drugi pogodbeni stranki ali njenemu predstavniku, zastopniku, posredniku, je nična.
30. člen – INFORMACIJA O SOLVENTNOSTI IN FINANČNEM POLOŽAJU
Poročilo o solventnosti in finančnem položaju zavarovalnice bo, v skladu z zakonskimi zahtevami glede časa in obveznosti objave, dostopno na spletni strani zavarovalnice (xxx.xxx-xxxx.xx).