Splošni pogoji za vseživljenjsko zavarovanje, vezano na sklade veljajo od 20. 1. 2019

Splošni pogoji za vseživljenjsko zavarovanje, vezano na sklade

veljajo od 20. 1. 2019

ŽZ-SP-MN-01/19

SPLOŠNE DOLOČBE

Splošni pogoji za vseživljenjsko zavarovanje, vezano na sklade (v nadaljnjem besedilu: splošni pogoji) so sestavni del pogodbe o naložbenem vseživljenjskem zavarovanju, ki je sklenjena med zavarovalcem in Zavarovalnico Sava, d.d. (v nadaljnjem besedilu: zavarovalnica).

To zavarovanje je oblika vseživljenjskega naložbenega zavarovanja, ki združuje varčevanje vezano na sklade in zavarovanje za primer smrti in nezgodne smrti ter morebitne dodatne dogovorjene rizike dodatnih zavarovanj. S tem življenjskim zavarovanjem zavarovalec prevzame naložbeno tveganje.

Uporabljeni izrazi, zapisani v slovnični obliki moškega spola, so uporabljeni kot nevtralni in veljajo enakovredno za oba spola in pomenijo:

• ponudnik - oseba, ki želi skleniti zavarovanje in poda predlog za sklenitev zavarovanja;

• ponudba - listina, ki predstavlja predlog za sklenitev življenjskega zavarovanja;

• zavarovalec - oseba, ki sklene zavarovalno pogodbo z zavarovalnico;

• zavarovanec - oseba, od katere smrti ali drugih dogovorjenih rizikov je odvisno izplačilo zavarovalnice;

• upravičenec - oseba, v korist katere se dogovori zavarovanje in kateri je zavarovalnica dolžna izplačati zavarovalnino;

• polica - listina o sklenjeni zavarovalni pogodbi;

• zavarovalne vsote - na polici določeni zneski, do katerih zavarovalnica jamči za dogovorjene rizike;

• zavarovalnina - znesek, ki ga zavarovalnica plača po zavarovalni pogodbi za posamezni zavarovalni primer;

• premija - znesek, ki se plačuje zavarovalnici;

• alocirana premija - plačana premija, zmanjšana za morebitni davek, premijo za rizik nezgodne smrti, morebitno premijo za dodatna zavarovanja, sklenitvene stroške in stroške investiranja premije v enote skladov;

• vrednost enote premoženja (v nadaljnjem besedilu: VEP) - izračuna se kot količnik med čisto vrednostjo sredstev sklada na določen dan in številom enot premoženja sklada v obtoku na isti dan;

• vrednost premoženja po polici - vsota vrednosti premoženja po posameznih skladih, povečana za morebitno alocirano premijo, ki še ni preračunana v enote premoženja sklada (nealocirana premija). Vrednost premoženja po posameznem skladu je enaka zmnožku števila enot premoženja posameznega sklada in VEP tega sklada;

• obračunski dan - prvi delovni dan po četrtem v mesecu ali prvi delovni dan po devetnajstem v mesecu;

• čakalni rok za primer smrti – je časovno omejeno obdobje dveh (2) let od začetka življenjskega zavarovanja, ki je naveden na polici. Zavarovalec je za to obdobje dolžan plačevati premijo;

• osnovno zavarovanje – je v skladu s temi splošnimi pogoji sklenjena pogodba življenjskega zavarovanja;

• dodatno zavarovanje – je zavarovanje, ki je priključeno k temu življenjskemu zavarovanju.

Zavarovati je mogoče osebe stare vsaj 40 let, vendar ne več kot 80 let. Starost zavarovanca se določi kot razlika med letom začetka zavarovanja in letom rojstva zavarovanca. Nično je zavarovanje osebe, ki ji je popolnoma odvzeta poslovna sposobnost.

Življenjsko zavarovanje se po teh pogojih sklene brez izpolnjevanja zdravstvenega vprašalnika in brez zdravniškega pregleda.

S pogodbo življenjskega zavarovanja se zavarovalec obvezuje, da bo zavarovalnici plačeval dogovorjeno premijo, zavarovalnica pa se obvezuje, da bo ob zavarovalnem primeru izplačala upravičencu zavarovalnino, v skladu s temi splošnimi pogoji.

Sestavni del pogodbe so: ponudba z dopolnili in izjavami, polica, ti splošni pogoji, drugi splošni in dopolnilni pogoji za priključena zavarovanja, izjave zavarovalca, zavarovanca in zavarovalnice, kakor tudi morebitne druge priloge in dodatki k polici.

Vse prijave in izjave, ki jih zavarovalnica ali zavarovalec predložita drug drugemu, veljajo od trenutka prejema le-teh, v kolikor ni dogovorjeno drugače. Vsi dogovori veljajo samo, če so sklenjeni pisno. Če se pošiljajo po pošti, se kot dan prejema šteje dan, ko je zavarovalnica prejela priporočeno pismo.

Zavarovalnica lahko pri pogodbah sklenjenih na daljavo določi, da je zavarovanje sklenjeno s samim plačilom premije.

PONUDBA

Ponudba za življenjsko zavarovanje se izpolni v pisni obliki na obrazcu zavarovalnice ali elektronski obliki in predstavlja predlog za sklenitev življenjskega zavarovanja. Ponudba vsebuje bistvene elemente pogodbe. Sestavni del ponudbe so tudi morebitne druge pisne priloge in dodatki ter vsakokratni veljavni pogoji.

Pisna ali elektronska ponudba zavarovalnici za sklenitev zavarovalne pogodbe veže ponudnika, če ni določil krajšega roka, osem dni od dneva, ko je prispela k zavarovalnici. Če zavarovalnica v tem roku ne odkloni ponudbe, ki se ne odmika

od pogojev, po katerih sklepa predlagano zavarovanje, se šteje, da je ponudbo sprejela in da je pogodba sklenjena tistega dne, ko je ponudba prispela na zavarovalnico.

Če zavarovalec in zavarovanec nista ena in ista oseba, je za veljavnost pogodbe potreben tudi podpis zavarovanca na ponudbi.

ZAVAROVALNA POLICA

Polico življenjskega zavarovanja izdaja zavarovalnica v enem izvodu po podatkih iz ponudbe. Če se polica bistveno razlikuje od ponudbe in drugih pisnih izjav zavarovalca, lahko zavarovalec takim razlikam pisno ugovarja v enem mesecu po prejemu police. Če tega ne stori, velja vsebina police.

TRAJANJE ZAVAROVANJA IN JAMSTVO

Zavarovanje začne veljati ob 00.00 uri tistega dne, ki je naveden na polici kot začetek zavarovanja.

Če prva premija ni plačana do začetka zavarovanja, zavarovalnica podeli začasno jamstvo, in sicer od začetka zavarovanja do zadnjega dne v mesecu začetka zavarovanja. Zavarovalno jamstvo v vsakem primeru preneha, če celotna prva premija ni plačana do poteka začasnega jamstva. V tem primeru se jamstvo ponovno začne ob 24.00 uri tistega dne, ko je prva premija plačana v celoti, s pogojem, da zavarovalnica prevzem jamstva pisno potrdi.

V primeru plačila prve premije pred začetkom zavarovanja, ki je naveden na polici, zavarovalnica nudi začasno jamstvo za primer nezgodne smrti zavarovanca. Začasno jamstvo začne veljati ob 24.00 uri tistega dne, ko je prva premija plačana v celoti in velja do začetka zavarovanja, ki je naveden na polici oziroma preneha z dnem, ko zavarovalnica zavrne sklenitev zavarovanja. Višina začasnega jamstva za primer nezgodne smrti je enaka višini zavarovalne vsote dogovorjene za primer smrti pri življenjskem zavarovanju, vendar največ 10.000,00 evrov.

Začetek zavarovanja je vedno samo prvega dne v mesecu.

Zavarovanje preneha ob smrti zavarovanca ali v drugih primerih, določenih s temi splošnimi pogoji ali zakonom.

Če so k temu življenjskemu zavarovanju priključena druga dodatna zavarovanja in so dogovorjena ob sklenitvi, je njihov pričetek zavarovanja vezan na začetek življenjskega zavarovanja.

Zavarovalec ima pravico, da v roku 30 dni od sklenitve zavarovanja odstopi od zavarovalne pogodbe. Odstop mora biti pisen in vložen na zavarovalnico do izteka roka, pri čemer se šteje, da je vložen v roku, če je do izteka roka priporočeno oddan na pošti.

OBVEZNOSTI ZAVAROVALNICE

S pogodbo o življenjskem zavarovanju se zavarovalnica obvezuje, da bo upravičencu izplačala:

• xxxxxxxxxxx vsoto za smrt ali njen del oziroma vrednost premoženja po polici, v kolikor je to višje od zavarovalne vsote za smrt, če zavarovanec umre v trajanju zavarovanja, po preteku čakalnega roka za primer smrti. Vrednost premoženja po polici se izračuna po VEP na prvi obračunski dan po prejemu popolne dokumentacije in prevzemu jamstva, če je zavarovalnica to prejela vsaj pet delovnih dni pred obračunskim dnem, sicer pa se izračuna po VEP na naslednji obračunski dan.

• 80% do smrti zavarovanca plačanih premij osnovnega življenjskega zavarovanja ter vrednost premoženja po polici morebitnega enkratnega dodatnega vplačila premije, če zavarovanec umre med čakalnim rokom za primer smrti.

• xxxxxxxxxxx vsoto za nezgodno smrt ali njen del, če zavarovanec umre zaradi nezgode v času trajanja zavarovanja.

OMEJITEV IN IZKLJUČITEV JAMSTVA ZAVAROVALNICE

Če je zavarovanec v prvem ali drugem letu trajanja zavarovanja napravil samomor ali če umre za posledicami poskusa samomora v istem obdobju, izplača zavarovalnica vrednost premoženja po polici.

Zavarovalnica ne izplača zavarovalne vsote za smrt oziroma vrednosti premoženja po polici, če je zavarovančevo smrt namerno povzročil upravičenec. Če pa je bila do tedaj plačana premija najmanj za dve leti, izplača zavarovalnica zavarovalcu oziroma njegovim dedičem, če sta zavarovalec in zavarovanec ista oseba, vrednost premoženja po polici.

Če je zavarovanec umrl zaradi vojnih dogodkov izplača zavarovalnica upravičencu vrednost premoženja po polici, če ni v polici drugače dogovorjeno.

Pogodba o življenjskem zavarovanju je nična, če je bila ob njeni sklenitvi neresnično prijavljena zavarovančeva starost, njegova resnična starost pa presega starostno mejo, do katere zavarovalnica po svojih pogojih in premijskih sistemih sklepa življenjsko zavarovanje. Zavarovalnica je v takem primeru dolžna vrniti vse prejete premije.

ŽZ-SP-MN-01/19

OBVEZNOSTI ZAVAROVALCA IN ZAVAROVANCA TER POSLEDICE NJIHOVE NEIZPOLNITVE

Zavarovalec je dolžan takoj sporočiti zavarovalnici spremembo bivališča in ga v primeru opustitve le-tega, poleg pravnih posledic iz naslednjega odstavka, bremenijo tudi eventualni stroški, ki bi nastali zavarovalnici.

Zavarovalnica bo pisna obvestila pošiljala zavarovalcu na naslov, ki ga je pisno sporočil. V primeru, da vročitev obvestila zavarovalcu ni bila možna npr. zaradi odsotnosti, odklonitve sprejema in podobno se šteje, da je zavarovalec priporočeno pošiljko prejel z dnem poskusa vročitve s čemer se zavarovalec izrecno strinja, zato bo veljalo, da je zavarovalec z njegovo vsebino seznanjen. Navedena domneva uspele vročitve ima na podlagi posebnega dogovora z zavarovalcem pravno veljavne učinke.

Če se zavarovalec preseli izven Evropske unije, mora zavarovalnici sporočiti naslov osebe v Sloveniji, ki je pooblaščena za sprejemanje izjav zavarovalnice.

Zavarovalec in upravičenec sta dolžna zavarovalnico obvestiti o svoji morebitni preselitvi v tujino in ji nemudoma sporočiti vse spremembe navedb, ki so pomembne za presojo njunega davčnega rezidentstva (predvsem tuja davčna obveznost in tuja davčna številka). Če zavarovalec ali upravičenec ni fizična oseba, je dolžan zavarovalnico obvestiti o morebitnih spremembah, relevantnih za presojo davčne obveznosti (sedež in organizacija družbe ter sprememba strukture lastnikov).

DOGOVOR O PREMIJI IN ZAVAROVALNI VSOTI

Zavarovalno vsoto in premijo sporazumno določita ponudnik in zavarovalnica po podatkih v ponudbi.

Zavarovalno premijo je možno plačevati letno ali v obrokih (polletno, četrtletno ali mesečno).

Dogovorjena premija se plačuje za tekoče obdobje, in sicer zapade v plačilo prvega v mesecu za dogovorjeno obdobje. Dogovorjeno premijo je zavarovalec dolžan plačevati v dogovorjenih rokih, na dogovorjen način.

Zavarovalec je dolžan poleg dogovorjene premije plačati tudi vse prispevke in davke, ki so predpisani ali jih bo zakonodajalec morebiti predpisal v času trajanja zavarovalne pogodbe.

Premija se plačuje na transakcijski račun zavarovalnice. Premija se šteje za plačano z dnem, ko je dan nalog banki ali drugi organizaciji za plačilni promet.

Plačilo zaostale premije se nanaša na prvo neplačano premijo.

Premija se plačuje do smrti zavarovanca, vendar ne dlje kot do konca zavarovalnega leta v katerem je zavarovanec dopolnil 90. leto starosti. Zavarovalno jamstvo za nezgodno smrt ugasne ob koncu zavarovalnega leta v katerem je zavarovanec dopolnil 90. leto starosti.

Zavarovalnici pripada premija do konca meseca, v katerem nastane zavarovalni primer.

POSLEDICE ZARADI NEPLAČANE PREMIJE

Če zavarovalec na pisno zahtevo zavarovalnice, ki mu mora biti vročena s priporočenim pismom, ne plača zapadle premije v roku, ki je določen v pismu in ne sme biti krajši kot mesec dni, šteto od takrat, ko mu je bilo pismo vročeno, pa tega tudi ni storil kdo drug, ki je za to zainteresiran, sme zavarovalnica le tedaj, ko so ji bile dotlej plačane premije najmanj za tri leta in je bilo zavarovanje v veljavi najmanj tri leta, izjaviti zavarovalcu, da je zavarovanje kapitalizirano, sicer pa izjaviti, da odstopa od pogodbe. V tem primeru se do tedaj vplačane premije ne vrnejo.

Če premija ni bila plačana najmanj za tri leta in pride s strani zavarovalca do odstopa od pogodbe se do tedaj plačane premije ne vrnejo.

Šteje se, da je bila zavarovalcu priporočena pošiljka vročena 16. dan po dnevu, ko mu je zavarovalnica poslala priporočeno pošiljko. Navedena domneva pa ne velja v primeru, v kolikor se je priporočena pošiljka na zavarovalnico vrnila kot nevročena, kot tudi v primeru, ko se ugotovi, da je bila vročitev dejansko opravljena prej, kot v zgoraj omenjenem obdobju 16-ih dni.

V primeru kapitalizacije zavarovanja je zavarovanec, brez nadaljnjega plačevanja premije, zavarovan za primer smrti v višini vrednosti premoženja po polici. Zavarovanje za primer nezgodne smrti in vsa dodatna zavarovanja v tem primeru prenehajo veljati.

V primeru kapitalizacije zavarovanja se zaračunava 50% vsakokratnih veljavnih mesečnih stroškov obdelave zavarovanja.

Zavarovalnica ima pravico, da ob kakršnemkoli izplačilu iz zadevnega zavarovanja odtegne vse zapadle neplačane premije.

IZBIRA NALOŽBENE STRATEGIJE

Zavarovalec ob sklenitvi zavarovanja izbere eno izmed naložbenih strategij, in sicer lahko izbira med:

• individualno izbiro skladov ali

• individualno izbiro naložbenega portfelja ali

• varčevalnimi cilji.

Zavarovalec lahko, kadarkoli med trajanjem zavarovanja, zahteva spremembo izbrane naložbene strategije, pri čemer lahko pride tudi do prenosa vrednosti premoženja po polici.

INDIVIDUALNA IZBIRA SKLADOV

V okviru individualne izbire skladov zavarovalec izbere sklade iz seznama skladov zavarovalnice, na katere se veže VEP.

Zavarovalec lahko izbere največ pet skladov pri čemer mora biti v posamezni sklad razporejeno vsaj 10% alocirane premije. Zavarovalnica vodi premoženje v največ petih skladih.

Zavarovalec lahko med trajanjem zavarovanja zahteva prenos vrednosti premoženja in/ali spremembo razdelitve premije med sklade. Za prenos vrednosti premoženja iz sklada Zavarovalnica Sava Zajamčeni je potrebna predhodna pisna odobritev zavarovalnice.

V kolikor bi sklad, v katerem se nahaja premoženje ali v katerega se deli alocirana premija, prenehal delovati oziroma bi ga zavarovalnica umaknila iz ponudbe skladov, zavarovalec pooblašča zavarovalnico za spremembo sklada in prenos premoženja. V tem primeru zavarovalnica poišče drug primeren sklad, ki se po lastnostih in naložbeni politiki najbolje ujema z nadomeščenim skladom pri čemer se preneseno premoženje in bodoča premija upravlja v skladu s pravili novega sklada in za njih ne velja morebitno jamstvo sklada, ki je prenehal delovati oziroma je bil umaknjen iz ponudbe. O nastali spremembi bo zavarovalnica zavarovalca pisno obvestila. Če se zavarovalec s spremembo sklada ne strinja, lahko iz aktualne ponudbe skladov zavarovalnice izbere sklad po lastni izbiri, v katerega se bo preneslo tudi premoženje.

Zavarovalec lahko v okviru ponudbe zavarovalnice izbere tudi sklad Zavarovalnica Sava Zajamčeni pri katerem zavarovalnica zagotavlja letni donos v višini 1,50% (zajamčena donosnost) na sredstva vplačana v ta sklad in s tem tudi letno rast VEP po stopnji zajamčene donosnosti. Ne glede na predhodni odstavek, se v primeru prenehanja delovanja sklada Zavarovalnica Sava Zajamčeni oziroma njegovega umika iz ponudbe, sredstva, ki se nahajajo v skladu Zavarovalnica Sava Zajamčeni, ne prenesejo v nov sklad. Sprememba sklada velja samo za bodočo premijo plačano po spremembi sklada. Premoženje pridobljeno z bodočo premijo se upravlja v skladu s pravili novega sklada in zanj ne velja zajamčena donosnost iz tega odstavka.

INDIVIDUALNA IZBIRA NALOŽBENEGA PORTFELJA

Zavarovalec lahko v okviru individualne izbire naložbenega portfelja izbira med delniškim ali uravnoteženim naložbenim portfeljem.

Naložbena portfelja sta sestavljena iz skladov, ki jih upravlja KBM Infond d.o.o. (upravljavec skladov).

Vsakokratno izbiro skladov in delež sredstev, ki se vežejo na posamezni sklad (struktura naložbenega portfelja) določi upravljavec skladov v skladu z naložbenimi usmeritvami (aktivno upravljanje). Vrste možnih naložb so opredeljene na spletni strani zavarovalnice (xxx.xxx-xxxx.xx) in na spletni strani družbe za upravljanje KBM Infond d.o.o. (xxx.xxxxxx.xx).

Zavarovalec pooblašča zavarovalnico, da ob sklenitvi zavarovanja ter ob vsakokratni spremembi strukture izbranega naložbenega portfelja določi oziroma spremeni razdelitev bodoče alocirane premije ter opravi prenos premoženja po polici glede na trenutno strukturo naložbenega portfelja.

Zavarovalec lahko kadarkoli zahteva spremembo izbranega naložbenega portfelja pri čemer lahko pride do prenosa premoženja.

Prenos vrednosti premoženja po polici zaradi spremembe strukture naložbenega portfelja se izvede tako, da zavarovalnica izračuna vrednost premoženja po polici po VEP veljavni na prvi delovni dan po četrtem v mesecu, po spremembi strukture naložbenega portfelja. Zavarovalnica prenese izračunano vrednost premoženja po polici v sklade glede na novo strukturo naložbenega portfelja in jo preračuna v enote premoženja po polici po VEP veljavni na prvi delovni dan po četrtem v mesecu, po spremembi strukture naložbenega portfelja. Zavarovalnica za ta prenos ne obračuna stroškov.

Zavarovalnica zavarovalca o spremembi strukture naložbenega portfelja in s tem povezano spremembo razdelitve bodoče alocirane premije in o prenosu premoženja po polici ne bo posebej obveščala, temveč bo vsakokratna struktura naložbenih portfeljev objavljena na spletni strani zavarovalnice (www.zav- xxxx.xx) in na spletni strani družbe za upravljanje KBM Infond d.o.o. (xxx.xxxxxx.xx).

V primeru prenehanja sodelovanja med zavarovalnico in upravljavcem skladov naložbenih portfeljev, v zvezi z aktivnim upravljanjem, bo zavarovalnica zavarovalca o tem obvestila. Če se zavarovalec s takratno sestavo skladov po polici ne bo strinjal bo lahko izbral sklade, po lastni izbiri, iz aktualne ponudbe skladov zavarovalnice.

VARČEVALNI CILJI

Zavarovalec lahko do 70. leta starosti zavarovanca izbere naložbeno strategijo varčevalni cilji v okviru katere se po poteku 60% izbrane dobe varčevanja opravi prenos premoženja po polici iz delniškega v uravnoteženi naložbeni portfelj, v katerega se začne vlagati tudi bodoča alocirana premija. Zavarovalnica bo zavarovalca o tem obvestila.

RAZDELITEV IN NALAGANJE PREMIJE

Alocirana premija se razdeli na sklade po deležih določenih na polici oziroma glede na trenutno strukturo skladov posameznega naložbenega portfelja, in se preračuna v število enot premoženja po posameznem skladu.

Zavarovalnica prenese alocirano premijo v sklade in jo preračuna v enote premoženja po VEP veljavni na obračunski dan glede na to, kdaj premija prispe na račun zavarovalnice, in sicer premije, ki so prispele na račun zavarovalnice do vključno prvega v mesecu se preračunajo v enote premoženja po VEP veljavni na prvi delovni dan po četrtem v tekočem mesecu. Premije, ki so prispele na račun zavarovalnice do vključno petnajstega v mesecu pa se preračunajo v enote premoženja po VEP veljavni na prvi delovni dan po devetnajstem v tekočem mesecu.

S t r a n 2 | 4

ŽZ-SP-MN-01/19

Če zavarovalnica ponudbo zavrne, vrne znesek vplačane premije ne glede na gibanje VEP v času od vplačila premije do njene vrnitve.

VODENJE PREMOŽENJA PO POLICI

Zavarovalnica za vsako polico posebej vodi število enot premoženja po posameznem skladu.

Na začetku vsakega meseca zavarovalnica izračuna vrednost premoženja po polici po VEP na zadnji delovni dan v preteklem mesecu, pri čemer je vrednost premoženja po polici enaka seštevku zmnožkov števila enot premoženja posameznega sklada in VEP tega sklada. Vrednost premoženja po polici se poveča tudi za alocirano premijo, ki še ni preračunana v enote premoženja sklada (nealocirana premija).

Na isti dan se v začetku vsakega meseca od vrednosti premoženja po polici obračunajo mesečni stroški obdelave zavarovanja in riziko premija za ta mesec ter morebitna dolžna premija za riziko nezgodne smrti in za dodatna zavarovanja. Riziko premija je odvisna od starosti zavarovanca, vrednosti premoženja po polici in dogovorjenih zavarovalnih vsot. Višina mesečnih stroškov obdelave zavarovanja, riziko premije in morebitne dolžne premije za riziko nezgodne smrti ter za dodatna zavarovanja ustrezno zmanjšajo število enot premoženja po posameznem skladu glede na delež premoženja posameznega sklada v skupnem premoženju po polici. Navedeno zmanjšanje enot premoženja se izvede po VEP veljavni na prvi delovni dan po četrtem v tekočem mesecu.

V kolikor v času trajanja zavarovanja vrednost premoženja pade toliko, da ne zadostuje več za pokrivanje riziko premije in stroškov iz predhodnega odstavka, sme zavarovalnica obvestiti zavarovanca o prenehanju zavarovanja.

STROŠKI

Zavarovalcu se pri življenjskem zavarovanju zaračunavajo naslednji neposredni stroški:

1. Sklenitveni stroški: Zavarovalnica si zaračuna sklenitvene stroške v višini 11,20 % od celotne predvidene plačane premije v desetih letih ob sklenitvi zavarovanja, zmanjšane za morebitni davek, premijo za riziko nezgodne smrti in morebitno premijo za dodatna zavarovanja, in sicer v prvem zavarovalnem letu 52,54% sklenitvenih stroškov in v drugem zavarovalnem letu 47,46% sklenitvenih stroškov. Obračun teh stroškov se glede na dogovorjeno frekvenco plačila premije izvede v ustreznem deležu od vsakokratne plačane premije.

2. Sklenitveni stroški enkratnih dodatnih vplačil: V primeru enkratnih dodatnih vplačil v okviru že sklenjene in veljavne police si zavarovalnica zaračuna sklenitvene stroške v višini 2% od zneska enkratnega dodatnega vplačila. V primeru vračila predujma si zavarovalnica teh stroškov ne zaračuna.

3. Mesečni stroški obdelave zavarovanja: Zavarovalnica si zaračunava mesečne stroške obdelave zavarovanja v višini višjega od naslednjih zneskov, in sicer: 0,58% od letne premije dogovorjene v mesecu pred obračunom mesečnih stroškov obdelave zavarovanja ali 0,0668% od vrednosti premoženja po polici po VEP na zadnji delovni dan v mesecu pred obračunom mesečnih stroškov obdelave zavarovanja, vendar ne manj kot 2,00 evra in ne več kot 15,00 evrov mesečno. Za znesek mesečnih stroškov obdelave zavarovanja zavarovalnica zmanjša število enot premoženja po polici.

4. Xxxxxxx investiranja premije v enote sklada znašajo 2% od plačane premije, zmanjšane za davek, premijo za riziko nezgodne smrti, morebitno premijo za dodatna zavarovanja in sklenitvene stroške. Xxxxxxxx investiranja premije se ne obračuna za enkratna dodatna vplačila in v primeru vračila predujma.

Posredni stroški, na katere zavarovalnica nima vpliva, so razvidni na spletnih straneh upravljavcev skladov in na spletni strani zavarovalnice (xxx.xxx-xxxx.xx) oziroma na sedežu zavarovalnice.

ODKUP ZAVAROVANJA

Zavarovalec lahko zahteva izplačilo odkupne vrednosti zavarovanja po poteku treh let trajanja zavarovanja in če so bile do takrat plačane vsaj tri letne premije. Izračunana odkupna vrednost zavarovanja je enaka vrednosti premoženja po polici.

Odkupna vrednost zavarovanja se izračuna po VEP na prvi obračunski dan po prejemu popolne zahteve za odkup, če je zavarovalnica prejela popolno zahtevo za odkup vsaj pet delovnih dni pred obračunskim dnem, sicer pa se izračuna po VEP na naslednji obračunski dan.

Izplačana odkupna vrednost zavarovanja je enaka izračunani odkupni vrednosti zavarovanja, od katere se odšteje izstopna provizija, ki znaša 1% od izračunane odkupne vrednosti, morebitni davki po veljavni zakonodaji in morebitne zapadle neplačane premije za riziko nezgodne smrti ter morebitne zapadle neplačane premije dodatnih zavarovanj do datuma odkupa.

Zavarovalnica izplača odkupno vrednost zavarovanja najpozneje v desetih delovnih dneh po izračunu odkupne vrednosti.

Z odkupom zavarovanja preneha zavarovalna pogodba in z njo tudi jamstvo zavarovalnice.

PREDUJEM

Zavarovalec lahko v času trajanja zavarovanja, vendar šele po poteku treh let trajanja zavarovanja in če so do trenutka prejete pisne vloge plačane tudi vse zapadle premije, vloži prošnjo za izplačilo predujma, in sicer največ do 80% vrednosti premoženja po polici. Preračun se opravi po VEP na prvi obračunski dan po prejemu popolne zahteve, če je zavarovalnica prejela popolno zahtevo za predujem vsaj pet delovnih dni pred obračunskim dnem, sicer pa se izračuna po VEP na naslednji obračunski dan. Odobreni predujem predstavlja dogovorjeni odstotek višine vrednosti premoženja po polici za katerega se zmanjša vrednost premoženja po polici. Izplačani predujem je enak znesku odobrenega predujma, od katerega se odštejejo stroški odobritve, ki znašajo 1% od zneska odobrenega

predujma, morebitni davki po veljavni zakonodaji in morebitne zapadle neplačane premije za riziko nezgodne smrti ter morebitne zapadle neplačane premije dodatnih zavarovanj do datuma predujma. Predujem lahko zavarovalec pozneje vrne. Glede danega predujma, predvsem način njegovega vračanja, z ali brez obresti, zavarovalnica in zavarovalec skleneta posebni dogovor, v katerem podrobneje uredita pravice in obveznosti, ki se nanašajo na predujem.

Višina zavarovalne vsote za smrt po izplačilu predujma (v nadaljnjem besedilu: zavarovalna vsota po predujmu) je enaka višini zavarovalne vsote za smrt pred izplačilom predujma, zmanjšani za višino odobrenega predujma. V primeru, da vrednost premoženja po polici po izplačilu predujma presega višino zavarovalne vsote po predujmu, se le-ta določi v višini vrednosti premoženja po polici po izplačilu predujma. Zavarovalna vsota po predujmu se določi največ do višine zavarovalne vsote za smrt pred izplačilom predujma.

Po izplačilu predujma je zavarovalec dolžan nadaljevati s plačevanjem premije kot je to dogovorjeno v pogodbi.

Med zavarovalno dobo lahko zavarovalec zaprosi za predujem večkrat, vendar med posameznima predujmoma ne smejo preteči manj kot 3 leta in zavarovalec mora v vmesnem obdobju redno plačevati premijo.

OBNOVITEV ZAVAROVANJA

Zavarovanje, ki je bilo spremenjeno v kapitalizirano ali je bilo prekinjeno, se, v roku enega leta po nastanku kapitalizacije ali prekinitve, lahko na pisno zahtevo zavarovalca obnovi.

Sprejem ali odklonitev zahteve za obnovitev mora zavarovalnica sporočiti zavarovalcu v osmih dneh od dneva, ko je prejela dokazila o izpolnjevanju pogojev za obnovitev zavarovanja (izpolnjen obrazec za obnovitev zavarovanja) in potrdila o plačilu zapadlih premij življenjskega zavarovanja, oziroma ko je izpolnjen tudi zadnji pogoj za obnovitev. Če zavarovalnica v tem roku ne sporoči svoje odločitve, se šteje, da je zahteva za obnovitev sprejeta.

Jamstvo zavarovalnice pri obnovljenem zavarovanju se začne ob 00.00 uri, in sicer prvega dne v naslednjem mesecu, ko je zavarovalnica pisno potrdila, da sprejme zahtevo za obnovitev, s pogojem, da so do tistega dne tudi plačane vse zapadle premije življenjskega zavarovanja.

MIROVANJE PLAČEVANJA PREMIJE

Zavarovalec lahko poda pisni predlog za mirovanje plačevanja premije najhitreje po treh letih trajanja zavarovanja in če so do trenutka prejete pisne vloge plačane tudi vse zapadle premije.

Mirovanje plačevanja premije lahko neprekinjeno traja največ eno leto. Zavarovalec lahko v času trajanja zavarovanja zahteva mirovanje plačevanja premije največ dvakrat. Zavarovalec lahko drugič zahteva mirovanje plačevanja premije le, če sta od predhodnega mirovanja plačevanja premije pretekli vsaj dve leti in je v vmesnem obdobju redno plačeval premijo.

V času mirovanja plačevanja premije je zavarovanje kapitalizirano in zanj veljajo določila 9. člena teh splošnih pogojev.

Zavarovalnica trideset dni pred potekom dogovorjene dobe mirovanja zavarovalca pozove, naj nadaljuje s plačevanjem premije. Če zavarovalec prve zapadle premije po poteku mirovanja ne plača, ravna zavarovalnica v skladu z določili 9. člena teh splošnih pogojev.

RAZPOLAGANJE S PRAVICAMI IZ ZAVAROVANJA

Dokler ne nastopi zavarovalni primer, pripadajo vse pravice (razen tistih, ki so po zakonu, ki ureja zavarovalno pogodbo, v določenih primerih izjemoma pridržane zavarovancu, upravičencu ali upniku) zavarovalcu.

Če upravičenec umre, zavarovalna vsota ne pripada njegovim dedičem, temveč naslednjemu upravičencu; če ta ni določen, pa premoženju zavarovalca.

Zavarovalec določi upravičenca praviloma ob sklenitvi zavarovanja, lahko pa ga določi tudi kasneje, s pogodbo ali s kakšnim kasnejšim pravnim poslom.

IZPLAČILA PO ZAVAROVALNI POGODBI

Oseba, ki zahteva izplačilo po pogodbi o življenjskem zavarovanju mora takoj, ko nastopi s pogodbo predvideni primer o tem pisno obvestiti zavarovalnico in čimprej na svoje stroške priskrbeti in predložiti listine, ki jih zavarovalnica zahteva za ugotovitev pravice do zavarovalnine.

Ko nastopi zavarovalni primer, prevzame zavarovalnica jamstvo zanj šele po prejemu zahtevka za izplačilo ter ko je za to podan pravni temelj. Pravni temelj za jamstvo zavarovalnice je podan, ko zavarovalnica prejme vse potrebne dokazne dokumente, ki dokazujejo obstoj in višino njene obveznosti.

Ko sta ugotovljena obstoj obveznosti zavarovalnice in višina njene obveznosti, je dokončno podan pravni temelj, zavarovalnica pa mora svojo obveznost izpolniti v roku štirinajstih dni.

Zavarovalna pogodba je nična, če je tedaj, ko je bila sklenjena, zavarovalni primer že nastopil, če je bil v nastajanju, ali je bilo gotovo, da bo nastal. Že plačana premija se v takem primeru vrne zavarovalcu.

V primeru, ko zavarovanec ali upravičenec v prijavi navede lažne podatke o nezgodi, o poteku zdravljenja, podatke o zdravstvenem stanju, ki bi onemogočali zavarovalnici objektivno ocenitev pri odločitvah o izplačilu zavarovalnine, so izključene vse obveznosti zavarovalnice do zavarovanca oziroma upravičenca.

Upravičencu ne pripada delež v pozitivnem rezultatu življenjskega zavarovanja – dobiček.

S t r a n 3 | 4

ŽZ-SP-MN-01/19

DVOJNIK POLICE

Zavarovalnica nadomesti izgubljeno polico tedaj, ko prejme pravnomočen sklep, s katerim je izginula izvirna polica razglašena za neveljavno (amortizacija).

Zavarovalnica lahko določi, da se izgubljena polica določene zavarovalne vsote nadomesti z dvojnikom tudi brez sodnega sklepa o amortizaciji.

SPREMEMBE NA ZAVAROVALNI POGODBI

Zavarovalec lahko zavarovalnici predlaga spremembo v pisni obliki.

Predlog za spremembe zavarovalno tehničnega dela zavarovanja je možen šele po preteku treh let trajanja zavarovanja in ko so do trenutka prejete pisne vloge plačane tudi vse zapadle premije.

DODATNA ZAVAROVANJA

Življenjskemu zavarovanju so lahko priključena dodatna zavarovanja.

Za dodatna zavarovanja veljajo vsakokratni veljavni pogoji za ta zavarovanja, morebitni dopolnilni pogoji ali pa se razmerja urejajo s posebnimi določili v zavarovalni pogodbi.

Če se dodatno zavarovanje priključi k življenjskemu zavarovanju in je dogovorjeno ob sklenitvi le-tega, je njegov začetek zavarovanja vezan na začetek življenjskega zavarovanja. Začetek dodatnega zavarovanja je vedno samo prvega dne v mesecu. Dodatno zavarovanje se začne ob 00.00 uri tistega dne, ki je naveden na polici ali aneksu kot začetek zavarovanja. Takrat se začne tudi jamstvo zavarovalnice, v kolikor ni v pogojih, ki veljajo za dodatno zavarovanje, v zavarovalni pogodbi, v morebitnih dopolnilnih pogojih ali v drugih pisnih dokumentih zavarovalnice, določeno drugače.

Dodatna zavarovanja prenehajo veljati v trenutku prenehanja življenjskega zavarovanja oziroma lahko prenehajo veljati tudi pred potekom življenjskega zavarovanja v skladu z veljavnimi pogoji za dodatna zavarovanja.

Premija za življenjsko zavarovanje, premija za riziko nezgodne smrti ter premija za dodatna zavarovanja skupaj sestavljajo zavarovalno premijo. Za plačevanje premije dodatnih zavarovanj in za posledice neplačila te premije veljajo določbe teh splošnih pogojev.

Pri poznejši priključitvi dodatnega zavarovanja pripada zavarovalnici premija od priključitve tega zavarovanja dalje. Pri obnovitvi tega zavarovanja pa zavarovalnici pripada premija za čas njenega jamstva.

Pri povečanju ali zmanjšanju premije oziroma zavarovalne vsote za dodatno zavarovanje med trajanjem zavarovanja, jamči zavarovalnica po novih zavarovalnih vsotah od 00.00 ure tistega dne, ki je na polici ali aneksu naveden kot začetek spremembe zavarovanja, v kolikor ni v pogojih, ki veljajo za dodatno zavarovanje, v zavarovalni pogodbi, v morebitnih dopolnilnih pogojih ali v drugih pisnih dokumentih zavarovalnice, določeno drugače.

DODATNE DOLOČBE ZA NEZGODNO SMRT

Nezgoda je enkraten, nenaden in negotov dogodek, povzročen s hipnim delovanjem sile od zunaj na zavarovančevo telo, neodvisno od njegove izključne volje, ki povzroči obseg poškodb, zaradi katerih neposredno nastopi nezgodna smrt ali popolna ali delna invalidnost ali zdravljenje pri zdravniku.

Zavarovalnica ne izplača zavarovalne vsote za primer nezgodne smrti, če do nezgode pride zaradi potresa, zaradi vojnih operacij, aktivne udeležbe v oboroženih akcijah, zaradi delovanja alkohola, mamil in psihoaktivnih snovi ali pri pripravi, poskusu ali izvrševanju kaznivega dejanja ali samomora, ali pri upravljanju letal in letalnih naprav vseh vrst, plovnih objektov, motornih in drugih vozil, brez predpisanega veljavnega dovoljenja za upravljanje z vrsto in tipom letala in letalnih naprav, plovnega objekta, motornega in drugega vozila ali zaradi vseh sprememb stanja zavesti, epileptičnega napada, kapi, infarkta ali bolezenskega stanja zavarovanca, vseh vrst slabosti, tudi trenutna nepojasnjena slabost, delirium tremensa, kolapsov, vseh vrst sinkop in sinkop podobnih stanj. Za delovanje alkohola na zavarovanca ob nezgodi se šteje:

• če ima kakršnokoli količino alkohola v organizmu tisti voznik, ki ga v skladu z zakonom, ki ureja pravila cestnega prometa, ne sme imeti;

• če ima kot voznik več kot 0,50 grama alkohola na kilogram krvi, ali več kot 0,24 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka;

• če ima kot pešec ali udeleženec ob drugih nezgodah več kot 1 gram alkohola na kilogram krvi ali več kot 0,48 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka;

• če je alkotest pokazal alkoholiziranost, zavarovanec pa ne poskrbi, da bi bila s krvno analizo ugotovljena stopnja njegove alkoholiziranosti;

• če odkloni ali se izmakne možnosti ugotavljanja stopnje njegove alkoholiziranosti.

V primeru, ko upravičenec v prijavi navede lažne podatke o nezgodi, o poteku zdravljenja, podatke o zdravstvenem stanju, ki bi onemogočali zavarovalnici objektivno ocenitev pri odločitvah o izplačilu zavarovalnine, so izključene vse obveznosti zavarovalnice.

STROŠKI STORITEV

Zavarovalnica ima pravico zahtevati plačilo za vse storitve, ki izvirajo iz osnovnega namena zavarovanja in za storitve, ki jih zavarovalec posebej zahteva (spremembe, obnovitev zavarovanja, dvojnik police, vinkulacija in podobno). Višino teh stroškov določi zavarovalnica v vsakokratnem veljavnem ceniku, ki je dostopen na spletni strani (xxx.xxx-xxxx.xx) in na sedežu družbe.

SPREMEMBA ZAVAROVANJA V PREOSTALE OBLIKE ŽIVLJENJSKIH ZAVAROVANJ

Zavarovalec lahko spremeni zavarovanje v preostale oblike življenjskih zavarovanj. Sprememba je možna pod pogoji, ki jih določi zavarovalnica, vendar

šele po preteku treh let od začetka zavarovanja in če so do trenutka prejete pisne vloge plačane tudi vse zapadle premije.

V primeru spremembe v klasično življenjsko zavarovanje se odkupna vrednost tega zavarovanja šteje kot enkratna premija novega zavarovanja, in sicer v skladu s pogoji, ki veljajo za novo zavarovanje ob spremembi.

V primeru spremembe v naložbeno življenjsko zavarovanje se odkupna vrednost tega zavarovanja šteje kot enkratna premija novega zavarovanja ali kot enkratno dodatno vplačilo premije novega zavarovanja, in sicer v skladu s pogoji, ki veljajo za novo zavarovanje ob spremembi.

VARSTVO/OBDELAVA OSEBNIH PODATKOV

Zavarovalnica kot upravljavec osebnih podatkov obdeluje osebne podatke v skladu s predpisi s področja varstva osebnih podatkov in s področja zavarovalništva, kakor tudi z drugo veljavno zakonodajo ter Politiko zasebnosti, ki jo je sprejela Zavarovalnica Sava

d.d. v zvezi z zagotavljanjem varstva osebnih podatkov in ki je dostopna na spletni strani zavarovalnice: xxxxx://xxx.xxx-xxxx.xx/xx-xx/xxxxxx-xxxxxxxxx/, v tiskani obliki pa je Pravno obvestilo, ki je povzetek Politike zasebnosti, dostopno tudi na vseh prodajnih mestih zavarovalnice.

V omenjenem dokumentu (Politiki zasebnosti, kakor tudi v Pravnem obvestilu) so zapisane informacije v zvezi z varstvom osebnih podatkov, in sicer:

• podatki o upravljavcu in pooblaščencu,

• namenih obdelave in pravne podlage za obdelavo,

• obdelovalcih in uporabnikih osebnih podatkov,

• prenosu osebnih podatkov v tretje države,

• pravicah posameznikov v zvezi z obdelavo osebnih podatkov,

• rokih hrambe osebnih podatkov.

ZASTARALNI ROKI

Zahtevki iz pogodbe zastarajo glede na vrsto rizika po vsakokratnih veljavnih zakonskih določilih.

PRITOŽBENI POSTOPEK IN REŠEVANJE SPOROV

Zoper pisno odločitev zavarovalnice je dovoljena pritožba na Pritožbeno komisijo zavarovalnice, ki pritožbe obravnava skladno s pravilnikom zavarovalnice, ki ureja pritožbeni postopek. Pritožba se lahko odda osebno, po (elektronski) pošti ali preko spletnega obrazca zavarovalnice, in sicer v roku 30 dni od prejema odločitve zavarovalnice.

V okviru internega pritožbenega postopka obravnava zavarovalnica tudi pritožbe, v katerih se zatrjuje kršitev poslovne morale.

Poleg omenjenih oblik je mogoče spore reševati tudi v okviru zakonsko predvidenih alternativnih oblik reševanja sporov, predvsem s posredovanjem izvajalca izvensodnega reševanja potrošniških sporov (Mediacijski center, ustanovljen pri Slovenskem zavarovalnem združenju), katerega pristojnost priznava zavarovalnica, v zvezi s čimer so vse informacije na voljo tudi na telefonski številki 080 19 20 ali na spletni strani zavarovalnice (xxx.xxx-xxxx.xx).

ZAKLJUČNA DOLOČBA

Za urejanje razmerij iz zavarovalne pogodbe se uporablja pravo Republike Slovenije.

Za izvajanje nadzora nad zavarovalnico je pristojna Agencija za zavarovalni nadzor, Trg republike 3, Ljubljana.

Za odnose med zavarovalnico, zavarovancem, zavarovalcem, upravičencem in ostalimi osebami, ki niso urejeni s temi splošnimi pogoji, se upoštevajo določbe Obligacijskega zakonika in drugih pravnih predpisov Republike Slovenije.

Poročilo o solventnosti in finančnem položaju zavarovalnice bo, v skladu z zakonskimi zahtevami glede časa in obveznosti objave, dostopno na spletni strani zavarovalnice (xxx.xxx-xxxx.xx).

S t r a n 4 | 4

NE-DOP-HOS-ŽZ-02/16

Dopolnilni pogoji za dodatno nezgodno zavarovanje za primer hospitalizacije zaradi nezgode

veljajo od 2. 11. 2016

SPLOŠNE DOLOČBE

Če je dodatno nezgodno zavarovanje za primer hospitalizacije zaradi nezgode (v nadaljnjem besedilu: dodatno zavarovanje) priključeno k življenjskemu zavarovanju, so dopolnilni pogoji za dodatno nezgodno zavarovanje za primer hospitalizacije zaradi nezgode (v nadaljnjem besedilu: dopolnilni pogoji), sestavni del pogodbe življenjskega zavarovanja s priključenim dodatnim zavarovanjem, ki je sklenjena med zavarovalcem in Zavarovalnico Sava, d.d. (v nadaljnjem besedilu: zavarovalnica).

Z dodatnim zavarovanjem se je mogoče zavarovati za naslednje rizike, za katere je tudi plačana premija, in sicer za primer:

• nadomestila za hospitalizacijo zaradi nezgode,

• nadomestila za fizične bolečine ob hospitalizaciji zaradi nezgode,

• nadomestila za rehabilitacijo ob hospitalizaciji zaradi nezgode in

• nadomestila za nevšečnosti ob hospitalizaciji zaradi nezgode.

Uporabljeni izrazi, zapisani v slovnični obliki moškega spola, so uporabljeni kot nevtralni in veljajo enakovredno za oba spola in pomenijo:

• nočitev zavarovanca v bolnici - je bivanje oziroma bolnišnična oskrba zavarovanca zaradi nezgode, ki traja preko noči in obsega bivanje v času dveh zaporednih datumskih dni;

• zavarovalnina - znesek, ki ga zavarovalnica izplača upravičencu po nastanku zavarovalnega primera;

• aneks - je listina o sklenjenem dodatnem zavarovanju k veljavnemu življenjskemu zavarovanju.

Zavarovati je mogoče osebe stare vsaj 40 let ali največ 80 let.

Če se dodatno zavarovanje priključi k življenjskemu zavarovanju in je dogovorjeno ob sklenitvi le-tega, je začetek dodatnega zavarovanja vezan na začetek življenjskega zavarovanja. Začetek dodatnega zavarovanja je vedno samo prvega dne v mesecu. Dodatno zavarovanje se začne ob 00.00 uri tistega dne, ki je naveden na polici ali aneksu kot začetek dodatnega zavarovanja. Takrat se začne tudi jamstvo zavarovalnice, v kolikor ni v pogojih, ki veljajo za dodatno zavarovanje, v zavarovalni pogodbi, v morebitnih dopolnilnih pogojih ali v drugih pisnih dokumentih zavarovalnice, določeno drugače.

Dodatno zavarovanje poteče oziroma preneha veljati:

• ob 00.00 uri tistega dne, ki je na polici naveden kot potek življenjskega zavarovanja ali

• ob smrti zavarovanca ali

• ob koncu tistega zavarovalnega leta, v katerem je zavarovanec dopolnil 90. xxxx xxxxxxxx xxx

• če zavarovanec postane poslovno nesposoben ali

• v primeru kapitalizacije življenjskega zavarovanja ali

• če življenjsko zavarovanje iz drugih razlogov preneha obstajati ali

• v drugih primerih v skladu z veljavnimi pogoji in zakonom.

Premija za življenjsko zavarovanje in premija za dodatno zavarovanje skupaj sestavljata zavarovalno premijo. Za plačevanje premije dodatnega zavarovanja in za posledice neplačila te premije veljajo določbe veljavnih pogojev za življenjsko zavarovanje.

Frekvenca in način plačila premije dodatnega zavarovanja se uskladi z dogovorjenim načinom plačil premije veljavnega življenjskega zavarovanja.

Premija za dodatno zavarovanje se plačuje najdlje do konca tistega zavarovalnega leta, v katerem je zavarovanec dopolnil 90. leto starosti ali do prenehanja veljavnosti tega dodatnega zavarovanja.

Pri poznejši priključitvi dodatnega zavarovanja pripada zavarovalnici premija od priključitve tega dodatnega zavarovanja dalje.

Pri povečanju ali zmanjšanju premije oziroma zavarovalne vsote za dodatno zavarovanje med trajanjem zavarovanja, jamči zavarovalnica po novih zavarovalnih vsotah od 00.00 ure tistega dne, ki je na polici ali aneksu naveden kot začetek spremembe dodatnega zavarovanja, v kolikor ni v pogojih, ki veljajo za dodatno zavarovanje, v zavarovalni pogodbi, v morebitnih dopolnilnih pogojih ali v drugih pisnih dokumentih zavarovalnice, določeno drugače.

Upravičenec za izplačilo dogovorjenih zavarovalnih vsot iz tega dodatnega zavarovanja je zavarovanec.

POJEM NEZGODE

OBVEZNOSTI ZAVAROVALNICE

S pogodbo življenjskega zavarovanja s priključenim dodatnim zavarovanjem se zavarovalnica obvezuje, da bo upravičencu v primeru, da se zavarovanca hospitalizira izključno zaradi posledic nezgode in v bolnišnici ostane najmanj pet

dni (štiri zaporedne nočitve), izplačala skupno zavarovalno vsoto za primer hospitalizacije zaradi nezgode, ki zajema:

• enkratno nadomestilo za hospitalizacijo zaradi nezgode v višini dogovorjene zavarovalne vsote,

• enkratno nadomestilo za fizične bolečine ob hospitalizaciji zaradi nezgode v višini dogovorjene zavarovalne vsote,

• enkratno nadomestilo za rehabilitacijo ob hospitalizaciji zaradi nezgode v višini dogovorjene zavarovalne vsote,

• enkratno nadomestilo za nevšečnosti ob hospitalizaciji zaradi nezgode v višini dogovorjene zavarovalne vsote.

Skupna zavarovalna vsota za primer hospitalizacije zaradi nezgode se izplača samo enkrat za posamezno nezgodo.

IZKLJUČITVE OBVEZNOSTI ZAVAROVALNICE

Izključene so vse obveznosti zavarovalnice za nezgode, ki nastanejo zaradi potresa, zaradi vojnih operacij, aktivne udeležbe v oboroženih akcijah, zaradi delovanja alkohola, mamil in psihoaktivnih snovi ali pri pripravi, poskusu ali izvrševanju kaznivega dejanja ali samomora ali pri upravljanju letal in letalnih naprav vseh vrst, plovnih objektov, motornih in drugih vozil, brez predpisanega veljavnega dovoljenja za upravljanje z vrsto in tipom letala in letalnih naprav, plovnega objekta, motornega in drugega vozila ali zaradi vseh sprememb stanja zavesti, epileptičnega napada, kapi, infarkta ali bolezenskega stanja zavarovanca, vseh vrst slabosti, tudi trenutna nepojasnjena slabost, delirium tremensa, kolapsov, vseh vrst sinkop in sinkop podobnih stanj.

Za delovanje alkohola na zavarovanca ob nezgodi se šteje:

• če ima kakršnokoli količino alkohola v organizmu tisti voznik, ki ga v skladu z zakonom, ki ureja pravila cestnega prometa, ne sme imeti;

• če ima kot voznik več kot 0,50 grama alkohola na kilogram krvi ali več kot 0,24 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka;

• če ima kot pešec ali udeleženec ob drugih nezgodah več kot 1 gram alkohola na kilogram krvi ali več kot 0,48 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka;

• če je alkotest pokazal alkoholiziranost, zavarovanec pa ne poskrbi, da bi bila s krvno analizo ugotovljena stopnja njegove alkoholiziranosti;

• če odkloni ali se izmakne možnosti ugotavljanja stopnje njegove alkoholiziranosti.

V primeru, ko zavarovanec ali zavarovalec v prijavi navede lažne podatke o nezgodi, o poteku zdravljenja, podatke o zdravstvenem stanju, ki bi onemogočali zavarovalnici objektivno ocenitev pri odločitvah o izplačilu zavarovalnine, so izključene vse obveznosti zavarovalnice.

V kolikor je hospitalizacija potrebna zaradi drugih pridruženih vzrokov (bolezen ali podobno) zavarovalnica odkloni izplačila vseh navedenih nadomestil.

PRIJAVA ZAVAROVALNEGA PRIMERA

Zavarovanec je dolžan aktivno sodelovati pri uveljavljanju svojih pravic. Ob nastanku zavarovalnega primera mora le-tega pisno prijaviti zavarovalnici ter predložiti vsa pisna dokazila, ki nedvoumno, iz medicinskega vidika, potrjujejo nastanek zavarovalnega primera za katerega zavarovalnica po teh dopolnilnih pogojih prevzema jamstvo.

Zavarovanec dovoljuje za rešitev tega zavarovalnega primera pridobitev, vpogled in uporabo vse zdravstvene dokumentacije, ki jo je dolžan na zahtevo zavarovalnice tudi predati na vpogled.

Ko sta ugotovljena obstoj obveznosti zavarovalnice in višina njene obveznosti, je dokončno podan pravni temelj, zavarovalnica pa mora svojo obveznost izpolniti v roku štirinajstih dni.

Stroške medicinske dokumentacije ter potnih in drugih stroškov ali izgub, ki jih je imel zavarovanec z uveljavljanjem in dokazovanjem svojih pravic, krije zavarovanec v celoti sam. Stroške odvetniških in drugih storitev zastopanja pri prijavljanju in ugotavljanju obsega pravic iz zavarovalnega primera krije zavarovanec sam v celoti. Zavarovalnica povrne stroške zgolj za tisto medicinsko in drugo dokumentacijo, ki izvira iz zdravniškega pregleda, na katerega je zavarovanca, zaradi rešitve podanega zahtevka za uveljavljanje zavarovalnine, izrecno napotila.

ODPOVED DODATNEGA ZAVAROVANJA

Zavarovalec lahko dodatno zavarovanje pisno odpove najmanj tri mesece pred zapadlostjo premije, če ni dodatno zavarovanje prenehalo iz kakšnega drugega vzroka.

Dodatno zavarovanje lahko odpove tudi zavarovalnica, vendar le v primerih ter na način in pod pogoji, predpisanimi v Obligacijskem zakoniku.

NE-DOP-HOS-ŽZ-02/16

ZAKLJUČNA DOLOČBA

Ti dopolnilni pogoji veljajo poleg splošnih in morebitnih dopolnilnih pogojev za življenjsko zavarovanje. Če se njihova vsebina razlikuje od pogojev navedenih v prejšnjem stavku, veljajo ti dopolnilni pogoji.

Poročilo o solventnosti in finančnem položaju zavarovalnice bo, v skladu z zakonskimi zahtevami glede časa in obveznosti objave, dostopno na spletni strani zavarovalnice (xxx.xxx-xxxx.xx).

S t r a n 2 | 2

Document Metadata

Table of Contents

Splošni pogoji za vseživljenjsko zavarovanje, vezano na sklade veljajo od 20. 1. 2019

Document Metadata