ETAŽA 01/16

Posebni pogoji za zavarovanje etažne lastnine

veljajo od 2. 11. 2016

ETAŽA 01/16

Izrazi v teh pogojih pomenijo:

zavarovanec – oseba, katere premoženje in/ali premoženjski interes je zavarovan;

zavarovalec – oseba, ki sklene zavarovalno pogodbo;

polica – listina o zavarovalni pogodbi;

premija – znesek, ki ga zavarovalec plača zavarovalnici;

zavarovalnina/odškodnina – znesek, ki ga zavarovalnica palača po zavarovalni pogodbi;

zavarovatelj - Zavarovalnica Sava d.d.

I. DEL SKUPNE DOLOČBE

1. člen PREDMET ZAVAROVANJA

(1) Xxxxxxx xxxxxxxxxxx so:

1) posamezna stanovanja v tri in več stanovanjskih objektih;

2) k posameznemu stanovanju pripadajoči delež skupnih delov stanovanjskega objekta in sicer:

- pripadajoči delež na skupnih delih objekta (inštalacije, podpostaje in dvigala), ki služijo objektu kot celoti in

- pripadajoči delež skupnih prostorov objekta (vetrolov, stopnišče, hodniki, podstrešje in podobno);

3) garaža oziroma garažni boks, ki spada k stanovanju in se nahaja na isti lokaciji, kot etažna lastnina;

4) stekla, v pripadajočem deležu na skupnih delih objekta;

5) hortikulturna zasaditev (okrasno drevje, grmičevje in trajnice) v skladu s III. delom teh zavarovalnih pogojev.

(2) Zavarovana ja samo tista etažna lastnina, ki je navedena na polici.

(3) Po teh pogojih niso predmet zavarovanja:

1) zemljišča, netlakovana, nebetonirana in neasfaltirana dvorišča;

2) ceste in poti;

3) etažna lastnina, v katerih je več kot ena polovica koristne površine zasedena za pridobitno dejavnost;

4) etažna lastnina, za katero obstaja že sklenjeno premoženjsko zavarovanje pri drugi zavarovalnici;

5) sončne elektrarne.

2. člen ZAVAROVALNI KRAJ

Zavarovalni kraj predstavlja lokacijo, ki je navedena v polici. Zavarovanje velja na območju Republike Slovenije, če ni drugače dogovorjeno.

3. člen XXXXXXX XXXXXXXXXXXXX (ZAVAROVALNINA/ODŠKODNINA)

(1) Če je zavarovalna vsota enaka ali višja od zavarovalne vrednosti, plača zavarovalnica ob nastanku zavarovalnega primera obračunano škodo v polnem znesku, vendar največ do višine zavarovalne vrednosti.

(2) Če je ob nastanku zavarovalnega primera zavarovalna vsota nižja od zavarovalne vrednosti (podzavarovanje), plača zavarovalnica obračunano škodo v delu, ki ustreza razmerju med zavarovalno vsoto in zavarovalno vrednostjo, vendar največ do višine zavarovalne vsote. Načelo podzavarovanja se ne upošteva v primeru:

1) da je podzavarovanje manjše od 10 %;

2) da je zavarovanje sklenjeno na način prvega rizika. V tem primeru plača zavarovalnica obračunano škodo v polnem znesku, vendar največ do dogovorjene zavarovalne vsote na prvi riziko.

(3) Zavarovalnica izplača obračunano škodo oz. njen ustrezni del zavarovancu v 14 dneh po tem, ko je prejela vse podatke, ki so potrebni za obračun škode ter dokaz o obstoju in višini svoje obveznosti (poravnava, zaključni sporazum).

(4) Nujne stroške za ukrepe, ki naj bi odvrnili škodo in so po nastanku zavarovalnega primera storjeni po pisnem nalogu cenilca zavarovalnice, mora ta povrniti v celoti.

II. DEL OPISI NEVARNOSTI

4. člen POŽAR

(1) Požar je ogenj, ki nastane zunaj določenega ognjišča ali to zapusti in je sposoben, da se širi s svojo lastno močjo.

(2) Ne šteje se, da je nastal požar, če je predmet zavarovanja uničen ali poškodovan, ker je:

1) bil izpostavljen koristnemu ognju ali toploti zaradi obdelave, predelave ali v druge namene (npr. pri likanju, sušenju, praženju, peki, kuhanju, segrevanju, dimljenju ipd.) ali zaradi tega, ker je stvar padla ali jo je kdo vrgel v ali na ognjišče (peč, štedilnik, ipd.);

2) pregorel, se osmodil, zadimil ali ožgal zaradi cigarete, žerjavice, svetilke, peči ali pri pripravi hrane ter kratkega stika na električnih inštalacijah in napravah, če niso nastopile okoliščine iz (1). odstavka tega člena.

(3) Zavarovanje ne krije škode na dimnikih, ki nastane ob njihovi uporabi.

5. člen STRELA

(1) Zavarovanje krije škodo, ki jo na predmetu zavarovanja povzroči direktni udar strele s toplotno in rušilno močjo, ali ki nastane zaradi udarca predmetov, ki jih je strela podrla ali vrgla na predmet zavarovanja. Posledice direktnega udara strele morajo biti vidne kot poškodbe na predmetu zavarovanja.

(2) Zavarovanje ne krije škode na predmetu zavarovanja:

1) zaradi delovanja električnega toka, ogrevanja vodnikov zaradi preobremenitve in atmosferskih vplivov (statičnih napetosti in indukcije zaradi atmosferskih izpraznitev in podobnih pojavov);

2) ki jo povzroči strela s prenosom električne energije po električnih vodih, odvodnikih prenapetosti in podobnih napravah, ki nastanejo ob njihovem delovanju.

6. člen EKSPLOZIJA

(1) Eksplozija je nenadna sprostitev sile, ki nastane zaradi težnje pare in plinov po raztezanju. Pri posodah (kotlih, ceveh ipd.) se šteje za eksplozijo, če stena posode popusti v tolikšni meri, da se pritisk v posodi v trenutku izenači z zunanjim pritiskom.

(2) Zavarovanje ne krije škode zaradi:

1) miniranja, ki ga opravi zavarovanec, ali zaradi dovoljenega miniranja, ki ga opravijo drugi;

2) izbruha iz peči in podobnih naprav;

3) eksplozije biološkega izvora;

4) preboja zvočnega zidu;

5) eksplozije, ki nastane v posodah, kotlih, ceveh ipd. pod pritiskom zaradi dotrajanosti, izrabljenosti ali prevelike količine rje, kotlovca, usedlin ali blata v posodi.

7. člen PADEC ZRAKOPLOVA ALI DELA ZRAKOPLOVA

(1) Zavarovanje krije škodo, ki nastane, kadar zrakoplov katerekoli vrste (motorno ali jadralno letalo, helikopter, rakete vseh vrst, balon ipd.) pade na predmet zavarovanja ali vanj udari.

(2) Šteje se, da je nastal zavarovalni primer, če je predmet zavarovanja uničil ali poškodoval zrakoplov, njegovi deli ali predmeti iz njega.

8. člen UDAREC ZAVAROVANČEVEGA MOTORNEGA VOZILA ALI PREMIČNEGA DELOVNEGA STROJA

Zavarovanje krije škodo, ki nastane na predmetu zavarovanja, zaradi udarca zavarovančevega motornega vozila ali premičnega delovnega stroja, ki so ga upravljali zavarovanec ali njegovi družinski člani, ki živijo z njim v skupnem gospodinjstvu.

9. člen MANIFESTACIJA ALI DEMONSTRACIJA

(1) Manifestacija ali demonstracija je organizirano in javno izražanje razpoloženja skupine ljudi. Krite so samo tiste škode, ki so nastale zaradi manifestacije ali demonstracije, prijavljene pri pristojnih državnih organih.

(2) Šteje se, da je nastal zavarovalni primer, kadar so manifestanti ali demonstranti na kakršenkoli način uničili ali poškodovali predmet zavarovanja (razbijanje, rušenje, demoliranje, požiganje ipd.).

10. člen VIHAR

(1) Vihar je veter s hitrostjo najmanj 17,2 m v sekundi ali 62 km na uro (8. stopnja po Beaufortovi lestvici). Šteje se, da je bil vihar, če je veter v kraju, kjer je poškodovani predmet zavarovanja, lomil veje in debla ali poškodoval dobro vzdrževane okoliške zgradbe. Če je hitrost vetra dvomljiva, jo mora zavarovanec dokazati s podatki Agencije RS za okolje, urad za meteorologijo.

(2) Zavarovanje krije le škodo, ki nastane zaradi neposrednega delovanja viharja ali neposrednega udarca predmetov, ki jih je na predmet zavarovanja podrl ali vrgel vihar.

(3) Zavarovanje ne krije škode:

1) na slabo vzdrževanem ali dotrajanem objektu;

2) zaradi zanašanja dežja, toče, snega ali drugih stvari skozi odprta okna ali druge odprtine na objektu, razen zanašanja skozi odprtine, ki jih je napravil vihar.

11. člen TOČA

Zavarovanje krije škodo, ki nastane, kadar toča z udarcem poškoduje predmet zavarovanja tako, da ga razbije, prebije, okruši ali pa predmet zavarovanja zaradi udarca toče poči ali spremeni obliko. V primeru spremembe oblike se škoda obračuna tako, da se prizna

manjvrednost stvari na katerih je prišlo do spremembe oblike. Krita je tudi škoda, ki nastane zaradi zamakanja padavin skozi odprtine, ki jih je napravila toča.

12. člen POPLAVA ALI TALNA VODA

(1) Poplava je, če stalne vode (reke, jezera, morja) poplavijo zemljišče, na katerem je predmet zavarovanja, ker so prestopile bregove, predrle nasipe, porušile jezove ali se razlile zaradi izredno visoke plime, valov ali zaradi izrednega pritoka vode iz umetnih jezer.

(2) Poplava je tudi poplavljanje vode zaradi utrganega oblaka, kakor tudi naključno poplavljanje voda, ki zaradi izredno močnih padavin drejo po pobočjih, cestah in poteh (hudournik).

(3) Zavarovanje krije le škodo, ki nastane na predmetu zavarovanja med poplavo ali neposredno po tem ko je voda odtekla.

(4) Talna voda je nenaden dvig podtalnice zaradi obilnih nenadnih padavin ali nenadnega topljenja večje količine snega. Podtalnica je stalno gibajoča se količina vode pod nivojem zemeljskega površja. Zavarovanje krije škodo zaradi nenadnega vdora talne vode v objekt.

(5) Zavarovanje ne krije škode, ki nastane:

1) zaradi hišne gobe in plesni;

2) zaradi posedanja tal kot posledica poplave;

3) zaradi vode, ki je vdrla iz kanalizacijskega omrežja, razen če je prišlo do izliva zaradi poplave.

4) zaradi zalednih voda. Zaledna voda, je voda pod površjem in nad nepropustno plastjo zemljine, ki gravitacijsko sledi nagnjenosti površja in učinkuje na predmet zavarovanja.

13. člen ZEMELJSKI PLAZ

(1) Zavarovanje krije škodo na predmetu zavarovanja zaradi drsenja zemeljske površine na nagnjenem zemljišču z jasno vidnimi razpokami tal in gubanjem zemljišča, ki v kratkem času povzroči statično nevarne deformacije ali široke razpoke na predmetu zavarovanja.

(2) Zavarovanje ne krije škode:

1) če je zemljišče, kjer stoji predmet zavarovanja, ob sklenitvi zavarovanja v geološkem smislu že začelo drseti;

2) zaradi plazov, ki nastanejo v zvezi s človekovo dejavnostjo (npr. zaradi useka, odkopa ipd.);

3) zaradi zemeljskega usada ali posedanja tal;

4) zaradi počasnega geološkega drsenja tal, ki se kaže v manjših razpokah na predmetu zavarovanja;

5) zaradi rušenja v podkopih, nadkopih, podzemeljskih hodnikih in rudniških jamah.

(3) Zavarovanje ne krije stroškov za saniranje tal.

14. člen UTRGANJE ZEMLJIŠČA

(1) Utrganje zemljišča ali tal je geološko odstopanje in kotaljenje trdih kosov zemlje ali skal.

(2) Zavarovanje krije samo škodo, ki nastane na predmetu zavarovanja zaradi udarca trdega kosa zemlje ali skal, ki se je utrgal in pri tem uničil ali poškodoval predmet zavarovanja.

(3) Zavarovanje ne krije stroškov za saniranje tal, s katerih so se utrgali kosi zemlje ali skal.

15. člen SNEŽNI PLAZ

(1) Zavarovanje krije škodo na predmetu zavarovanja, zaradi drsenja snežnih gmot s planinskih pobočij.

(2) Zavarovanje krije tudi škodo, ki nastane zaradi zračnega pritiska, ki ga je povzročil snežni plaz.

16. člen IZTEK (LEKAŽA)

(1) Iztek je izguba tekočine ali plina iz nepremičnih posod (cistern, zbiralnikov, ležakov, ipd.) in cevovodov, zaradi počenja posode, cevi ali okvare naprav za izpuščanje ali polnjenje tekočine ali plina, prav tako je krita škoda izteka medija klimatskih naprav. Zavarovanje krije škodo na predmetu zavarovanja ter na sami zavarovani tekočini ali plinu.

(2) Zavarovanje ne krije izteka tekočine in škode, ki je nastala s tekočino namenjeno prehrani (voda, alkoholne in brezalkoholne pijače, jedilno olje, ipd.).

17. člen TEŽA SNEGA, ŽLED

(1) Zavarovanje krije škodo, ki jo povzroči teža snega in delovanja žledu na predmetu zavarovanja. Zavarovanje velja samo za objekte, ki imajo nameščene snegobrane.

(2) Zavarovanje ne krije škode, ki je posledica slabega vzdrževanja oziroma dotrajanosti etažne lastnine ter škode na platnenih in plastičnih nadstreških.

18. člen VDOR METEORNE VODE S STREHE

(1) Zavarovanje krije škodo na predmetu zavarovanja, ki jo povzroči prelitje meteorne vode iz odtočnih žlebov, cevi in žlot zavarovane etažne lastnine, zaradi izredno močnih kratkotrajnih padavin in nenadne zamašitve odtočnih cevi.

Če je količina padavin dvomljiva, jo mora zavarovanec dokazati s podatki Agencije RS za okolje, urad za meteorologijo.

(2) Zavarovanje ne krije škode:

1) če je do vdora meteorne vode prišlo skozi odprtine na etažni lastnini (zunanja okna in vrata), ki bi morale biti ustrezno zaprte;

2) zaradi neustreznih konstrukcijskih rešitev balkonov, teras, vrat, oken, streh ipd.;

3) zaradi neustrezne ali dotrajane hidroizolacije;

4) zaradi vlažnosti temeljev, delovanja podtalnice, visoke vode ter kakršnihkoli drugih dolgotrajnih delovanj;

5) zaradi slabega vzdrževanja etažne lastnine ali sistema za odvod meteornih vod ter pomanjkljive zaščite pred zamašitvijo;

6) ki je posledica nedokončanih gradbenih, inštalacijskih ali obrtniških del na objektih v gradnji.

19. člen IZLIV VODE

(1) Zavarovane krije škodo na predmetu zavarovanja zaradi:

1) nepričakovanega izliva vode iz vodovodnih in odvodnih (kanalizacijskih) cevi, iz naprav za vodno in parno gretje ali drugih naprav, priključenih na cevovodno omrežje, do katerega je prišlo zaradi poškodovanja (loma, počenja ali zatajitve naprave za upravljanje in varnost) teh cevi in naprav v etažni lastnini, ki je predmet zavarovanja;

2) izliva vode iz stabilnih gasilnih naprav na vodo (npr. sprinkler) ali drugih naprav, priključenih na cevovodno omrežje;

3) izliva vode iz odprtih pip, če je do tega prišlo izven zavarovane etažne lastnine;

4) izbruha pare iz naprav za toplovodno in parno gretje;

5) zamašitve, okvare na armaturah in tesnilih.

(2) Za odpravo okvare so vključena vsa gradbena in obrtniška dela brez inštalacijskih del (material in delo). Inštalacijska dela so predmet strojelomnega zavarovanja.

(3) Zavarovanje ne krije škode, ki nastane:

1) zaradi hišne gobe in plesni;

2) zaradi izgube vode;

3) zaradi pomanjkljive zaščite pred zmrzovanjem;

4) zaradi dotrajanosti, izrabljenosti in korozije;

5) zaradi izliva vode iz žlebov in cevi za odvod deževnice razen, če so odvodne cevi izvedene v objektu;

6) zaradi posedanja tal kot posledice izliva vode iz vodovodnih in odvodnih cevi;

7) na samih napravah, strojih, inštalacijah, armaturah, aparatih in kotlih ter na bazenih, jakuzzijih, kopalnih in tuš kadeh, iz katerih je prišlo do izliva vode;

8) če je do izliva prišlo iz klimatskih naprav.

20. člen RAZBITJE STEKLA V SKUPNIH PROSTORIH

(1) Zavarovanje krije škodo zaradi razbitja ali loma stekla v pripadajočem deležu na skupnih delih objekta in sicer:

1) v oknih in vratih;

2) na steklenih stenah in strehah.

(2) Zavarovanje krije tudi stroške snemanja in ponovnega nameščanja stvari, ki ovirajo vstavljanje novega stekla (npr. zaščitna mreža, zaščitni križi, zasloni pred soncem ipd.) in okvirje pri oknih, kjer je zamenjava stekla vezana na zamenjavo okvirja.

(3) Zavarovanje ne krije škode, ki nastane:

1) zaradi prask, izjedanj ali podobnih poškodb na površini stekla;

2) na steklu v strojih, aparatih in vseh vrstah peči.

21. člen RAZBITJE STEKLA

(1) Zavarovanje krije škodo zaradi razbitja ali loma stekla v zavarovančevem stanovanju in sicer:

1) v oknih in vratih;

2) na steklenih stenah in ograjah;

3) na steklu zimskega vrta in steklenih strehah.

(3) Zavarovanje ne krije škode, ki nastane:

1) zaradi prask, izjedanj ali podobnih poškodb na površini stekla;

2) na steklu v strojih, aparatih in vseh vrstah peči.

22. člen VANDALIZEM

Zavarovanje krije škodo na predmetu zavarovanja zaradi objestnega delovanja (vandalizma) neznanega storilca. Nastala škoda je krita samo v primeru, če je zavarovanec škodni dogodek prijavil na policijsko postajo in obstoja policijski zapisnik. Iz policijskega zapisnika mora biti jasno razvidno, da je škoda nastala na predmetu zavarovanja zaradi objestnega delovanja (vandalizma) neznane osebe.

23. člen ODGOVORNOST IZ POSESTI ETAŽNE LASTNINE

(1) Zavarovanje krije škodo, ki jo zavarovanec povzroči tretji osebi kot imetnik etažne lastnine po 1). in 2). točki (1). odstavka 1. člena teh pogojev.

(2) Zavarovanje ne krije škode:

1) zaradi namerne povzročitve škode;

2) zaradi ravnanja, ki ga zavarovanec ne opusti, čeprav bi moral pričakovati njegovo škodljivo posledico;

3) zaradi zavestne kršitve veljavnih predpisov;

4) iz posesti in uporabe motornih vozil, prikolic, polprikolic, samovoznih delovnih strojev, zrakoplovov in vodnih plovil vseh vrst;

5) ki jo povzroči tretja oseba;

6) na zavarovančevi etažni lastnini;

7) dokler je predmet zavarovanja v garanciji, če je bila škoda povzročena zaradi napake, za katero odgovarja garant;

8) zaradi proizvajalčeve odgovornosti;

9) zaradi onesnaževanja okolja;

10) kot posledice dolgotrajnih škodljivih vplivov;

11) zaradi delovanja višje sile;

12) iz nevarnosti opravljanja poklica, obratovanja ali posebno nevarnih opravil. Za posebno nevarno opravilo šteje opravilo, iz katerega izvira večja škodna nevarnost za nastanek škode od povprečne v smislu pravnega standarda nevarne dejavnosti po splošnih pravilih civilnega prava (posebno nevarna opravila v smislu teh pogojev so zlasti delo na višini, delo z žago in stroji na motorni pogon, delo z elektriko, krovska in druga zidarska dela na višini …);

13) zavarovanca, njegovega zakonca ali izvenzakonskega partnerja, otrok, posvojencev ali rejencev, oseb, ki jih zavarovanec preživlja ali živijo z njim v skupnem gospodinjstvu ter sorodnikov vseh prej naštetih oseb v ravni liniji do drugega kolena in stranski liniji do četrtega kolena;

14) posrednih škod, ki nastanejo ob zavarovalnem primeru (izguba zaslužka, izguba dobička, obratovalni zastoj, zahtevki invalidskega in pokojninskega sklada, zahtevki zavodov za zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zavarovalnic iz zdravstvenega zavarovanja ter ostalih posrednih oškodovancev).

(3) V primerih, ko ima zavarovanec poleg sklenjenega zavarovanja etažne lastnine po teh pogojih sklenjeno tudi zavarovanje stanovanjske opreme po Posebnih pogojih za zavarovanje stanovanjske opreme, ki vključujejo zavarovanje odgovornosti, je zavarovanje odgovornosti krito oziroma zavarovalnica plača odškodnino le po enih pogojih zavarovanja in sicer tistih, ki so za oškodovanca ugodnejši.

(4) Zavarovalna vsota za posamezni primer (škodni dogodek) znaša 25.000 EUR, če je zavarovanje sklenjeno v obsegu kritja standardno zavarovanje etažne lastnine na novo vrednost in 50.000 EUR, če je sklenjeno z obliko kritja nadstandardno zavarovanje etažne lastnine na novo vrednost. Če je posebej dogovorjeno in je plačana dodatna premija, znaša zavarovalna vsota 50.000 EUR za standardno zavarovanje ter 100.000 EUR za nadstandardno zavarovanje. Zavarovalna vsota je zgornja meja obveznosti zavarovalnice za posamezen zavarovalni primer, ne glede na število oškodovancev. Za zavarovanje velja omejitev skupnega izplačila odškodnin v zavarovalnem obdobju (agregat odškodnin), ki predstavlja dogovorjeno zavarovalno vsoto. Ko je agregat odškodnin izčrpan, zavarovanje ugasne in se nadaljuje le, če je to posebej dogovorjeno in je plačana dodatna premija.

(5) Za škodo, ki je posledica poškodb, ki so opredeljene kot nateg, zvin, izpah, poka (fissura), odrgnina, vbod, ureznina, udarnina katerega koli dela telesa, razpočna rana in opeklina, znaša zavarovalna vsota po škodnem dogodku 200 EUR, ne glede na to, ali je oškodovanec utrpel eno ali več v tem odstavku naštetih poškodb. Enako velja tudi za škodo, ki izvira iz poškodb rotatorne manšete ramena po 50. letu starosti oškodovanca.

(6) Če ni drugače dogovorjeno, se odškodnina, ki jo mora zavarovalnica plačati, pri vsakem zavarovalnem primeru, zmanjša za odbitno franšizo. Odbitna franšiza je soudeležba zavarovanca pri škodi in za nepremoženjske škode znaša 200 EUR po dogodku. Odbitna franšiza se pri škodah iz prejšnjega odstavka ne upošteva.

(7) Zavarovančeve dolžnosti po zavarovalnem primeru:

1) zavarovanec mora obvestiti zavarovalnico o nastalem zavarovalnem primeru najpozneje v treh dneh od dneva ko zanj izve;

2) če so proti zavarovancu ali osebi, za katero on odgovarja, uvedene kazenske poizvedbe ali kazenska preiskava ali je vložena obtožnica ali če je izdana odločba v upravno kazenskem postopku, mora zavarovanec o tem obvestiti zavarovalnico četudi je že prijavil nesrečo po prejšnjem odstavku;

3) če so na zavarovanca postavljeni odškodninski zahtevki ali če je proti njemu vložena odškodninska tožba mora zavarovanec o tem ravno tako brez vsakega odlašanja obvestiti zavarovalnico in ji dostavit original vseh listin, ki vsebujejo te zahtevke;

4) zavarovanec mora vodstvo pravde zaupati zavarovalnici in izdati pravdno pooblastilo tisti osebi, ki jo določi zavarovalnica;

5) zavarovanec mora obravnavanje odškodninskih zahtevkov prepustiti zavarovalnici, zaradi česar ni upravičen odškodninskih zahtevkov zavrniti, zlasti pa jih ne sme pripoznati;

6) če zavarovanec onemogoči zavarovalnici, da reši odškodninske zahtevke s poravnavo, zavarovalnica ni dolžna plačati presežka odškodnine, obresti in stroškov, ki zaradi tega nastanejo;

7) v primeru opustitve navedenih obveznosti lahko zavarovalnica bremeni zavarovanca za tisto škodo, ki jo je dodatno utrpela v zvezi z ugotavljanjem temelja in višine škode.

(8) Zavarovalni primer:

1) pri zavarovanju odgovornosti se šteje, da je nastal zavarovalni primer v trenutku, ko je nastal škodni dogodek, zaradi katerega bi se lahko uveljavljal odškodninski zahtevek proti zavarovancu;

2) več časovno povezanih škod prestavlja en dogodek, če nastanejo iz istega vzroka.

24. člen STROJELOM SKUPNIH INŠTALACIJ, PODPOSTAJ IN DVIGAL V OBJEKTU

(1) Predmet zavarovanja so skupne inštalacije, podpostaje ter dvigala v objektu v katerem se nahaja etaža lastnina, ki je predmet zavarovanja.

(2) Obveznost zavarovalnice za zavarovalne primere iz tega člena je omejena z odstotkom zavarovančevega pripadajočega deleža na skupnih prostorih.

(3) Zavarovanje krije vsako uničenje ali poškodovanje predmetov iz (1). odstavka tega člena v skladu z veljavnimi splošnimi pogoji za strojelomno zavarovanje, v kolikor niso v nasprotju s tem členom.

(4) Zavarovanje ne krije škode na toplotnih črpalkah vseh vrst z vsemi pripadajočimi zunanjimi inštalacijami.

(5) Zavarovanje ne krije škode na aparatih (avdio, video, gospodinjskih aparatih...), pečeh vseh vrst, gorilcih in avtomatskih regulacijah centralne kurjave, klimatskih

napravah, kamerah za video nadzor, hidrofornih napravah, na pogonskih mehanizmih (reduktor, elektromotor, avtomatika) ograjnih in garažnih vrat.

(6) Zavarovanje ne krije škod nastalih zaradi:

1) obrabe, abrazije, erozije, rjavenja, preperelosti ali kavitacije;

2) vzdrževanja ali posledice popravil;

3) škod nastalih v garancijskem roku ki jo je dolžan povrniti proizvajalec ali prodajalec;

4) pomanjkljivosti ali napak, ki so obstajale v trenutku sklenitve zavarovanja in so bile ali bi morale biti znane zavarovancu;

5) montaže ali poskusnega pogona.

25. člen STROJELOM VGRAJENIH INŠTALACIJ V ETAŽNI LASTNINI

(1) Predmet zavarovanja so vgrajeni elektro vodniki jakega in šibkega toka z elektro omaricami in stikali, inštalacije za nadzor in varovanje, antenska in signalna inštalacija v etažni lastnini. Nadalje so krite vodovodne, kanalizacijske, plinske, ogrevalne in prezračevalne cevi. V sklopu teh inštalacij so kriti radiatorji priključeni na vodovodno omrežje, ventili ter razvodne omarice teh cevi.

(2) Zavarovanje krije vsako poškodovanje prej navedenih vodnikov in cevi, nastalo zaradi napak v materialu, delovanja električne energije, indirektnega udara strele, kratkega stika, zmrzali, nadpritiska in podpritiska, zatajitve naprave za zaščito, udarca, mehanskega sunka, loma ali počenja.

(3) Zavarovanje krije tudi stroške iskanja mesta napake, vendar do višine 250 EUR.

(4) Zavarovanje ne krije škode na napravah in aparatih priključenih na zgoraj navedeno omrežje.

(5) Zavarovanje ne krije škode na toplotnih črpalkah vseh vrst z vsemi pripadajočimi zunanjimi inštalacijami in na električnih uporovnih grelcih.

(6) Zavarovanje ne krije škode na aparatih (avdio, video, gospodinjskih aparatih,...), pečeh vseh vrst, gorilcih in avtomatskih regulacijah centralne kurjave, klimatskih napravah, kamerah za video nadzor in hidrofornih napravah.

(7) Zavarovanje ne krije škod nastalih zaradi:

1) obrabe, abrazije, erozije, rjavenja, preperelosti ali kavitacije;

2) vzdrževanja ali posledice popravil;

3) škod nastalih v garancijskem roku, ki jo je dolžan povrniti proizvajalec ali prodajalec;

4) pomanjkljivosti ali napak, ki so obstajale v trenutku sklenitve zavarovanja in so bile ali bi morale biti znane zavarovancu;

5) montaže ali poskusnega pogona.

26. člen IZLIV VODE IZ AKVARIJA

(1) Zavarovanje krije škodo na predmetu zavarovanja zaradi izliva vode iz počenega ali razbitega akvarija do višine:

1) 3 % od zavarovalne vsote predmeta zavarovanja za standardno zavarovanje na novo vrednost;

2) 5 % od zavarovalne vsote predmeta zavarovanja za nadstandardno zavarovanje na novo vrednost.

27. člen HORTIKULTURNA ZASADITEV

(1) Zavarovanje krije uničenje hortikulturne zasaditve, ki je last zavarovanca, zaradi naslednjih nevarnosti: požara, toče, viharja, strele, eksplozije in udarca neznanega motornega vozila.

(2) Obveznost zavarovalnice za zavarovalne primere iz tega člena, ki se nanašajo na hortikulturno zasaditev, ki je skupna last vseh lastnikov objekta v katerem se nahaja predmet zavarovanja je omejena z odstotkom zavarovančevega pripadajočega deleža na skupnih prostorih.

(3) Po posamezni rastlini znaša kritje največ 250 EUR.

28. člen SVETOVANJE ZA HITREJŠO ODPRAVO ŠKODE

Zavarovalnica Sava d.d. nudi svetovanje za hitrejšo sanacijo škode, nastale zaradi enega od temeljnih ali dodatnih rizikov tako, da zavarovancu lahko predlaga pogodbenega izvajalca del.

III. DEL POSEBNE DOLOČBE

A. MINIMALNO ZAVAROVANJE ETAŽNE LASTNINE NA DEJANSKO VREDNOST

29. člen ZAVAROVANE NEVARNOSTI

(1) Zavarovanje krije v obsegu, ki je določen s temi pogoji, uničenje ali poškodbo predmeta zavarovanja zaradi naslednjih temeljnih nevarnosti:

požara, strele, eksplozije, padca zrakoplova ali dela zrakoplova, udarca zavarovančevega motornega vozila ali premičnega delovnega stroja, manifestacije ali demonstracije, viharja, toče.

(2) Če je posebej dogovorjeno in je plačana dodatna premija, krije zavarovanje tudi nevarnosti:

izliva vode, izteka (lekaže), vandalizma, razbitja stekla, snežnega plazu, zemeljskega plazu ali utrganja zemljišča, poplave ali talne vode in potresa. Obseg jamstva nevarnosti potresa ureja veljavna klavzula za zavarovanje potresa.

(3) Če je posebej dogovorjeno in je plačana dodatna premija, krije zavarovanje tudi uničenje hortikulturne zasaditve, zaradi naslednjih nevarnosti:

požara, toče, viharja, strele, eksplozije in udarca neznanega motornega vozila, do zavarovalne vsote 2.500 EUR in največ 250 EUR po posamezni rastlini iz zbira.

(4) Obseg paketa z razširitvami kritij in vključenimi nevarnostmi je razviden v 42. členu teh pogojev.

(5) Ko nastane zavarovalni primer, krije zavarovanje tudi stroške čiščenja, rušenja in odvoza ogorin ter svetovanje za hitrejšo odpravo škode.

(6) Zavarovanje krije samo škodo, ki je nastala na predmetu zavarovanja, ne pa druge posredne škode ali izgube zaradi nastanka zavarovalnega primera (izgubljene najemnine in dohodka, prekinitve dela, zmanjšanja vrednosti, lepotnih ali estetskih pomanjkljivosti, izdatkov za vodo zaradi izliva vode in podobnih izgub).

(7) Zavarovanje ne krije škode zaradi jedrske reakcije, jedrske radiacije ali radioaktivne kontaminacije, hrupa, vibracij, prahu, ekološke škode ter škode zaradi vojnih dogodkov, vstaj in drugih oboroženih akcij.

(8) Zavarovanje ne krije škode na predmetu zavarovanja zaradi terorizma.

1) Ne glede na druge določbe teh pogojev ni krita škoda, ki je nastala v neposredni ali posredni povezavi s terorističnim dejanjem, niti katerikoli stroški, ki so nastali kot posledica škode, in sicer niti v primeru če je skupaj s terorističnim dejanjem na nastanek škode vplival še kak drug vzrok ali dejanje;

2) Šteje se, da je teroristično dejanje vsako nasilno dejanje, ki ogroža človeško življenje, premično oziroma nepremično premoženje ali infrastrukturo, in sicer s silo, nasiljem ali grožnjo in je izvedeno zaradi političnih, verskih, ideoloških ali podobnih namenov ter ima namen vplivati na vlado kakšne države ali ustrahovati javnost ali katerikoli njen del ali pa ima tak učinek. Za teroristično dejanje se šteje tako dejanje, ki je izvedeno samostojno, kakor tudi tisto ki je izvedeno v povezavi s katerokoli organizacijo ali oblastjo;

3) iz kritja so izključeni tudi škoda in stroški, nastali zaradi preprečevanja oziroma zatiranja terorističnih dejanj.

30. člen ZAVAROVALNA VREDNOST

Zavarovalna vrednost (dejanska vrednost) etažne lastnine je gradbena vrednost nove etažne lastnine po krajevnih tržnih cenah, zmanjšana za znesek izgubljene vrednosti zaradi obrabe, starosti in ekonomske zastarelosti. Gradbena vrednost nove etažne lastnine je cena, ki obsega stroške gradbenih, obrtniških, inštalacijskih del in vgrajene opreme.

31. člen OBRAČUN ŠKODE

Škoda, ki jo krije zavarovanje, se obračuna v primeru:

1) uničenja predmeta zavarovanja – po zavarovalni vrednosti ob nastanku zavarovalnega primera, zmanjšani za vrednost ostankov;

2) poškodbe predmeta zavarovanja – po stroških popravila in materiala, kolikor bi znašali ob nastanku zavarovalnega primera, zmanjšanih za izgubljeno vrednost stvari zaradi obrabe, starosti, ekonomske in tehnične zastarelosti (amortizacije) ter vrednost ostankov. V škodo se ne računajo stroški, ki so nastali ob popravilu zaradi kvalitetne izboljšave;

3) škode na skupnih delih objekta in skupnih prostorih v pripadajočem deležu zavarovane etažne lastnine.

32. člen STROŠKI PO ZAVAROVALNEM PRIMERU

K škodi se prištevajo tudi stroški čiščenja, ki so potrebni zaradi poškodbe ali uničenja predmeta zavarovanja, vendar največ do 3 % od zavarovalne vsote etažne lastnine. Med te stroške spadajo nujni izdatki za čiščenje kraja škode, za rušenje poškodovanih in neuporabnih delov, kakor tudi izdatki za odvoz ogorin, ruševin in naplavin do najbližjega kraja, kjer je dovoljeno odlaganje.

B. STANDARDNO ZAVAROVANJE ETAŽNE LASTNINE NA NOVO VREDNOST

33. člen ZAVAROVANE NEVARNOSTI

(1) Zavarovanje krije uničenje ali poškodbo predmeta zavarovanja zaradi nevarnosti, navedenih v (1). odstavku 29. člena teh pogojev. K obsegu iz (1). odstavka 29. člena teh pogojev, zavarovanje krije tudi škodo zaradi naslednjih temeljnih nevarnosti: strojeloma vgrajenih inštalacij v etažni lastnini, odgovornosti iz posesti etažne lastnine, teže snega, žleda, vdora meteorne vode s strehe, izliva vode iz akvarija, snežnega plazu, izliva vode in iztekla (lekaže).

(2) Če je posebej dogovorjeno in je plačana dodatna premija, krije zavarovanje tudi nevarnosti:

vandalizma, razbitja stekla, zemeljskega plazu ali utrganja zemljišča, poplave ali talne vode in potresa. Obseg jamstva nevarnosti potresa ureja veljavna klavzula za zavarovanje potresa.

(3) Če je posebej dogovorjeno in obračunana dodatna premija zavarovanje krije tudi uničenje hortikulturne zasaditve, zaradi naslednjih nevarnosti:

požara, toče, viharja, strele, eksplozije in udarca neznanega motornega vozila, do zavarovalne vsote 2.500 EUR in največ 250 EUR po posamezni rastlini iz zbira.

(4) Obseg paketa z razširitvami kritij in vključenimi nevarnostmi je razviden v 42. členu teh pogojev.

(5) Prav tako veljajo določila iz (5)., (6)., (7). in (8). odstavka 29. člena teh pogojev.

34. člen ZAVAROVALNA VREDNOST

(1) Zavarovalna vrednost (nova vrednost) etažne lastnine je gradbena vrednost nove etažne lastnine po krajevnih tržnih cenah. Gradbena vrednost nove etažne lastnine je cena, ki obsega stroške gradbenih, obrtniških, inštalacijskih del vgrajene opreme.

(2) Na novo vrednost so lahko zavarovane samo tiste etažne lastnine, katerih dejanska vrednost je enaka ali večja od 60 % nove vrednosti.

(3) Etažna lastnina, katere dejanska vrednost je ob nastanku škodnega dogodka manjša od 60 % nove vrednosti, je zavarovana na dejansko vrednost. Dejanska vrednost je

nova vrednost, zmanjšana za izgubljeno vrednost zaradi obrabe, starosti, ekonomske in tehnične zastarelosti.

35. člen OBRAČUN ŠKODE

Škoda, ki jo krije zavarovanje, se obračuna v primeru:

1) uničenja predmeta zavarovanja – po zavarovalni vrednosti ob nastanku zavarovalnega primera, zmanjšani za vrednost ostankov;

2) poškodbe predmeta zavarovanja – po stroških popravila in materiala, kolikor bi znašali ob nastanku zavarovalnega primera. V škodo se ne računajo stroški, ki so nastali ob popravilu zaradi kvalitetne izboljšave;

3) škode na skupnih delih objekta in skupnih prostorih v pripadajočem deležu zavarovane etažne lastnine.

36. člen STROŠKI PO ZAVAROVALNEM PRIMERU

K škodi se prištevajo tudi stroški čiščenja, ki so potrebni zaradi poškodbe ali uničenja predmeta zavarovanja, vendar največ do 5 % od zavarovalne vsote etažne lastnine. Med te stroške spadajo nujni izdatki za čiščenje kraja škode, za rušenje poškodovanih in neuporabnih delov, kakor tudi izdatki za odvoz ogorin, ruševin in naplavin do najbližjega kraja, kjer je dovoljeno odlaganje.

C. NADSTANDARDNO ZAVAROVANJE ETAŽNE LASTNINE NA NOVO VREDNOST

37. člen ZAVAROVANE NEVARNOSTI

(1) Zavarovanje krije uničenje ali poškodbo predmeta zavarovanja zaradi nevarnosti, navedenih v (1). odstavku 33. člena teh pogojev. K obsegu iz (1). odstavka 33. člena teh pogojev, zavarovanje krije tudi škodo zaradi naslednjih temeljnih nevarnosti: zemeljskega plazu ali utrganja zemljišča, poplave ali talne vode, razbitja stekla v skupnih prostorih, in strojeloma skupnih inštalacij podpostaj in dvigal.

(2) Če je posebej dogovorjeno in je plačana dodatna premija, krije zavarovanje tudi nevarnosti:

razbitja stekla, vandalizma in potresa. Obseg jamstva nevarnosti potresa ureja veljavna klavzula za zavarovanje potresa.

(3) Zavarovanje krije tudi uničenje hortikulturne zasaditve, zaradi naslednjih nevarnosti: požara, toče, viharja, strele, eksplozije in udarca neznanega motornega vozila, do zavarovalne vsote 2.500 EUR in največ 250 EUR po posamezni rastlini iz zbira.

(4) Obseg paketa z razširitvami kritij in vključenimi nevarnostmi je razviden v 42. členu teh pogojev.

(5) Prav tako veljajo določila iz (5). odstavka 33. člena teh pogojev.

38. člen ZAVAROVALNA VREDNOST

(2) Na novo vrednost so lahko zavarovane samo tiste etažne lastnine, katerih vrednost je enaka ali večja od 60 % nove vrednosti.

(3) Etažna lastnina, katere dejanska vrednost je ob nastanku škodnega dogodka manjša od 60 % nove vrednosti, je zavarovana na dejansko vrednost. Dejanska vrednost je nova vrednost zmanjšana za izgubljeno vrednost zaradi obrabe, starosti, ekonomske in tehnične zastarelosti.

39. člen OBRAČUN ŠKODE

Škoda, ki jo krije zavarovanje, se obračuna v primeru:

1) uničenja predmeta zavarovanja – po zavarovalni vrednosti ob nastanku zavarovalnega primera, zmanjšani za vrednost ostankov;

3) škode na skupnih delih objekta in skupnih prostorih v pripadajočem deležu zavarovane etažne lastnine.

40. člen STROŠKI PO ZAVAROVALNEM PRIMERU

41. člen VELJAVNOST ZAVAROVALNIH POGOJEV IN UPORABA ZAKONA

(1) Z uveljavitvijo teh posebnih zavarovalnih pogojev prenehajo veljati Posebni pogoji za zavarovanja etažne lastnine ETAŽA – 07/11.

(2) Ob teh zavarovalnih pogojih se uporabljajo tudi veljavne Splošne določbe premoženjskih zavarovanj.

42. člen VARIANTE KRITIJ PREMOŽENJSKEGA ZAVAROVANJA ETAŽNE LASTNINE

Opis nevarnosti	Oblika kritja
	DV	NV
	Minimalno	Standardno	Nadstandardno
Požar	+	+	+
Strela	+	+	+
Eksplozija	+	+	+
Padec zrakoplova ali dela zrakoplova	+	+	+
Udarec zavarovančevega motornega vozila ali premičnega delovnega stroja	+	+	+
Manifestacija ali demonstracija	+	+	+
Vihar	+	+	+
Toča	+	+	+
Svetovanje za hitrejšo odpravo škode	+	+	+
Stroški čiščenja	do 3 %	do 5 %	do 5 %
Strojelom vgrajenih inštalacij v etažni lastnini		+	+
Odgovornost iz posesti etažne lastnine		25.000 EUR	50.000 EUR
Teža snega, žled		+	+
Vdor meteorne vode s strehe		+	+
Izliv vode iz akvarija		do 3 %	do 5 %
Izliv vode	doplačilo	+	+
Snežni plaz	doplačilo	+	+
Iztek (lekaža)	doplačilo	+	+
Zemeljski plaz ali utrganje zemljišča	doplačilo	doplačilo	+
Hortikulturna zasaditev	doplačilo	doplačilo	do 2.500 EUR
Poplava ali talna voda	doplačilo	doplačilo	+
Razbitje stekla v skupnih prostorih			+
Strojelom skupnih inštalacij, podpostaj in dvigal v objektu			+
Vandalizem	doplačilo	doplačilo	doplačilo
Razbitje stekla	doplačilo	doplačilo	doplačilo

Legenda – oznake v tabelah pomenijo:

+	- vključeno v kritje do zavarovalne vsote, ki je navedena na polici;
	- ni vključeno in ni možno vključiti v kritje;
doplačilo	- možnost vključitve v kritje;
500 EUR	- vključeno v kritje do zneska v evrih;
x %	- vključeno v kritje v višini dogovorjenega odstotka (npr. 3%) od zavarovalne vsote za zavarovanje etažne lastnine, ki je opredeljena na zavarovalni polici. Razume se, da je zavarovanje za takšne nevarnosti sklenjeno na način prvega rizika.

Document Metadata

Table of Contents

ETAŽA 01/16

Document Metadata