POGODBA

POGODBA

med Republiko Slovenijo

in Republiko Avstrijo

o policijskem sodelovanju

Republika Slovenija in Republika Avstrija (v nadaljevanju: pogodbenici) sta se

- v duhu prijateljskih vezi med obema pogodbenicama

- za okrepitev sodelovanja pri prepreþevanju nevarnosti in zagotavljanju javne varnosti ter poglobitev sodelovanja varnostnih organov,

- v skupni želji, da bi z varnostnim partnerstvom uþinkovito prepreþevali

þezmejne grožnje za javno varnost in mednarodni organizirani kriminal,

- s ciljem, da bi s pomoþjo usklajenih dejavnosti uþinkoviteje delovali proti

þezmejni kriminaliteti in nedovoljenim migracijam,

- z namenom nadaljnjega celovitega razvijanja tesnega policijskega, mejno- policijskega in prometnopolicijskega sodelovanja,

sporazumeli o naslednjem:

I. poglavje Splošne doloþbe

1. þlen

Vsebina pogodbe, mejna obmoþja in pristojni organi ter spremembe pristojnosti in nazivov organov

(1) Pogodbenici krepita sodelovanje pri obrambi pred grožnjami za javno varnost in red, pri prepreþevanju in preganjanju kaznivih ravnanj ter druga drugi nudita mejnopolicijsko in prometnopolicijsko uradno pomoþ. To poteka v okviru nacionalnega prava, þe ta pogodba izrecno ne doloþa drugaþe.

(2) Mejna obmoþja po tej pogodbi so:

v Republiki Sloveniji obmoþja pristojnosti Policijske uprave Kranj, Policijske uprave Celje, Policijske uprave Slovenj Gradec, Policijske uprave Maribor in Policijske uprave Murska Sobota,

v Republiki Avstriji obmoþja pristojnosti Varnostne direkcije za Zvezno deželo Gradišþansko, Varnostne direkcije za Zvezno deželo Koroško in Varnostne direkcije za Zvezno deželo Štajersko.

(3) Varnostni organi po tej pogodbi so:

v Republiki Sloveniji Ministrstvo za notranje zadeve, Generalna policijska uprava kot nacionalna centralna služba s svojimi notranjimi organizacijskimi enotami ter obmoþne organizacijske enote policije (v nadaljevanju: policijske uprave) v okviru svojih pristojnosti,

v Republiki Avstriji zvezni notranji minister kot nacionalna centralna služba, varnostne direkcije, zvezne policijske direkcije in zunaj podroþja krajevne pristojnosti zveznih policijskih direkcij okrajni upravni organi.

(4) Pogodbenici se obvešþata o spremembah pristojnosti ali nazivov organov, navedenih v tej pogodbi.

2. þlen

Skupna varnostna analiza

Pogodbenici si prizadevata za þim enotnejše obvešþanje o policijskih varnostnih razmerah. V ta namen si v rednih þasovnih presledkih in po potrebi izmenjujeta analize razmer in vsaj enkrat letno skupaj analizirata glavne elemente varnostnih razmer.

II. poglavje

Splošne oblike policijskega sodelovanja

3. þlen Sodelovanje na zaprosilo

(1) Varnostni organi pogodbenic v okviru svojih pristojnosti drug drugemu zagotavljajo uradno pomoþ pri obrambi pred grožnjami za javno varnost in red ter pri prepreþevanju, odkrivanju in zatiranju kaznivih ravnanj, þe zaprosilo ali njegovo obravnavanje ni po nacionalnem pravu pridržano pravosodnim organom. ýe zaprošeni organ ni pristojen za obravnavanje zaprosila, ga posreduje pristojnemu organu.

(2) Zaprosila po prvem odstavku tega þlena in odgovori se posredujejo nacionalnim centralnim službam pogodbenic. Zaprosila se naslovijo neposredno na nacionalne centralne službe, ki morajo nanje odgovoriti.

(3) Posredovanje zaprosil in odgovarjanje nanje lahko poteka neposredno med pristojnimi varnostnimi organi pogodbenic, þe

a) se þezmejni službeni stiki nanašajo na kazniva ravnanja, pri katerih je težišþe dejanja in njegovega pregona v mejnih obmoþjih v smislu drugega odstavka 1. þlena te pogodbe, ali

b) zaprosil za pomoþ pri obrambi pred neposredno nevarnostjo za javno varnost in red ni mogoþe pravoþasno posredovati po obiþajni poti med nacionalnimi centralnimi službami.

O prejetih in izdanih neposrednih zaprosilih se obvesti lastno centralno nacionalno službo skladno z nacionalnim pravom.

(4) Skladno z nacionalno zakonodajo se zaprosila po prvem do tretjem odstavku tega þlena lahko še zlasti nanašajo na:

a) ugotavljanje lastnikov in voznikov cestnih vozil, vodnih in zraþnih plovil,

b) poizvedbe o vozniških dovoljenjih, dovoljenjih za upravljanje plovil in podobnih upraviþenjih,

c) ugotavljanje stalnega in zaþasnega prebivališþa in upraviþenosti do prebivanja v državi,

d) ugotavljanje imetnikov telefonskih prikljuþkov ali drugih telekomunikacijskih naprav,

e) ugotavljanje istovetnosti,

f) informacije o izvoru stvari, npr. orožja, motornih vozil in vodnih plovil (poizvedbe o prodajni poti),

g) usklajevanje in uvedbo prvih ukrepov iskanja,

h) ukrepe tajnega opazovanja in sledenja, kontrolirane pošiljke in tajnega delovanja,

i) informacije pri þezmejnem zasledovanju,

j) ugotavljanje pripravljenosti priþe za podajo izjave za pripravo zaprosila za pravno pomoþ,

k) policijsko zbiranje obvestil in zaslišanja,

l) preiskovanje sledi.

(5) Varnostni organi lahko drug drugemu posredujejo tudi zaprosila po naroþilu pristojnih pravosodnih organov in nanje odgovarjajo po drugem odstavku tega þlena.

4. þlen

Uradna pomoþ v nujnih primerih

(1) V primerih, ko zaprosila prek pristojnih pravosodnih organov ni mogoþe posredovati pravoþasno in bi lahko bil ogrožen uspeh ukrepa, lahko pristojni varnostni organi zaprosila za zavarovanje sledi in dokazov, zaprosila za izvedbo telesnih pregledov, osebnih in hišnih preiskav ali zaprosila za zaþasno prijetje naslovijo neposredno na varnostne organe druge pogodbenice. Pri tem smiselno velja drugi odstavek 3. þlena te pogodbe.

(2) Varnostni organi posredujejo zaprosilo iz prvega odstavka tega þlena pristojnim pravosodnim organom v svoji državi. Za posredovanje rezultatov o ukrepih državi prosilki je potrebno formalno zaprosilo pravosodnih organov za pravno pomoþ. ýe je posredovanje rezultatov ukrepov nujno v smislu prvega odstavka tega þlena, lahko zaprošeni varnostni organ rezultate po odobritvi pristojnega pravosodnega organa posreduje neposredno varnostnemu organu, ki je zanje zaprosil.

5. þlen

Posredovanje informacij brez zaprosila

Varnostni organi pogodbenic si v posameznih primerih brez predhodnega zaprosila posredujejo informacije, ki so lahko za prejemnika pomembne kot pomoþ pri obrambi pred konkretnimi grožnjami za javno varnost in red ali pri prepreþevanju, odkrivanju in zatiranju kaznivih ravnanj. Za izvajanje izmenjave informacij smiselno veljajo doloþbe drugega, tretjega in petega odstavka 3. þlena te pogodbe.

6. þlen Izpopolnjevanje in usposabljanje

Varnostni organi pogodbenic sodelujejo na podroþju izpopolnjevanja in usposabljanja, tako da še zlasti

a) izmenjujejo uþne naþrte in uþne vsebine,

b) izvajajo skupne seminarje, skupna þezmejna usposabljanja in izmenjujejo predavatelje,

c) vabijo predstavnike druge pogodbenice kot opazovalce na prikaz usposobljenosti in posebne akcije,

d) omogoþajo predstavnikom druge pogodbenice udeležbo na izpopolnjevalnih teþajih.

III. poglavje

Posebne oblike policijskega sodelovanja

7. þlen

ýezmejno tajno opazovanje in sledenje

(1) Varnostni organi pogodbenice, ki kot del preiskave kaznivega dejanja v svoji državi tajno opazujejo in sledijo osebi, ki je osumljena kaznivega dejanja, za katerega se lahko zahteva izroþitev, lahko nadaljujejo tajno opazovanje in sledenje na ozemlju druge pogodbenice, þe je ta na podlagi predhodno posredovanega zaprosila to odobrila. Odobritev je lahko povezana z dodatnimi pogoji. Na zahtevo pristojnih organov pogodbenice, na katere ozemlju se tajno opazovanje in sledenje izvaja, je treba to prepustiti uradnim osebam te pogodbenice.

(2) Zaprosilo v skladu s prvim odstavkom tega þlena je treba posredovati:

– v Republiki Sloveniji: Ministrstvu za notranje zadeve, Generalni policijski upravi, Upravi kriminalistiþne policije, in

– v Republiki Avstriji: Zveznemu ministrstvu za notranje zadeve, Generalni direkciji za javno varnost, Zveznemu kriminalistiþnemu uradu.

(3) ýe zaradi posebne nujnosti zadeve druge pogodbenice ni mogoþe predhodno zaprositi za izdajo odobritve, se lahko þezmejno tajno opazovanje in sledenje nadaljuje tudi prek državne meje pod pogojem, da se prehod državne meje še med tajnim opazovanjem in sledenjem nemudoma sporoþi pristojnemu organu tiste pogodbenice, na katere ozemlju se bo nadaljevalo.

O prestopu meje je treba obvestiti:

– v Republiki Sloveniji Policijsko upravo Kranj ali Policijsko upravo Slovenj Gradec ali Policijsko upravo Celje ali Policijsko upravo Maribor ali Policijsko upravo Murska Sobota, þe spada v njihovo krajevno pristojnost,

– v Republiki Avstriji Varnostno direkcijo za Zvezno deželo Gradišþansko ali Varnostno direkcijo za Zvezno deželo Koroško ali Varnostno direkcijo za Zvezno deželo Štajersko, þe spada v njihovo krajevno pristojnost.

Zaprosilo po prvem odstavku tega þlena, v katerem je treba navesti razloge, ki so privedli do prestopa državne meje brez predhodne odobritve, je treba naknadno nemudoma posredovati.

Tajno opazovanje in sledenje je treba prekiniti takoj, ko pogodbenica, na katere ozemlju se to izvaja, to zahteva na podlagi sporoþila ali zaprosila ali pa þe odobritev ni bila pridobljena v roku dvanajstih ur po prestopu državne meje.

(4) Za izvajanje tajnega opazovanja in sledenja lahko pogodbenica, z odobritvijo druge pogodbenice, uporablja tudi zraþna ali vodna plovila.

(5) Tajno opazovanje in sledenje v skladu s prvim in tretjim odstavkom tega þlena je dovoljeno izkljuþno pod naslednjimi pogoji:

a) uradne osebe, ki izvajajo tajno opazovanje in sledenje, so dolžne upoštevati doloþbe tega þlena in nacionalno pravo tiste pogodbenice, na katere ozemlju delujejo. Upoštevati morajo odredbe krajevno pristojnih organov;

b) razen v primeru iz tretjega odstavka tega þlena, morajo imeti uradne osebe med tajnim opazovanjem in sledenjem pri sebi dokument, iz katerega je razvidno, da je bilo dovoljenje pridobljeno;

c) uradne osebe, ki izvajajo tajno opazovanje in sledenje, morajo biti vedno sposobne dokazati svojo uradno funkcijo;

d) uradne osebe, ki izvajajo tajno opazovanje in sledenje, smejo med izvajanjem le tega nositi svoje službeno orožje, razen þe zaprošena pogodbenica temu izrecno nasprotuje. Uporaba orožja je dovoljena samo v silobranu;

e) vstopanje v stanovanja in na javno nedostopna zemljišþa ni dovoljeno. Vstop v javno dostopne delovne, obratovalne in poslovne prostore je mogoþ med njihovim delovnim, obratovalnim in poslovnim þasom;

f) uradne osebe, ki izvajajo tajno opazovanje in sledenje, niso pooblašþene, da osebo, ki jo tajno opazujejo in sledijo, ustavijo ali primejo;

g) za vsako tajno opazovanje in sledenje se pogodbenici, na katere ozemlju se je to izvajalo, posreduje poroþilo. Pri tem se lahko zahteva tudi osebna prisotnost uradnih oseb, ki so tajno opazovanje in sledenje izvajale;

h) organi tiste pogodbenice, iz katere prihajajo uradne osebe, ki tajno opazovanje in sledenje izvajajo, na zaprosilo zagotovijo podporo pri naknadnem preiskovanju, vkljuþno s sodnimi postopki pogodbenice, na katere ozemlju se je tajno opazovanje in sledenje izvajalo;

i) tehniþna sredstva, potrebna za izvajanje tajnega opazovanja in sledenja, se smejo uporabljati v potrebnem obsegu, þe je to v skladu z nacionalnim pravom pogodbenice, na katere ozemlju se to izvaja. Tehniþna sredstva, ki se uporabljajo za tajno opazovanje in sledenje, je treba navesti v zaprosilu iz prvega odstavka tega þlena;

j) uporabljena vozila so z vidika oprostitve prometnih prepovedi in prometnih omejitev izenaþena z vozili varnostnih organov pogodbenice, na katere ozemlju se uporabljajo. Signalizacijo se lahko uporablja, þe je to potrebno zaradi izvajanja tajnega opazovanja in sledenja.

(6) ýezmejno tajno opazovanje in sledenje se izvaja brez prostorske omejitve.

8. þlen

ýezmejno tajno opazovanje in sledenje v druge namene

(1) ýezmejno tajno opazovanje in sledenje se lahko, þe to dovoljuje nacionalno pravo pogodbenic, izvaja tudi zaradi prepreþevanja

a) kaznivih dejanj, za katera se lahko zahteva izroþitev,

b) priprave konkretnega kaznivega dejanja doloþene osebe, za katero se lahko zahteva izroþitev, ali

c) nastanka kriminalnih združb ali organizirane kriminalitete.

Pri tem se smiselno uporablja 7. þlen te pogodbe.

(2) Tajno opazovanje in sledenje po prvem odstavku tega þlena je na osnovi predhodne odobritve dopustno le,

a) þe ni mogoþe dati zahtevka v smislu prvega odstavka 7. þlena te pogodbe v okviru postopka preiskovanja in

b) þe namena tajnega opazovanja in sledenja ni mogoþe doseþi z njegovim prevzemom s strani organov druge pogodbenice ali z ustanovitvijo skupnih skupin po 14. þlenu te pogodbe.

9. þlen ýezmejno zasledovanje

(1) Varnostni organi pogodbenice, ki v svoji državi zasledujejo osebo, ki

a) se jo zaloti pri storitvi ali udeležbi pri kaznivem dejanju, za katerega se v drugi pogodbenici lahko zahteva izroþitev, ali ki se jo zaradi tega preganja ali

b) je na begu iz pripora ali kazenskega zapora ali pa pred kakim drugim ukrepom odvzema prostosti zaradi kaznivega dejanja, za katero v drugi pogodbenici obstaja možnost izroþitve,

so pooblašþeni, da lahko brez predhodne odobritve druge pogodbenice zasledovanje nadaljujejo na državnem ozemlju le-te, þe pristojnih organov druge pogodbenice zaradi izredne nujnosti zadeve ni bilo mogoþe predhodno obvestiti ali pa niso bili pravoþasno na kraju, da bi prevzeli zasledovanje.

(2) Uradne osebe, ki izvajajo zasledovanje, takoj vzpostavijo stik s pristojnim organom druge pogodbenice, praviloma že pred prestopom državne meje. Zasledovanje se mora prekiniti takoj, ko to zahteva pogodbenica, na katere ozemlju naj bi se zasledovanje nadaljevalo ali se že nadaljuje. Na zaprosilo uradnih oseb, ki izvajajo zasledovanje, krajevno pristojni organi v skladu z nacionalnim pravom zasledovano osebo zadržijo, da ugotovijo njeno istovetnost ali ji odvzamejo prostost.

(3) ýe ni podana zahteva za prekinitev zasledovanja in þe ni mogoþe pravoþasno vkljuþiti krajevno pristojnih organov, lahko uradne osebe, ki izvajajo zasledovanje, osebo zadržijo skladno z doloþbami nacionalnega prava druge pogodbenice,

dokler uradne osebe druge pogodbenice, ki se jih nemudoma obvesti, ne ugotovijo njene istovetnosti ali jo primejo.

(4) Zasledovanje se izvaja brez prostorske ali þasovne omejitve. Državno mejo se v tem primeru lahko prestopi tudi zunaj mejnih prehodov in ne le v þasu njihovega obratovanja.

(5) Zasledovanje se lahko izvaja le pod naslednjimi pogoji:

a) uradne osebe, ki izvajajo zasledovanje, so dolžne upoštevati doloþbe te pogodbe in nacionalno pravo pogodbenice, na katere ozemlju delujejo. Ravnati se morajo v skladu z odredbami krajevno pristojnih organov te pogodbenice;

b) zasledovanje je dovoljeno prek kopenskih, zraþnih in vodnih meja;

c) vstopanje v stanovanja in na javno nedostopna zemljišþa ni dovoljeno. Vstop v javno dostopne delovne, obratovalne in poslovne prostore je mogoþ med njihovim delovnim, obratovalnim in poslovnim þasom;

d) uradne osebe, ki izvajajo zasledovanje, morajo biti jasno razpoznavne, npr. po uniformi, posebnih oznakah ali dodatnih napravah na vozilu. Nošenje civilne obleke ob istoþasni uporabi civilnega službenega vozila, brez zgoraj omenjenih oznak, ni dovoljeno. Uradne osebe, ki izvajajo zasledovanje, morajo biti vedno sposobne dokazati svojo uradno funkcijo;

e) uradne osebe, ki izvajajo zasledovanje, smejo med izvajanjem le tega nositi svoje službeno orožje. Uporaba orožja je dovoljena samo v silobranu;

f) oseba, ki je zadržana v skladu s tretjim odstavkom tega þlena, sme biti pred neposredno privedbo h krajevno pristojnemu organu druge pogodbenice zgolj varnostno pregledana. Med privedbo se lahko uporabijo sredstva za vezanje in vklepanje. Stvari, ki jih ima ta oseba s seboj, smejo biti zaþasno zasežene do prihoda pristojnih organov druge pogodbenice;

g) uradne osebe, ki izvajajo zasledovanje po doloþbah prvega odstavka tega þlena, se po vsakem zasledovanju nemudoma javijo pri krajevno pristojnih organih druge pogodbenice in o njem poroþajo. Na njihovo zahtevo so dolžne zagotoviti svojo prisotnost, dokler niso razjasnjene vse okolišþine zasledovanja. To velja tudi za primere, ko zasledovana oseba ni bila zadržana;

h) organi tiste pogodbenice, iz katere prihajajo uradne osebe, ki zasledovanje izvajajo, na zaprosilo zagotovijo podporo pri naknadnem preiskovanju, vkljuþno s sodnimi postopki pogodbenice, na katere ozemlju se je zasledovanje izvajalo;

i) uporabljena vozila so z vidika oprostitve prometnih prepovedi in prometnih omejitev izenaþena z vozili varnostnih organov pogodbenice, na ozemlju katere se uporabljajo. Signalizacijo se lahko uporablja, þe je to potrebno zaradi izvajanja zasledovanja;

j) tehniþna sredstva, potrebna za izvajanje zasledovanja, se smejo uporabljati v potrebnem obsegu, þe je to v skladu z nacionalnim pravom pogodbenice, na katere ozemlju se zasledovanje nadaljuje. O uporabljenih tehniþnih sredstvih je treba obvestiti pristojne organe druge pogodbenice.

(6) Xxxxx, ki so jo uradne osebe pristojnih organov prijele na podlagi tretjega odstavka tega þlena, sme biti ne glede na svoje državljanstvo zadržana zaradi zaslišanja. Pri tem se smiselno uporabljajo doloþbe nacionalnega prava. ýe oseba nima državljanstva pogodbenice, na katere ozemlju je bila zadržana, jo je treba izpustiti najkasneje šest ur po zadržanju, pri þemer se temu þasu ne

prištevajo ure med polnoþjo in deveto uro, razen þe krajevno pristojni organ pred iztekom tega þasovnega roka prejme zaprosilo za zaþasno pridržanje zaradi izroþitve. Doloþbe nacionalnega prava, ki omogoþajo odreditev pripora ali zaþasnega pridržanja zaradi drugih razlogov, ostanejo nespremenjeno v veljavi.

(7) V primeru þezmejnega zasledovanja se obvesti

– v Republiki Sloveniji: Policijsko upravo Kranj ali Policijsko upravo Slovenj Gradec ali Policijsko upravo Celje ali Policijsko upravo Maribor ali Policijsko upravo Murska Sobota, þe spada v njihovo krajevno pristojnost,

– v Republiki Avstriji: Varnostno direkcijo za Zvezno deželo Gradišþansko ali Varnostno direkcijo za Zvezno deželo Koroško ali Varnostno direkcijo za Zvezno deželo Štajersko, þe spada v njihovo krajevno pristojnost.

Navedeni organi o tem nemudoma obvestijo svojo nacionalno centralno službo.

10. þlen

ýezmejno zasledovanje v druge namene

(1) Zasledovanje je dopustno tudi, þe se je oseba izognila policijski ali carinski kontroli v oddaljenosti najveþ 30 km od državne meje in pri tem ni upoštevala nedvoumnih znakov ustavljanja in bi poslediþno zaradi tega prišlo do ogrožanja javne varnosti.

(2) Za zasledovanje po tem þlenu se smiselno uporablja 9. þlen te pogodbe.

(3) Zasledovanje se tudi prekine, þe pristojni organ pogodbenice, na katere ozemlju se zasledovanje izvaja, to zahteva, ali pa bi nadaljevanje zasledovanja vodilo do konkretnega ogrožanja življenja in zdravja zasledovane osebe ali tretjih in bi to ogrožanje bilo v oþitnem nesorazmerju z nevarnostjo, ki jo je treba prepreþiti.

11. þlen Kontrolirana pošiljka

(1) Na zahtevo pogodbenice prosilke lahko zaprošena pogodbenica dovoli kontrolirani uvoz na svoje ozemlje, kontrolirani tranzit ali kontrolirani izvoz, še zlasti pri nedovoljeni trgovini s prepovedanimi drogami, orožjem, razstrelivom, ponarejenim denarjem, ukradenim blagom ter pri prikrivanju in pranju denarja, þe bi bilo razkrivanje naroþnikov in drugih soudeležencev ali odkrivanje razdeljevalnih poti po mnenju pogodbenice prosilke drugaþe neuspešno ali bistveno oteženo. Kontrolirano pošiljko se lahko po dogovoru med pogodbenicama prestreže in izroþi v nadaljnji prevoz, tako da ostane nedotaknjena, da se jo odstrani ali pa v celoti ali delno nadomesti. ýe blago predstavlja nesprejemljivo tveganje za osebe, ki sodelujejo pri njegovem prevozu, ali ogrožanje javne varnosti, zaprošena pogodbenica kontrolirano pošiljko omeji ali zavrne.

(2) Da bi se prepreþila prekinitev kontrole, zaprošena pogodbenica prevzame kontrolo pošiljke ob prehodu državne meje. Med nadaljnjim prevozom zagotavlja njen stalni nadzor, in sicer v obliki, ki ob vsakem þasu omogoþa prijetje storilcev ali zaseg blaga. Uradne osebe pogodbenice prosilke lahko v dogovoru z zaprošeno pogodbenico kontrolirano pošiljko po njenem prevzemu še naprej spremljajo skupaj z uradnimi osebami zaprošene pogodbenice, ki so pošiljko prevzele, vendar brez izvajanja uradnih pooblastil. Pri tem so vezane na doloþbe tega þlena in nacionalno pravo zaprošene pogodbenice in so dolžne upoštevati odredbe organov zaprošene pogodbenice.

(3) Zaprosilom za kontrolirane pošiljke, ki se zaþnejo ali nadaljujejo v državi, ki ni podpisnica te pogodbe, se ugodi le, þe je zagotovljeno, da ta država izpolnjuje pogoje po prvem in drugem stavku drugega odstavka tega þlena.

(4) Pri izvajanju kontrolirane pošiljke veljajo smiselno doloþbe toþk c, d, e, h, i in j petega odstavka 7. þlena te pogodbe.

(5) Zaprosila po prvem odstavku tega þlena se naslovi

v Republiki Sloveniji na Ministrstvo za notranje zadeve, Generalno policijsko upravo,

Upravo kriminalistiþne policije

v Republiki Avstriji na Zvezno notranje ministrstvo, Generalno direkcijo za javno varnost, Zvezni kriminalistiþni urad, v primerih kontroliranega izvoza pa na državno tožilstvo, v þigar uradnem okrožju se zaþne zadevni prevoz, ob istoþasnem obvestilu Zveznemu notranjemu ministrstvu, Generalni direkciji za javno varnost, Zveznemu kriminalistiþnemu uradu.

12. þlen

Tajno delovanje zaradi preiskovanja kaznivih dejanj

(1) Na podlagi predhodno posredovanega zaprosila pogodbenice lahko druga pogodbenica za preiskovanje kaznivih dejanj dovoli tajno delovanje uradnih oseb pogodbenice prosilke, ki jim je bila spremenjena istovetnost (tajni delavci), na državnem ozemlju zaprošene pogodbenice, þe obstajajo zadostni razlogi za sum, da gre za kaznivo dejanje, za katero je po nacionalnem pravu dopustno delovanje tajnih delavcev. Izdana odobritev velja za celotno državno ozemlje. Pogodbenica prosilka posreduje takšno zaprosilo le, þe bi bilo preiskovanje dejanskega stanja brez naþrtovanih preiskovalnih ukrepov neuspešno ali bistveno oteženo.

(2) Preiskave na državnem ozemlju zaprošene pogodbenice se omejujejo na posamezne, þasovno omejene akcije. Tajno delovanje se lahko odobri za dobo do enega meseca z možnostjo vsakokratnega podaljšanja za dobo enega meseca. Priprava takšnih akcij poteka na podlagi tesnega usklajevanja med udeleženimi organi zaprošene pogodbenice in pogodbenice prosilke. Za vodenje teh akcij je pristojna uradna oseba zaprošene pogodbenice. Delovanje uradnih oseb pogodbenice prosilke velja kot delovanje zaprošene pogodbenice. Na zahtevo zaprošene pogodbenice se preiskave konþajo.

(3) Pogoje za delovanje tajnih delavcev, v katerih poteka takšno tajno delovanje, in možnost uporabe rezultatov preiskave doloþi zaprošena pogodbenica ob upoštevanju svojega nacionalnega prava. Zaprošena pogodbenica o tem obvesti pogodbenico prosilko.

(4) Zaprošena pogodbenica zagotovi potrebno kadrovsko, logistiþno in tehniþno pomoþ ter sprejme vse potrebne ukrepe za zašþito uradnih oseb pogodbenice prosilke med njihovim delovanjem na državnem ozemlju zaprošene pogodbenice.

(5) Zaprosilo se naslovi na nacionalno centralno službo ali na organ, pristojen za izdajo odobritve, ob istoþasnem obvestilu nacionalne centralne službe. Pogodbenici si izmenjata podatke o organih, pristojnih za izdajanje odobritve .

(6) O izvedbi in rezultatih delovanja tajnih delavcev se nemudoma pisno obvesti pristojne organe pogodbenice, na katere državnem ozemlju so delovali.

(7) Pogodbenici lahko izmenjujeta tajne delavce, ki delujejo po nalogu in pod vodstvom pristojnega organa pogodbenice prosilke.

13. þlen

Tajno delovanje za prepreþevanje kaznivih dejanj

(1) ýe to dopušþa nacionalno pravo, se lahko tajno delovanje za prepreþevanje kaznivih dejanj, za katere se lahko zahteva izroþitev, izvaja na državnem ozemlju druge pogodbenice, þe je ta na podlagi predhodno posredovanega zaprosila soglašala s þezmejnim tajnim delovanjem.

(2) Pri izvajanju tega ukrepa se smiselno uporablja 12. þlen te pogodbe.

14. þlen

Skupne kontrolne, tajno opazovalne in preiskovalne skupine;

þezmejne iskalne akcije

(1) Za boljše sodelovanje pristojni organi pogodbenic po potrebi oblikujejo mešane analitiþne in druge delovne skupine ter kontrolne, tajno opazovalne in preiskovalne skupine, v katerih imajo uradne osebe ene pogodbenice ob delovanju na državnem ozemlju druge pogodbenice le svetovalno in podporno vlogo in ne smejo samostojno izvajati uradnih pooblastil.

(2) Pristojni organi pogodbenic na mejnih obmoþjih po drugem odstavku 1. þlena te pogodbe sodelujejo pri þezmejnih iskalnih akcijah pobeglih storilcev kaznivih dejanj. V primerih nadregionalnega pomena sodelujejo nacionalne centralne službe.

15. þlen

Napotitev uradnikov za zveze

(1) Pogodbenica lahko z odobritvijo centralne službe druge pogodbenice v njene varnostne organe napoti uradnike za zvezo.

(2) Uradniki za zvezo imajo podporno in svetovalno vlogo in ne smejo samostojno izvajati uradnih pooblastil. Posredujejo informacije in opravljajo svoje naloge v okviru navodil države pošiljateljice ob upoštevanju zaprosil države prejemnice.

(3) Uradniki za zvezo, napoteni v državo, ki ni podpisnica te pogodbe, lahko ob vzajemni odobritvi centralnih služb skrbijo tudi za interese druge pogodbenice.

16. þlen

Mešane patrulje vzdolž skupne državne meje

(1) Za obrambo pred grožnjami za javno varnost, zatiranja kaznivih ravnanj in varovanja državne meje lahko varnostni organi pogodbenic v oddaljenosti do 10 km vzdolž državne meje izvajajo mešano patruljiranje.

(2) Pri opravljanju mešanega patruljiranja so tudi uradne osebe druge pogodbenice pooblašþene, da ugotavljajo istovetnost oseb in jih, þe se skušajo izogniti kontroli, zaustavijo skladno z doloþbami nacionalnega prava.

(3) Druge prisilne ukrepe izvajajo uradne osebe tiste pogodbenice, na katere državnem ozemlju se izvajajo ukrepi, razen v primeru, þe bi bil uspeh uradnega dejanja brez posega uradnih oseb te pogodbenice ogrožen ali bistveno otežen.

(4) Pri izvajanju uradnih dejanj velja nacionalno pravo tiste pogodbenice, na katere državnem ozemlju uradne osebe delujejo.

17. þlen

Pomoþ pri dogodkih veþjega pomena

(1) Varnostni organi si lahko medsebojno pomagajo pri javnih zbiranjih in podobnih dogodkih veþjega pomena, ki lahko ogrozijo varnost druge pogodbenice, in sicer:

s hitrim medsebojnim obvešþanjem;

z izvajanjem medsebojno usklajenih policijskih ukrepov;

z zagotavljanjem strokovnjakov in opreme.

18. þlen

Uporaba zraþnih in vodnih plovil

(1) Za delovanje v okviru te pogodbe je mogoþe uporabiti tudi vodna plovila in z odobritvijo pristojnih varnostnih organov tudi zraþna plovila.

(2) Pri uporabi zraþnih plovil varnostnih organov je dovoljeno odstopanje od doloþb glede kontroliranega zraþnega prostora in omejitev zraþnega prostora, þe je to potrebno za izpolnitev nalog v skladu s prvim odstavkom tega þlena in ob upoštevanju javne varnosti in reda ter varnosti zraþnega prometa. Odstopanja od pravil obnašanja v zraþnem prostoru so dovoljena le, þe je to nujno potrebno za izvršitev uradnih nalog. Vsaka pogodbenica dovoli, da zraþna plovila, ki se v skladu s prvim odstavkom tega þlena uporabijo z obmoþja druge države, smejo pristajati in vzletati zunaj letališþ in dovoljenih pristajalnih stez.

(3) Pristojni službi za varnost letenja je treba po možnosti pred, najkasneje pa takoj med uporabo zraþnega plovila v skladu s prvim odstavkom tega þlena nemudoma posredovati þim bolj natanþne podatke o vrsti in oznaki zraþnega plovila, o posadki, tovoru, þasu vzleta, predvideni poti in kraju pristanka. Naþrt poleta mora vsebovati sklic na to pogodbo.

(4) Zraþna plovila morajo biti v izvorni državi registrirana za vsakokratni namen letenja.

(5) Pri uporabi vodnih plovil so uradne osebe oprošþene upoštevanja prometnih pravil za notranjo plovbo v istem obsegu kot uradne osebe varnostnih organov pogodbenice, na katere ozemlju se nahajajo. Pooblašþene so, da uporabljajo dnevne oz. noþne oznake, þe je to nujno potrebno za izvršitev nalog po prvem odstavku tega þlena in pri tem ni ogrožena varnost ladijskega prometa in oseb.

IV. poglavje Prometnopolicijsko sodelovanje

19. þlen

Sodelovanje pri zagotavljanju varnosti v cestnem prometu

(1) Prometnopolicijsko sodelovanje v smislu te pogodbe obsega predvsem:

a) vzajemno informiranje o okolišþinah, pomembnih za cestni promet, kot so gostota prometa, prometne motnje, vplivi izrednih vremenskih razmer, in ukrepih, kot so ukrepi za usmerjanje in omejevanje prometa, ki se izvajajo v interesu nemotenega prometa in zaradi olajšanja þezmejnega prometa motornih vozil;

b) vzajemno informiranje o izkušnjah, pridobljenih v sklopu prometnopolicijskega dela;

c) izmenjava izkušenj na podroþju varnosti cestnega prometa.

(2) Medsebojno obvešþanje poteka v primerih po toþki a prvega odstavka tega þlena ustno ali pisno, v primerih po toþkah b in c prvega odstavka tega þlena pa naþeloma pisno.

20. þlen

Izvajanje prometnopolicijskega sodelovanja

(1) V zadevah prometnopolicijskega sodelovanja potekata medsebojno obvešþanje in vsa pisna korespondenca med nacionalnima centralnima službama.

(2) V primerih toþke a prvega odstavka 19. þlena te pogodbe poteka medsebojno obvešþanje tudi med drugimi pristojnimi organi pogodbenic; pogodbenici se bosta obvestili o teh organih in službah.

V. poglavje

Skupne kontaktne službe

21. þlen

Sodelovanje v skupnih kontaktnih službah

(1) Zaradi olajšanja izmenjave informacij in sodelovanja med varnostnimi organi pogodbenic se lahko ustanovijo skupne kontaktne službe.

(2) V skupnih kontaktnih službah uradniki varnostnih organov obeh pogodbenic prostorsko neposredno sodelujejo v okviru svojih pristojnosti zaradi izmenjave informacij, njihove analize in nadaljnjega posredovanja ter sodelovanja z zagotavljanjem pomoþi pri koordinaciji þezmejnega sodelovanja po tej pogodbi, in to ne glede na službene stike in izmenjavo informacij prek nacionalnih centralnih služb.

(3) Zagotavljanje pomoþi lahko obsega tudi pripravo in sodelovanje pri prevzemu ali predaji tujcev na podlagi sporazumov, sklenjenih med pogodbenicama.

(4) Skupne kontaktne službe niso pristojne za samostojno izvajanje operativnih akcij. Za uradne osebe v skupnih kontaktnih službah veljajo navodila in disciplinski predpisi njihovih domaþih organov.

(5) Pogodbenici se lahko dogovorita, da v skupni kontaktni službi sodelujejo tudi uradne osebe države, ki ni podpisnica te pogodbe.

(6) Ustanovitev skupne kontaktne službe ter naþini sodelovanja in razdelitev stroškov se uredijo v loþenih dogovorih.

VI. poglavje

Varstvo podatkov

22. þlen Naþelo

ýe v nadaljevanju ni doloþeno drugaþe, se osebni podatki, posredovani na podlagi te pogodbe, obdelujejo skladno z namenom, zaradi katerega so bili posredovani, pod pogoji, ki jih doloþi služba, ki posreduje podatke, in po predpisih, ki v državi prejemnici veljajo za obdelavo in hrambo osebnih podatkov.

23. þlen Namenska vezanost

(1) Osebne podatke, ki se posredujejo na podlagi te pogodbe, sme prejemnik le z odobritvijo službe, ki je te podatke posredovala, uporabiti v namene, ki so drugaþni od namena, zaradi katerega so bili posredovani. Za dopustnost izdaje takšne odobritve veljajo doloþbe nacionalnega prava pogodbenice, ki podatke posreduje.

(2) Xxxxxx podatki, ki so bili posredovani zaradi zašþite pred grožnjami za javno varnost ali zaradi prepreþevanja kaznivih dejanj, se lahko uporabijo za pregon hujših kaznivih dejanj tudi brez odobritve službe, ki jih je posredovala. Prav tako se smejo osebni podatki, ki so bili posredovani z namenom kazenskega pregona, zaradi prepreþevanja hujših kaznivih dejanj in zaradi zašþite pred veþjimi grožnjami za javno varnost obdelati brez odobritve pogodbenice, ki jih je posredovala.

24. þlen Uniþenje

(1) Osebne podatke, posredovane na podlagi te pogodbe, se uniþi, þe

a) se posredovani podatki izkažejo za nepravilne;

b) služba, ki je posredovala podatke, prejemniku sporoþi, da je bilo njihovo zbiranje ali posredovanje nezakonito;

c) se izkaže, da se podatki ne potrebujejo ali ne potrebujejo veþ za izpolnitev zadevne naloge, razen v primeru, da obstaja izrecno pooblastilo za obdelovanje podatkov v druge namene.

(2) Služba, ki je osebne podatke posredovala, prejemniku sporoþi morebitne posebne roke hrambe, ki jih je prejemnik dolžan upoštevati.

25. þlen Obvešþanje

(1) Na zaprosilo službe, ki je posredovala osebne podatke, prejemnik posreduje informacije o vsaki obdelavi posredovanih osebnih podatkov.

(2) ýe služba, ki je posredovala osebne podatke, ugotovi, da so ti podatki nepravilni ali da jih je treba zaradi nezakonite obdelave popraviti ali uniþiti, mora o tem nemudoma obvestiti njihovega prejemnika.

(3) ýe prejemnik ugotovi nezakonito obdelavo posredovanih osebnih podatkov, mora o tem prav tako nemudoma obvestiti službo, ki mu je te podatke posredovala.

26. þlen Evidentiranje

(1) Služba, ki posreduje osebne podatke, in njihov prejemnik sta dolžna zabeležiti vsaj razlog njihovega posredovanja, vsebino, službo, ki jih je prejela, in þas posredovanja.

(2) Zapisi se hranijo najmanj tri leta.

(3) Podatke iz zapisov se lahko uporablja izkljuþno za kontrolo upoštevanja veljavnih predpisov o varstvu podatkov.

27. þlen

Xxxxxxxx pri zahtevkih za posredovanje informacij, popravljanje ali uniþenje

(1) Pravica osebe, da na podlagi vloženega zahtevka dobi informacijo o tem, kateri njeni podatki so bili v obdelavi, ali doseže njihov popravek ali uniþenje, se ravna po nacionalnem pravu pogodbenice, v kateri je bil vložen takšen zahtevek.

(2) Pred odloþanjem o takšnem zahtevku mora prejemnik službi, ki je posredovala osebne podatke, dati možnost, da izrazi svoje stališþe.

28. þlen Varovanje tajnosti

Pogodbenica, ki prejme podatke na podlagi te pogodbe, zanje zagotavlja enakovredno varovanje tajnosti kot pogodbenica, ki jih je posredovala.

VII. poglavje Pravna razmerja

29. þlen

Pravice in pooblastila uradnikov organov druge pogodbenice

(1) ýe uradne osebe v okviru sodelovanja po tej pogodbi opravljajo naloge na državnem ozemlju druge pogodbenice, nimajo uradnih pooblastil, þe ta pogodba ne doloþa drugaþe. Pri izvajanju vseh ukrepov morajo upoštevati nacionalno pravo druge pogodbenice. Uradniki pa so pooblašþeni, da:

a) nosijo uniformo in svoje službeno orožje ter druga prisilna sredstva, razen þe druga pogodbenica v posameznem primeru sporoþi, da tega ne dovoljuje oziroma da to dovoljuje le pod doloþenimi pogoji;

b) uporabijo službeno orožje le v silobranu in skrajni sili;

c) s službeno izkaznico, opremljeno s fotografijo in podpisom vstopijo na državno ozemlje druge pogodbenice in se na njem zadržujejo toliko þasa, kot je potrebno za izvršitev naloge po tej pogodbi;

d) pri þezmejnem delovanju uporabljajo službena motorna vozila;

e) na državnem ozemlju druge pogodbenice uporabljajo tehniþna sredstva, ki so potrebna za izvedbo ukrepov po tej pogodbi in so dopustna v skladu z nacionalnim pravom te pogodbenice.

(2) ýe je to potrebno za izpolnjevanje nalog po tej pogodbi, lahko uradne osebe državno mejo prestopijo tudi zunaj mejnih prehodov in ne le v þasu njihovega obratovanja.

(3) Uradne osebe so pri þezmejnem izvajanju nalog dolžne upoštevati cestnoprometne predpise kot uradne osebe pogodbenice, na katere državnem ozemlju delujejo.

30. þlen Službena razmerja

Za uradne osebe pogodbenic glede njihovega delovnega in zaposlitvenega razmerja ter z vidika disciplinskega prava veljajo predpisi njihovega nacionalnega prava.

31. þlen Odgovornost

(1) ýe uradne osebe pogodbenice med izvrševanjem te pogodbe na državnem ozemlju druge pogodbenice povzroþijo škodo, ta druga pogodbenica odgovarja nasproti oškodovanim tretjim osebam pod enakimi pogoji in v enakem obsegu, kot þe bi to škodo povzroþile njene lastne stvarno in krajevno pristojne uradne osebe.

(2) Pogodbenici, ki nadomesti škodo oškodovancem ali njihovim pravnim naslednikom, to odškodnino povrne druga pogodbenica, razen v primeru, þe je do ukrepanja prišlo na podlagi zaprosila prve pogodbenice. Pri škodah, ki gredo v breme pogodbenic, se pogodbenici odreþeta uveljavljanju odškodnine, razen v primeru, þe so uradne osebe to škodo povzroþile namerno ali iz hude malomarnosti.

32. þlen

Pravni status uradnih oseb na podroþju kazenskega prava

Uradne osebe, ki po tej pogodbi delujejo na državnem ozemlju druge pogodbenice, so glede kaznivih dejanj, ki jih storijo same ali pa so storjena proti njim, izenaþene z uradnimi osebami pogodbenice, na katere državnem ozemlju delujejo.

VIII. poglavje Vkljuþitev carinskih organov

33. þlen Pooblastila carinskih organov

(1) V kolikor carinski organi pogodbenic opravljajo policijske naloge, predvsem v zvezi s prepovedjo in omejitvijo trgovanja in prometa z blagom, ki so jim bile prenesene po nacionalnem pravu, so po tej pogodbi izenaþeni z varnostnimi organi pogodbenic. V tem primeru poteka sodelovanje po tej pogodbi neposredno med pristojnimi carinskimi in varnostnimi organi.

(2) ýe so bile naloge nadzora državne meje, ki jih sicer opravljajo varnostni organi, prenesene na carinske organe pogodbenic, se lahko te organe vkljuþi tudi v izvajanje mešanega patruljiranja po 16. þlenu te pogodbe.

IX. poglavje Konþne doloþbe

34. þlen Ureditev odstopanj

ýe katera od pogodbenic meni, da lahko izpolnitev zaprosila ali izvedba sodelovanja po tej pogodbi omeji njeno suverenost, ogrozi njeno lastno varnost ali druge pomembne interese ali pa pomeni kršitev njenega nacionalnega prava, drugi pogodbenici sporoþi, da v celoti ali delno zavraþa sodelovanje ali da ga pogojuje z izpolnjevanjem doloþenih pogojev.

35. þlen

Izvedbeni dogovori in spremembe ter sreþanja strokovnjakov

Vsaka pogodbenica lahko zahteva sreþanje predstavnikov pogodbenic z namenom urejanja podrobnosti za izvajanje po tej pogodbi predvidenih oblik sodelovanja, reševanja vprašanj v zvezi z izvajanjem te pogodbe in izoblikovanja predlogov glede nadaljnjega razvoja sodelovanja.

36. þlen Reševanje sporov

Morebitni spori, ki bi lahko nastali pri izvajanju in razlagi te pogodbe in jih ne bi bilo mogoþe rešiti s posvetovanjem centralnih služb, se rešujejo po diplomatski poti.

37. þlen Stroški

Vsaka pogodbenica sama krije stroške njenih organov, ki nastanejo z izvajanjem te pogodbe.

38. þlen

Razmerje do drugih ureditev

(1) Ta pogodba v niþemer ne spreminja veljavnosti drugih dvo - ali veþstranskih sporazumov pogodbenic.

(2) Ureditev mednarodnega sodelovanja na podroþju zatiranja kriminalitete v okviru nacionalnih centralnih služb, predvsem v okviru Mednarodne organizacije kriminalistiþne policije (IKPO-Interpol), se s to pogodbo dopolnjuje.

(3) Ko bo Sporazum z dne 19. junija 1990 o izvajanju Sporazuma iz Schengena z dne 14. junija 1985 o postopni ukinitvi kontrol na skupnih mejah veljal tudi v razmerju med obema pogodbenicama, bo ta pogodba veljala kot dopolnitev.

39. þlen

Pridržek domaþega prava v davþnih in carinskih zadevah

(1) Ta pogodba se ne uporablja za kazenske zadeve s podroþja dajatev, davkov, carin in deviz.

(2) Informacij, pridobljenih v okviru sodelovanja po tej pogodbi, se ne sme uporabljati za odmerjanje dajatev, davkov in carin ter v kazenskih zadevah s podroþja dajatev, davkov, carin in deviz, razen þe je zaprošena država te informacije posredovala za takšen postopek.

40. þlen Uveljavitev in odpoved

(1) Ta pogodba zaþne veljati prvi dan drugega meseca, ki sledi mesecu, ko sta se pogodbenici po diplomatski poti pisno obvestili o izpolnitvi notranjepravnih pogojev za zaþetek veljave.

(2) Z uveljavitvijo te pogodbe preneha veljati Dogovor med Ministrstvom za notranje zadeve Republike Slovenije in Zveznim notranjim ministrom Republike Avstrije z dne 23. junija 1995 o sodelovanju na podroþju boja proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu, mednarodni nedovoljeni trgovini z mamili in mednarodnemu terorizmu.

(3) Pogodba se sklene za nedoloþen þas. Vsaka pogodbenica jo lahko po diplomatski poti kadarkoli pisno odpove. Pogodba preneha veljati šest mesecev po prejemu njene odpovedi.

(4) Registracijo pogodbe pri Generalnem sekretariatu Združenih narodov, skladno s

102. þlenom Ustanovne listine Združenih narodov, opravi avstrijska stran.

V Brdo, dne 28.10.2003 v dveh izvirnikih, vsak v slovenskem in nemškem jeziku, pri

þemer sta obe besedili enako verodostojni.

Za Republiko Slovenijo:

Bohinc

Za Republiko Avstrijo:

Strasser