SPLOŠNE DOLOČBE

Pravilnik o disciplinski odgovornosti članov Zdravniške zbornice Slovenije in o

postopku pred Razsodiščem Zdravniške zbornice Slovenije

PRVI DEL

I. poglavje

SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Pravilnik o disciplinski odgovornosti članov Zdravniške zbornice Slovenije in o postopku pred Razsodiščem Zdravniške zbornice Slovenije (v nadaljevanju: Pravilnik) določa kršitve, ki predstavljajo podlago za uveljavitev disciplinske odgovornosti članov Zdravniške zbornice Slovenije, delovanje disciplinskih organov, postopkovna pravila, skladno s katerimi je mogoče zdravniku izreči s tem Pravilnikom predvidene disciplinske sankcije in druge ukrepe.

2. člen

Zdravniku v postopku sme sankcijo izreči samo Xxxxxxxxxx, katerega pristojnost je določena s tem Pravilnikom, v postopku, ki se uvede in izvede skladno s tem Pravilnikom.

3. člen

Zdravnik v postopku, ki mu je očitana kršitev, velja za nedolžnega, dokler ni njegova

odgovornost ugotovljena z dokončno odločbo Razsodišča.

Razsodišče sme Zdravnika v postopku spoznati za odgovornega in mu izreči predpisano sankcijo le v primeru, ko je prepričano o njegovi odgovornosti.

4. člen

Zdravniku v postopku je potrebno omogočiti, da se izjavi o vseh dejstvih in dokazih, ki ga obremenjujejo, in da navede vsa dejstva in dokaze, ki so mu v korist.

5. člen

Disciplinski postopek pred Razsodiščem teče v slovenskem jeziku.

6. člen

Nad Zdravnikom v postopku ne sme biti ponovno uveden postopek skladno s tem Pravilnikom in mu ne sme biti izrečena sankcija skladno s tem Pravilnikom za dejanje, za katero je bil z dokončno odločbo Razsodišča oproščen ali je bila obtožba zoper njega dokončno zavrnjena.

Pravnomočna odločba Razsodišča se sme v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi spremeniti samo v korist Zdravnika v postopku.

7. člen

Prepovedano je izsiljevati od Zdravnika v postopku ali kakšnega drugega udeleženca v postopku priznanje oziroma kakšno drugo izjavo. Na tako pridobljene dokaze Xxxxxxxxxx ne sme opreti svoje odločitve.

8. člen

Zdravnik v postopku ima pravico, da se brani sam ali s strokovno pomočjo Zagovornika, ki si ga izbere sam izmed odvetnikov in/ali s pomočjo Strokovnega pomočnika, ki ga izbere sam izmed kolegov zdravnikov.

Zdravniku v postopku se mora zagotoviti primeren čas in možnosti za pripravo obrambe.

9. člen

V postopku imata Zdravnik v postopku in Tožilec položaj enakopravnih strank.

Tožilec mora navesti dejstva, na katera opira svoj zahtevek, in predlagati dokaze, s katerimi ta dejstva dokazuje.

Zdravnik v postopku ima pravico navajati dejstva in predlagati dokaze, ki so mu v korist.

10. člen

Razsodišče mora po resnici in popolnoma ugotoviti dejstva, pomembna za izdajo zakonite odločbe.

Enako pazljivo mora preizkusiti in ugotoviti tako dejstva, ki Zdravnika v postopku obremenjujejo, kakor tudi dejstva, ki so mu v korist.

11. člen

Pravica Razsodišča, da v postopku presoja, ali je podano kakšno dejstvo ali ne, ni vezana

na nobena posebna formalna dokazna pravila in ne z njimi omejena.

Razsodišče ne sme opreti svoje odločitve o disciplinski kršitvi na dokaze, ki so bili pridobljeni s kršitvijo ustavno določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kot tudi ne na dokaze, ki so bili pridobljeni s kršitvijo določb tega Pravilnika in je zanje v tem Pravilniku posebej določeno, da se odločitev o disciplinski kršitvi nanje ne more opreti, ali ki so bili pridobljeni na podlagi takega nedovoljenega dokaza.

Xxxxxxxx se uvede na zahtevo Tožilca.

12. člen

13. člen

Če se kadarkoli v postopku ugotovi, da ima očitana kršitev znake kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, je Tožilec Zdravniške zbornice Slovenije (v nadaljevanju: Tožilec) dolžan o tem obvestiti Državno tožilstvo.

II. poglavje

RAZSODIŠČE ZDRAVNIŠKE ZBORNICE SLOVENIJE

14. člen

Razsodišče Zdravniške zbornice Slovenije (v nadaljevanju: Razsodišče) je sestavljeno iz Razsodišča Zdravniške zbornice Slovenije prve stopnje (v nadaljevanju: Razsodišče prve stopnje) in Razsodišča Zdravniške zbornice Slovenije druge stopnje (v nadaljevanju: Razsodišče druge stopnje).

Razsodišče ima sedež na sedežu Zdravniške zbornice Slovenije.

Razsodišče ima svoja žiga z izpisanimi besedili:

- Razsodišče Zdravniške zbornice Slovenije prve stopnje;

- Razsodišče Zdravniške zbornice Slovenije druge stopnje.

Xxxxxxxxxx je pri svojem delu samostojno in neodvisno. Razsodišče odloča zborno.

15. člen

Stvarna in krajevna pristojnost Razsodišča prve in druge stopnje

Razsodišče odloča o disciplinski odgovornosti zdravnikov za kršitve, določene v tem

Pravilniku.

Za odločanje o disciplinski odgovornosti zdravnika je pristojno Razsodišče prve stopnje. Za odločanje o pritožbi zoper odločbo Razsodišča prve stopnje je pristojno Razsodišče

druge stopnje.

Razsodišče je pristojno za vse zdravnice, zobozdravnice, zdravnike in zobozdravnike ( v nadaljevanju: zdravnike), ki so člani Zdravniške zbornice Slovenije, če je bila očitana kršitev storjena ali poskušana na območju Republike Slovenije.

16. člen

Imenovanje, razrešitev in sestava Razsodišča prve in druge stopnje

Člane Razsodišča prve in druge stopnje na predlog predsednika Zdravniške zbornice

Slovenije voli in razrešuje Skupščina zbornice.

Razsodišče prve stopnje ima 7 članov, izmed katerih je eden predsednik Razsodišča prve stopnje. V posameznem primeru odloča 3-članski senat, ki ga izmed članov Razsodišča prve stopnje določi predsednik Razsodišča prve stopnje.

Razsodišče druge stopnje ima 5 članov, izmed katerih je eden predsednik Razsodišča druge stopnje. Razsodišče druge stopnje veljavno zaseda in odloča v sestavi najmanj treh članov. Če so v senatu štirje člani, odloča glas predsednika senata. Na zasedanje na drugi stopnji so vabljeni vsi člani razsodišča druge stopnje, zadevo predstavi poročevalec, ki ga določi predsednik razsodišča druge stopnje.

Funkcija članov Razsodišča je častna in ni združljiva z drugimi funkcijami v Zdravniški

zbornici Slovenije.

17. člen

Predsednik Razsodišča prve stopnje odloča o zahtevi za izvedbo pripravljalnega postopka

in določi člana, ki vodi pripravljalni postopek.

Član Razsodišča prve stopnje, ki opravlja naloge iz prvega odstavka tega člena, ne more opravljati nobene druge funkcije v nadaljnjem postopku, zlasti ne more biti član senatov Razsodišča prve in druge stopnje, ki odločajo v konkretnem primeru.

III. poglavje

IZLOČITEV

18. člen

Član Razsodišča ne sme opravljati svoje dolžnosti:

1. če je z dejanjem Zdravnika v postopku oškodovan;

2. če je ali je bil z Zdravnikom v postopku, njegovim Zagovornikom, Xxxxxxxxxx pomočnikom, Tožilcem ali oškodovancem, njegovim zakonitim zastopnikom ali pooblaščencem v zakonski zvezi ali zunajzakonski skupnosti ali v krvnem sorodstvu v ravni vrsti do kateregakoli kolena, v stranski vrsti do četrtega kolena ali v svaštvu do drugega kolena;

3. če je ali je bil z Zdravnikom v postopku, njegovim Zagovornikom, Xxxxxxxxxx pomočnikom, Tožilcem ali oškodovancem v razmerju skrbnika, oskrbovanca, posvojitelja, posvojenca, rejnika ali rejenca;

4. če je v istem disciplinskem postopku sodeloval kot Tožilec, Zagovornik, Xxxxxxxxx pomočnik, zakoniti zastopnik ali pooblaščenec oškodovanca oziroma Tožilca, ali če bil zaslišan kot priča ali izvedenec;

5. če je v istem disciplinskem postopku sodeloval pri izdaji odločbe Razsodišča prve stopnje ali je pri istem Xxxxxxxxxx sodeloval pri izdaji odločbe, ki se izpodbija s pritožbo ali z zahtevo za obnovo;

6. če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti.

Član Razsodišča ne sme odločati o obtožbi oziroma o pritožbi ali izrednem pravnem sredstvu zoper odločitev, s katero je bilo odločeno o obtožbi:

1. če je v istem disciplinskem postopku odločal o uvedbi in/ali vodil pripravljalni postopek;

2. če se je v postopku pri odločanju o kateremkoli vprašanju seznanil z dokazom, ki se mora po določbah tega Pravilnik izločiti iz spisov.

O zahtevi za izločitev posameznega člana Razsodišča prve ali druge stopnje odloči predsednik tistega Razsodišča, izločitev člana katerega se zahteva. O zahtevi za izločitev predsednika Razsodišča prve ali druge stopnje odloči predsednik Zdravniške zbornice Slovenije. V primeru izločitve predsednika Xxxxxxxxxx prve ali druge stopnje, njegovo vlogo prevzame namestnik predsednika Xxxxxxxxxx prve ali druge stopnje.

Zdravnik v postopku je o sestavi senata, ki bo odločal v postopku, seznanjen z vabilom na zasedanje Razsodišča prve oziroma druge stopnje. Izločitev člana senata lahko zahteva najkasneje do začetka zasedanja

.

IV. poglavje

TOŽILEC ZDRAVNIŠKE ZBORNICE SLOVENIJE

19. člen

Tožilca Zdravniške zbornice Slovenije (v nadaljevanju: Tožilec) izvoli Skupščina Zdravniške zbornice Slovenije za dobo 4 let, z možnostjo ponovne izvolitve.

Tožilec ima namestnika, ki ga na predlog Tožilca izvoli Skupščina Zdravniške zbornice Slovenije.

Za Tožilca in namestnika Tožilca je lahko izvoljen član Zdravniške zbornice Slovenije, ki

uživa splošno zaupanje med kolegi in v javnosti.

Funkcija Tožilca ni združljiva z drugimi funkcijami znotraj Zdravniške zbornice Slovenije.

Tožilec ima svoj pečat z izpisanim besedilom »Tožilec Zdravniške zbornice Slovenije«.

20. člen

Glavna pravica in dolžnost Tožilca je pregon kršiteljev, za katere obstaja sum, da so zagrešili kršitev iz 73. člena Pravilnika.

Tožilec je pristojen, da na podlagi prijave ali po uradni dolžnosti:

1. ukrene, kar je potrebno v zvezi z odkrivanjem kršitev, določenih v 73. členu

Pravilnika in njihovih storilcev;

2. zahteva izvedbo pripravljalnega postopka;

3. zavrne ali zavrže prijavo;

4. vloži in zastopa obtožbo pred pristojnim Xxxxxxxxxxx;

5. vloži pritožbo zoper nedokončne odločbe Razsodišča prve stopnje in izredna

pravna sredstva zoper dokončne odločbe Razsodišča druge stopnje;

V. poglavje

ZAGOVORNIK IN STROKOVNI POMOČNIK

21. člen

Zdravnik v postopku sme imeti Zagovornika in Strokovnega pomočnika ves čas, ko teče

postopek.

Zdravnika v postopku je treba pred prvim zaslišanjem poučiti, da ima pravico vzeti si Zagovornika in/ali Xxxxxxxxxxx pomočnika in da sta oba lahko navzoča pri njegovem zaslišanju.

V istem postopku Zagovornik ne more zagovarjati dveh ali več Zdravnikov v postopku. Zagovornik je lahko samo odvetnik.

Strokovni pomočnik je lahko le zdravnik.

VI. poglavje VLOGE IN ZAPISNIKI

22. člen

Prijave, obtožnice, predlogi, pravna sredstva ter druge izjave ter sporočila se vlagajo v pisni obliki.

Prijave morajo biti razumljive in popolne, sicer Tožilec od vložnika prijave zahteva, naj jo

popravi oziroma dopolni. Če tega v danem roku ne stori, Tožilec prijavo zavrže.

23. člen

O vsakem dejanju, ki se opravi v postopku, se sestavi zapisnik sproti, ko se dejanje opravlja.

Zapisnik piše zapisnikar.

Zapisnik se napravi tako, da tisti, ki dejanje opravlja, glasno narekuje zapisnikarju, kaj naj

zapiše v zapisnik.

24. člen

Vse listine v zvezi s postopkom se hranijo v spisu, ki je kronološko urejen in oštevilčen. Za vodenje spisa je zadolžen strokovni sodelavec Zdravniške zbornice Slovenije s pravno izobrazbo.

25. člen

V zapisnik se vpiše: naslov organa, pred katerim se opravlja dejanje, kraj, kjer se opravlja dejanje, dan in ura, ko se je dejanje začelo in končalo, imena in priimki vseh navzočih z navedbo, v kakšni lastnosti so navzoči, in zadeva, v kateri se opravlja dejanje.

Zapisnik mora vsebovati bistvene podatke o poteku in vsebini opravljenega dejanja. Vanj se vpisuje v obliki pripovedovanja bistvena vsebina danih izpovedb in izjav.

26. člen

Zaslišani in tisti, ki so navzoči pri procesnih dejanjih ter Zdravnik v postopku, Tožilec,

Zagovornik in Strokovni pomočnik imajo pravico prebrati zapisnik.

Če kdo ugovarja vsebini zapisnika, se zapišejo v zapisnik tudi ti ugovori.

Zapisnik podpiše oseba, ki je bila zaslišana, tisti ki je opravljal dejanje in zapisnikar.

VII. poglavje ROKI

27. člen

Roki, ki so določeni v tem Pravilniku, se ne smejo podaljšati.

Če je izjava vezana na rok, velja za pravočasno, če se tistemu, ki jo je upravičen sprejeti, izroči še pred pretekom roka.

Če se izjava pošlje po pošti priporočeno, velja dan oddaje na pošto za dan izročitve tistemu,

kateremu je poslana.

28. člen

Roki se računajo na dneve, mesece in leta.

Dan, ko je bila opravljena vročitev ali naznanitev oziroma ko se je pripetil dogodek, od katerega je treba računati rok, se ne šteje v rok, temveč se za začetek roka vzame prvi naslednji dan. Mesec in leto pa se računata po koledarju.

Roki, ki so določeni po mesecih oziroma letih, se iztečejo s pretekom tistega dne v zadnjem

mesecu oziroma letu, ki se po svoji številki ujema z dnem, ko je rok začel teči po drugem

odstavku tega člena. Če tega dneva v zadnjem mesecu ni, se izteče rok zadnji dan v tem

mesecu.

Če je zadnji dan roka državni praznik, sobota ali nedelja ali kakšen drug dela prost dan, se

izteče rok s pretekom prvega prihodnjega delavnika.

29. člen

Vrnitev v prejšnje stanje

V primeru, da kdo od udeležencev v postopku zamudi kakšno procesno dejanje brez svoje krivde, pa taka zamuda povzroči izgubo procesnih ali drugih pravic udeleženca, lahko ta predlaga vrnitev v prejšnje stanje. Rok za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje je 15 dni od dneva, ko je prenehal razlog za zamudo roka (subjektivni rok), najkasneje pa v 3 mesecih od dneva zamude (objektivni rok).

O predlogu za vrnitev v prejšnje stanje odloča senat, pred katerim se vodi postopek.

Po izdaji dokončne odločbe Razsodišča druge stopnje vrnitev v prejšnje stanje ni več možna.

Vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za vrnitev v prejšnje stanje ni dopustna.

VIII. poglavje

STROŠKI POSTOPKA

30. člen

Stroški postopka so izdatki, ki nastanejo v tem postopku ali zaradi njega.

31. člen

Stroške postopka (sejnine, potni stroški članov senata in Tožilca, stroški izvedencev, idr.) krije Zdravniška zbornica Slovenije, razen stroškov Zagovornika Zdravnika v postopku, ki jih krije Zdravnik v postopku sam. Zdravniška zbornica Slovenije krije tudi stroške prvih 3 mediatorskih srečanj.

Zdravniku v postopku se naloži plačilo stroškov postopka, ki jih povzroči po lastni krivdi, zlasti če se neupravičeno ne odzove vabilu.

V primeru, da se postopek ustavi ali je Zdravnik v postopku oproščen ali je obtožba zoper njega zavrnjena, ali je obtožnica zavržena, mu je Zdravniška zbornica Slovenije dolžna povrniti stroške Zagovornika v višini, skladni s trenutno veljavno Odvetniško tarifo.

O stroških postopka odloči Razsodišče skupaj s končno odločbo. Če se postopek zaključi pred izdajo končne odločbe, o stroških Razsodišče o stroških odloči s posebnim sklepom.

IX. poglavje

IZDAJA IN NAZNANITEV ODLOČB

32. člen

Odločbe se izdajajo v obliki odločitev in sklepov.

Z odločitvijo Razsodišče vsebinsko odloči o disciplinski odgovornosti Zdravnika v postopku.

S sklepi Tožilec in Razsodišče odločata o postopkovnih vprašanjih.

33. člen

Senat odločitev izda po ustnem posvetovanju in glasovanju. Odločitev je sprejeta, če je zanjo glasovala večina članov senata.

Posvetovanje in glasovanje je tajno.

V prostoru, v katerem je posvetovanje in glasovanje, smejo biti le člani senata in zapisnikar.

34. člen

Odločbe se navzočim osebam naznanjajo ustno, nenavzočim pa se vročajo v overjenem

prepisu.

Če je bila odločba naznanjena ustno, se to zaznamuje v zapisniku ali na spisu; tisti, ki mu

je bila naznanjena, pa to potrdi s svojim podpisom.

Prepisi odločb, zoper katere je dovoljena pritožba, se vročajo s poukom o pravici do pritožbe.

X. poglavje

VROČANJE PISANJ IN PREGLEDOVANJE SPISOV

35. člen

Pisanja se vročajo po pošti.

Osebno s povratnico se vročajo obtožnica, vabilo na zasedanje Razsodišča ter odločbe Razsodišč prve in druge stopnje. Za osebno vročitev se šteje tudi vročitev znotraj prostorov Zdravniške zbornice Slovenije, če se naslovnik tam nahaja.

XI. poglavje

IZVRŠITEV ODLOČITEV

36. člen

Odločitev postane dokončna, če se ne more izpodbijati s pritožbo. Če je bila zoper odločitev vložena pritožba, nastopi dokončnost z dnem, ko Razsodišče prve stopnje prejme spise z overjenimi prepisi odločitve Razsodišča druge stopnje. Če je Xxxxxxxxxx druge stopnje odločitev o pritožbi sprejelo po opravljeni zasedanju senata, o kateri so bili v redu obveščeni Tožilec, Zdravnik v postopku, Zagovornik in Strokovni pomočnik, in jo razglasilo, nastopi dokončnost z dnem razglasitve odločitve.

Dokončna odločitev se izvrši, ko je vročena. Če ni vložena pritožba ali so se stranke pritožbi odpovedale ali jo umaknile, je odločitev izvršljiva, ko poteče rok za pritožbo, oziroma od dneva, ko so se stranke odpovedale pritožbi ali vloženo pritožbo umaknile.

37. člen

Če se med postopkom ugotovi, da je Zdravnik v postopku umrl, se postopek s sklepom ustavi.

DRUGI DEL POTEK POSTOPKA

A. PREDHODNI POSTOPEK

XI. poglavje PRIJAVA

38. člen

Vsakdo lahko naznani dejanje, ki pomeni kršitev iz 73. člena Pravilnika.

39. člen

Prijava se poda Tožilcu pisno.

Če je prijava dana nepristojnemu organu Zdravniške zbornice Slovenije, jo ta sprejme in

takoj pošlje Tožilcu.

40. člen

Prijava mora vsebovati ime in priimek prijavitelja, kršitelja in opis domnevne kršitve

oziroma napake.

41. člen

V primeru, da Tožilec oceni, da iz prijave izhaja, da opisano dejanje ni kršitev iz 73. člena Pravilnika ali da je pregon zastaran, prijavo s sklepom zavrže.

V primeru, ko je prijava podana na podlagi strokovnega nadzora, opravljenega skladno s Pravilnikom o strokovnem nadzoru s svetovanjem in Tožilec ugotovi, da je Zdravnik v postopku ugotovljene kršitve že sam odpravil, prijavo zavrne.

Zoper sklep Tožilca o zavrženju ali zavrnitvi prijave ni pritožbe.

V primeru, da Tožilec oceni, da prijava vsebuje dovolj podatkov in dokazov za vložitev neposredne obtožnice, na Razsodišče vloži neposredno obtožnico.

V primeru, da Tožilec oceni, da je za odločitev o vložitvi obtožnice potrebno zbrati

dodatne podatke in dokaze, predlaga izvedbo pripravljalnega postopka.

XII. poglavje PRIPRAVLJALNI POSTOPEK

42. člen

Pripravljalni postopek vodi član Razsodišča prve stopnje, ki ga za to skladno s 17. členom Pravilnika določi predsednik Razsodišča prve stopnje.

43. člen

V pripravljalnem postopku član Razsodišča, ki vodi pripravljalni postopek, izvede dokaze, ki jih predlagata Tožilec in Zdravnik v postopku ter tiste, za katere sam meni, da so pomembni za odločitev v nadaljnjem postopku.

Udeležba zdravnika kot priče ali izvedenca v postopku pred Razsodiščem je obvezna in

častna naloga vsakega člana Zdravniške zbornice Slovenije.

44. člen

Po končanem pripravljalnem postopku član Razsodišča, ki je vodil pripravljalni postopek, vse zbrane dokaze posreduje Tožilcu, da ta odloči o vložitvi obtožnice.

XIII. poglavje

OBTOŽNICA

45. člen

Po končanem pripravljalnem postopku ter tudi v primeru, ko Tožilec skladno z 41. členom Pravilnika obtožnico vloži neposredno, sme postopek teči le na podlagi obtožnice Tožilca.

46. člen

Tožilec vloži obtožnico, če po opravljenem pripravljalnem postopku oceni, da obstaja utemeljen sum, da je Zdravnik v postopku storil očitano mu disciplinsko kršitev.

Obtožnica mora vsebovati:

- ime in priimek Zdravnika v postopku, naslov in delovno mesto;

- opis dejanja, iz katerega izhaja očitana kršitev; čas in kraj izvršitve domnevne kršitve in druge okoliščine, ki so potrebne, da se očitana kršitev kar najbolj natančno označi;

- točno navedbo domnevne kršitve;

- predlog, kateri dokazi naj se izvedejo na zasedanju pred Razsodiščem;

- obrazložitev, v kateri so navedena dejstva, ki se bodo dokazovala z izvedbo

predlaganih dokazov in stališče Tožilca o dotedanjih stališčih obrambe;

- Tožilec lahko v obtožnici predlaga vrsto sankcije, ki naj se izreče.

Tožilec lahko tekom postopka obtožnico spremeni, dopolni ali jo umakne. Spremenjena obtožnica se sme nanašati le na dejanje, ki je že predmet obtožbe. Razsodišče sme v takšnem primeru zasedanje prekiniti za pripravo obrambe.

Tožilec in Zdravnik v postopku lahko predlagata, da se posamezni dokumenti v spisu označijo kot zaupni. O predlogu odloča Razsodišče prve stopnje.

47. člen

Obtožnica se vloži pri Razsodišču prve stopnje, v zadostnem številu izvodov za Zdravnika

v postopku, Zagovornika, Strokovnega pomočnika ter en izvod za Xxxxxxxxxx.

Razsodišče prve stopnje preveri, ali ima obtožnica vse sestavine iz 46. člena Pravilnika. Če jih nima, obtožnico zavrže, sicer pa postopek nadaljuje z vročitvijo obtožnice.

48. člen

Obtožnica se vroči Zdravniku v postopku, Zagovorniku in Strokovnemu pomočniku.

XIV. MEDIACIJA

49. člen

Tožilec Xxxxxxxx ali predsednik Xxxxxxxxxx prve stopnje lahko pred uvedbo postopka ali v teku pripravljalnega postopka odstopita zadevo v postopek mediacije, če se s tem strinjata Zdravnik v postopku in prijavitelj.

Mediacijo vodi mediator Zdravniške zbornice Slovenije, ki je na listi mediatorjev in mora delovati skladno z načeli mediatorskega dela. Glede na zahtevnost zadeve se lahko imenujeta tudi dva mediatorja.

V primeru, da prijavitelj in Zdravnik v postopku dosežeta soglasje o mediatorju, ki naj vodi njun postopek, se za mediatorja določi mediator, ki sta ga soglasno izbrala prijavitelj in Zdravnik v postopku.

V primeru, ko soglasja ni mogoče doseči, Mediatorja imenuje predsednik Razsodišča prve

stopnje.

Sporazum lahko vsebuje (posamezne ali več nalog skupaj):

- osebno opravičilo oškodovancu,

- povračilo škode,

- nakazilo v humanitarne namene,

- nakazilo v skrbstveni sklad Zbornice.

- drugo.

Sporazum mora biti izpolnjen v roku 3 mesecev od začetka mediacije. Mediator o izpolnjenem Sporazumu pisno obvesti Tožilca in predsednika Razsodišča prve stopnje. Če je med strankama dosežen in izpolnjen sporazum, Tožilec Zbornice umakne obtožnico, razsodišče prve stopnje pa izda sklep o ustavitvi postopka.

B. ZASEDANJE IN ODLOČITEV

XV. poglavje PRIPRAVE NA ZASEDANJE

50. člen

Predsednik Razsodišča prve stopnje z odredbo določi dan, uro in kraj zasedanja. Zasedanje se opravi na sedežu Zdravniške zbornice Slovenije.

Na zasedanje se povabijo Zdravnik v postopku, Zagovornik, Strokovni pomočnik, Tožilec

in morebitne priče in izvedenci.

Zdravniku v postopku se vabilo vroči tako, da ima med vročitvijo vabila in zasedanjem dovolj časa za pripravo svoje obrambe.

51. člen

Zdravnik v postopku lahko najkasneje 3 dni pred dnevom razpisanega zasedanja iz

upravičenih razlogov predlaga njegovo preložitev. O predlogu odloči predsednik senata.

V primeru, da Zdravnik v postopku po tem, ko je bil dvakrat pravilno vabljen, ne pride na zasedanje, se to lahko opravi v njegovi nenavzočnosti, če je na zasedanju prisoten njegov Zagovornik.

XVI. poglavje ZASEDANJE

52. člen

Zasedanja Razsodišča niso javna. Prisotni so lahko le vabljeni člani Zdravniške zbornice Slovenije, Zdravnik v postopku, Zagovornik, Strokovni pomočnik, Tožilec, strokovni sodelavci Zdravniške zbornice Slovenije, vabljene priče in izvedenci.

53. člen

Predsednik senata Xxxxxxxxxx prve stopnje pred začetkom zasedanja ugotovi prisotnost

vseh vabljenih.

Razprava se prične z branjem obtožnice, ki jo prebere Tožilec ali njegov namestnik.

Po prebrani obtožnici predsednik vpraša Zdravnika v postopku, ali razume obtožnico, in ga pozove, da poda zagovor. Zdravnik v postopku se lahko sklicuje tudi na pisno izjavo in pripombe, ki jih je podal na vročeno obtožnico.

Po branju obtožnice in zagovora Zdravnika v postopku se nadaljuje z izvedbo dokazov po vrstnem redu, kot jih določi predsednik senata. S soglasjem strank, ki so seznanjene z vsebino dokaznega gradiva, se branje posameznih listin lahko izpusti.

Tožilec in Zdravnik v postopku lahko pred zaključkom zasedanja podata predlog za

izvedbo novih dokazov.

Pred zaključkom zasedanja predsednik senata pozove Tožilca in Zdravnika v postopku, da

podata končno izjavo.

54. člen

Po izvedbi vseh predlaganih dokazov in končnih izjavah Tožilca ter Zdravnika v postopku se senat brez prisotnosti ostalih vabljenih umakne na posvet in odločanje. Senat glasuje o svojih odločitvah z navadno večino glasov.

Senat razglasi svojo odločitev ustno takoj po sprejemu s kratko obrazložitvijo, ki jo poda predsednik ali od njega pooblaščen član senata. Pisni odpravek odločitve o disciplinski kršitvi se izdela v roku 30 dni.

55. člen

Na zasedanju senata zapisnikar piše zapisnik. V zapisnik se pišejo ugotovitve predsednika senata, izjave udeležencev v postopku po nareku predsednika senata, ta pa lahko dovoli posameznemu udeležencu, da izjavo neposredno narekuje v zapisnik.

V primeru, da je zasedanje senata prekinjeno, se v zapisniku označi dan in ura prekinitve. Predsednik senata lahko objavi oziroma preloži zasedanje za določen čas. V primeru preložitve zasedanja za določen čas se udeležence opozori, da ne bodo posebej vabljeni na

naslednje zasedanje senata. V zapisnik se vpiše tudi odločitev senata Xxxxxxxxxx prve stopnje.

Zapisnik podpišejo vsi udeleženci zasedanja in predsednik senata. Priče zapisnika ne

podpisujejo.

56. člen Prekinitev postopka

Postopek pred Razsodiščem prve stopnje se lahko prekine zaradi začasne upravičene odsotnosti Zdravnika v postopku. O prekinitvi postopka odloči senat Razsodišča prve stopnje na predlog Zdravnika v postopku, njegovega Zagovornika, Strokovnega pomočnika, Tožilca ali po uradni dolžnosti.

Postopek se prekine za toliko časa, kolikor traja upravičena odsotnost, največ pa za 6 mesecev. Če postopka po tem času ni mogoče nadaljevati, Razsodišče prve stopnje postopek s sklepom ustavi.

XVII. poglavje

ODLOČITEV O DISCIPLINSKI KRŠITVI

57. člen

Odločitev o disciplinski kršitvi se sme nanašati samo na Zdravnika v postopku, in samo na

dejanje, ki je predmet obtožbe, obsežene v vloženi ali spremenjeni obtožnici. Razsodišče ni vezano na predlog Tožilca glede opredelitve kršitve.

58. člen

Razsodišče sme svojo odločitev opreti le na dejstva in dokaze, ki so bili pretreseni za

zasedanju.

Razsodišče mora vestno pretehtati vsak dokaz posebej in v zvezi z drugimi dokazi in na podlagi takšne presoje sprejeti sklep, ali je kakšno dejstvo dokazano ali ne.

59. člen

Vrste odločitev o disciplinski kršitvi

Z odločitvijo o disciplinski kršitvi Razsodišče prve stopnje obtožbo zavrne ali Zdravnika v postopku oprosti obtožbe ali ga spozna za odgovornega.

60. člen

Odločitev, s kateri zavrne obtožbo, Razsodišče prve stopnje izda:

1. če je Tožilec od začetka zasedanja umaknil obtožnico;

2. če je bil Zdravnik v postopku za isto dejanje že dokončno spoznan za odgovornega, oproščen obtožbe ali je bil postopek zoper njega s sklepom dokončno ustavljen.

61. člen

Odločitev, s katero oprosti Zdravnika v postopku obtožbe, Razsodišče prve stopnje izda:

1. če dejanje, za katero je obtožen, ne predstavlja kršitve iz 73. člena tega Pravilnika;

2. če ni podana krivda Zdravnika v postopku;

3. če ni dokazano, da je Zdravnik v postopku storil dejanje, katerega je obtožen.

62. člen

Pisna odločitev o disciplinski kršitvi mora vsebovati pouk o pravnem sredstvu.

Odločitev o disciplinski kršitvi se vroči:

- Zdravniku v postopku, njegovemu Zagovorniku in Strokovnemu pomočniku;

- Tožilcu;

- prijavitelju.

En izvod prepisa odločitve o disciplinski kršitvi se hrani v spisu.

C. POSTOPEK S PRAVNIMI SREDSTVI

XVIII. poglavje REDNA PRAVNA SREDSTVA

63. člen

Pritožba zoper pisno odločbo Razsodišča prve stopnje je možna v roku 15 dni od vročitve, in sicer na Razsodišče druge stopnje.

Pravočasna pritožba zadrži izvršitev odločbe.

64. člen

Pravico do pritožbe imajo Zdravnik v postopku, njegov Zagovornik, Xxxxxxxxx pomočnik in Tožilec.

65. člen

Pritožba mora obsegati:

1. navedbo odločbe, zoper katero se podaja pritožba;

2. razlog za izpodbijanje;

3. obrazložitev pritožbe;

4. predlog, da se izpodbijana odločba popolnoma ali deloma razveljavi ali spremeni;

5. podpis osebe, ki se pritožuje.

Pritožnik sme v pritožbi navajati nova dejstva in dokaze le v primeru, ko izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v postopku pred Razsodiščem prve stopnje.

66. člen

Odločba se sme izpodbijati:

1. zaradi bistvenih kršitev določb tega Pravilnika;

2. zaradi nepravilne uporabe materialnega prava (73. člen Pravilnika);

3. zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja;

4. zaradi odločbe o izrečeni disciplinski sankciji ali drugih ukrepih.

67. člen

Pritožba se vloži pri Razsodišču prve stopnje, v zadostnem številu izvodov za Razsodišče,

za nasprotno stranko, za Zagovornika in za Strokovnega pomočnika.

Prepozno ali nedovoljeno pritožbo zavrže s sklepom predsednik senata Razsodišča prve

stopnje.

68. člen

Izvod pritožbe se vroči nasprotni stranki, ki sme nanjo odgovoriti v roku 15 dni. Pritožbo in odgovor na pritožbo se nato skupaj s spisi posreduje Xxxxxxxxxx druge stopnje.

69. člen

Razsodišče druge stopnje izpodbijano odločbo preizkusi le v mejah, v katerih je izpodbijana s pritožbo, po uradni dolžnosti pa preveri kršitev materialnega prava v škodo Zdravnika v postopku.

70. člen

Razsodišče druge stopnje pritožbo:

- zavrže kot nedovoljeno ali prepozno ali

- jo zavrne kot neutemeljeno in potrdi odločbo Razsodišča prve stopnje ali

- odločbo Razsodišča prve stopnje razveljavi in zadevo vrne Razsodišču prve stopnje v novo odločanje ali

- odločbo Razsodišča prve stopnje razveljavi in samo odloči.

Odločba Razsodišča druge stopnje mora biti obrazložena.

71. člen

Zoper odločbo Razsodišča druge stopnje ni pritožbe.

XIX. poglavje IZREDNA PRAVNA SREDSTVA

OBNOVA

72. člen

V primeru, da se po dokončnosti odločitve Razsodišča prve ali druge stopnji pridobijo novi dokazi ali izve za nova dejstva, ki jih ni bilo mogoče uporabiti v dosedanjem postopku, pa bi njihova uporaba lahko povzročila oprostitev ali bistveno milejši ukrep, lahko Zdravnik v postopku predlaga obnovo postopka.

Obnova postopka se lahko predlaga v roku enega leta od pravnomočnosti odločitve o disciplinski kršitvi.

O obnovi postopka odloča senat Xxxxxxxxxx prve stopnje, vendar člani senata ne smejo biti isti, kot člani senata, ki je odločal v prvotnem postopku.

V obnovljenem postopku se povzamejo že izvedeni dokazi (izjave prič, izvedeniška mnenja

in drugo). Dokaz, ki je osnova za obnovo postopka, pa se izvede v celoti. Postopek se lahko obnovi samo v korist Zdravnika v postopku.

TRETJI DEL

XX. poglavje

KRŠITVE

73. člen

Dejanja, ki predstavljajo disciplinske kršitve pri opravljanju zdravniškega poklica, se delijo na težje in lažje kršitve.

Težje disciplinske kršitve so:

1. odklonitev nujne zdravniške pomoči pacientu, ki je v nevarnosti zaradi trajnega poslabšanja njegovega zdravja ali smrti ali pogojevanje nudenja takšne pomoči s plačilom ali pridobitvijo finančne ali druge koristi;

2. uporaba zdravstvenih, terapevtskih in preventivnih metod, za katere zdravnik ni strokovno usposobljen;

3. izdajanje lažnih potrdil ali lažnih zdravstvenih spričeval, s katerimi se za pacienta ali zdravnika pridobijo neupravičene finančne ali druge koristi;

4. sprejemanje podkupnine ali finančnih ali drugih koristi z namenom, da bi zdravnik v mejah svojih pristojnosti opravil dejanje, ki ga ne bi smel opraviti, ali da ne bi opravil dejanja, ki bi ga moral ali smel opraviti ali kako drugače zlorabil svoj položaj;

5. trgovanje ali sodelovanje pri trgovanju z organi za transplantacijo;

6. odklonitev lajšanja trpljenja in bolečine bolniku v nasprotju z doktrino in možnostmi,

7. uničenje ali ponarejanje podatkov z namenom prikrivanja strokovnih napak;

8. nespoštovanje vnaprejšnje pacientove volje, kadar pacient ni sposoben odločanja

o sebi, pa jo je predhodno pisno izrazil v skladu z veljavno zakonodajo;

9. ponavljajoče kršitve, ugotovljene v postopkih rednega in izrednega nadzora, ki je bil izveden na podlagi Pravilnika o strokovnem nadzoru s svetovanjem;

10. neizvršitev drugega ukrepa, ki je Zdravniku v postopku naložen z dokončno odločbo Razsodišča.

11. žaljivo, nečastno ali ponižujoče ravnanje, ki posega v čast in dobro ime drugega zdravnika ali ki škodi ugledu zdravniškega poklica na sploh.

Lažje disciplinske kršitve so:

1. neprimerno vedenje na delovnem mestu, posebej tisto, ki ni skladno s

Kodeksom zdravniške etike;

2. izmikanje vročitvi vabila za zasedanje Razsodišča, neupravičen izostanek na zasedanju Razsodišča, na katerega je bil zdravnik pravilno vabljen ali drugo oviranje delovanja Razsodišča;

3. oviranje samostojnega delovanja in napredovanja kolegov;

4. razkrivanje pacientovih osebnih podatkov v nasprotju z Zakonom o varstvu

osebnih podatkov in/ali kršitev poklicne skrivnosti;

5. prikrivanje finančne ali drugačne povezanosti z gospodarskih podjetjem pri predstavitvi novosti v strokovni javnosti;

6. kršenje nekaterih zborničnih pravil in obveznosti člana Zbornice, in sicer neplačevanje članarine zbornici šest mesecev po zapadlosti, izmikanje strokovnemu nadzoru in nesodelovanje v postopku strokovnega nadzora ter izmikanje vročanju pošiljk.

74. člen

Disciplinske sankcije in drugi ukrepi

Za disciplinske kršitve lahko Razsodišče Zdravniku v postopku izreče disciplinske sankcije

in/xxx xxxxx ukrepe.

Disciplinske sankcije so:

- strokovno opozorilo;

- opomin;

- javni opomin, ki se objavi v glasilu Isis.

Drugi ukrepi so:

- kolegialno priporočilo;

- opravičilo oškodovancu;

- obvezno dopolnilno strokovno izobraževanje;

- obvezen zdravniški pregled pri pooblaščenem specialistu medicine dela zaradi mnenja o sposobnosti opravljanja dela.

Pri odločanju o disciplinskih sankcijah in drugih ukrepih skladno s tem Pravilnikom Razsodišče upošteva težo kršitve in stopnjo krivde Zdravnika v postopku. Razsodišče lahko v posameznem primeru izreče disciplinsko sankcijo in drug(e) ukrep(e).

Razsodišče lahko predsedniku Zdravniške zbornice Slovenije skladno s pravilnikom, ki ureja postopek in pogoje za odvzem licence, poda zahtevo za uvedbo postopka za začasen ali trajen odvzem licence.

Ob izreku disciplinske sankcije se Zdravniku v postopku lahko naloži izpolnitev določene obveznosti, prenehanje s kršitvijo ali odpravo posledic kršitve.

75. člen

Razsodišče pri odločanju o vrsti disciplinske sankcije in/ali drugega ukrepa upošteva olajševalne in obteževalne okoliščine.

Med obteževalne okoliščine sodijo zlasti:

- nepripravljenost Zdravnika v postopku za odpravo napake oziroma krivice;

- izraba njegovega ugleda za brisanje sledi;

- namerno oteževanje dela Xxxxxxxxxx pri ugotavljanju kršitve;

- da je bila kršitev storjena iz koristoljubnosti;

- težje poslabšanje bolnikovega stanja ali njegova smrt kot posledica kršitve;

- psihične ali materialne posledice, nastale zaradi kršitve.

Med olajševalne okoliščine sodijo zlasti:

- pripravljenost Zdravnika v postopku za odpravo posledic kršitve;

- obžalovanje Zdravnika v postopku;

- prejšnje ravnanje Zdravnika v postopku;

- posebna stiska Zdravnika v postopku;

- prispevek oškodovanca, ki je prispeval k nastanku kršitve.

XXI. poglavje DRUGO

76. člen

Druge pristojnosti Razsodišča prve stopnje

Poleg vodenja disciplinskega postopka in odločanja o disciplinski odgovornosti Zdravnika v postopku Razsodišče prve stopnje tudi:

- vodi evidenco izrečenih disciplinskih in varnostnih sankcij, pri čemer mu pomaga strokovna pravna služba pri Zdravniški zbornici Slovenije;

- letno poroča Skupščini Zdravniške zbornice Slovenije o disciplinskih postopkih;

- sprejema in objavlja načelna stališča v zvezi s pomembnimi vprašanji, ki se nanašajo na kršitve iz 73. člena tega Pravilnika;

- Skupščini Zdravniške zbornice Slovenije daje pobude za preprečevanje kršitev;

- Skupščini Zdravniške zbornice Slovenije daje pobude za dopolnitev Kodeksa zdravniške etike in predlaga spremembo drugih internih aktov.

77. člen

V evidenci izrečenih xxxxxxx so navedeni ime kršitelja, izrečeni ukrep in datum dokončnosti.

Dokončne odločbe Razsodišča prve in druge stopnje Zdravniške zbornice Slovenije se iz evidence iz prvega odstavka tega člena izbrišejo:

- po preteku 1 leta od dneva dokončnosti odločitve o disciplinski kršitvi v primeru,

ko je bil izrečen ukrep strokovno opozorilo, opomin ali denarna kazen;

- po preteku 3 let od dneva dokončnosti odločitve o disciplinski kršitvi v primeru,

ko je bil izrečen ukrep javni opomin.

Z izbrisom dokončne odločitve o disciplinski kršitvi iz evidence iz prvega odstavka tega člena prenehajo vse posledice dokončne odločitve o disciplinski kršitvi ter velja, da Zdravniku v postopku ni bil izrečen noben disciplinski ukrep.

78. člen

Varstvo osebnih in zaupnih podatkov

Osebni podatki Zdravnika v postopku, kot jih opredeljuje Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP1), dejstvo, da zoper njega teče disciplinski postopek, na katero kršitev se postopek nanaša ter kakšna sankcija ali ukrep mu je bil izrečen, so do dokončnega končanja postopka pred Razsodiščem, zaupni podatki. Zdravniška zbornica Slovenije sme te podatke tretjim osebam posredovati le ob izrecnem pisnem soglasju Zdravnika v postopku, na katerega se podatki nanašajo.

Po dokončnem končanju postopka pred Razsodiščem sme Zdravniška zbornica Slovenije podatke iz prvega odstavka tega člena posredovati tretjim osebam, ki za to izkažejo upravičen interes.

Po izbrisu ukrepa iz evidence izrečenih ukrepov skladno s 77. členom tega Pravilnika Zdravniška zbornica podatkov iz prvega odstavka tega člena ne sme več posredovati tretjim osebam.

79. člen

Uveljavitev disciplinske odgovornosti zdravnika po tem Pravilniku ne vpliva in ne

izključuje njegove odškodninske in kazenske odgovornosti.

80. člen

Zastaranje

Pregon kršitev po tem Pravilniku zastara v 2 letih od njihove storitve.

Če je Zdravnik v postopku v kazenskem postopku pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje, ki je hkrati tudi disciplinska kršitev iz 73. člena tega Pravilnika, pa je zastaralni rok iz prvega odstavka tega člena že potekel, se za zastaranje uporabijo splošna pravila kazenskega prava.

Vsako ravnanje Tožilca ali Razsodišča, ki je usmerjeno v odkrivanje ali preganjanje kršitve,

pretrga zastaranje.

81. člen

V postopku pred Razsodiščem prve in druge stopnje se glede vprašanj, ki niso urejena s tem Pravilnikom, smiselno uporabljajo določbe Zakona o kazenskem postopku (ZKP), ki veljajo za skrajšani postopek.

82. člen

Prehodna in končna določba

Ta Pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi na spletni strani Zdravniške zbornice

Slovenije.

Ta Pravilnik se uporablja za vse postopke, ki se začnejo po dnevu začetka njegove veljavnosti. Za postopke, ki so se začeli pred začetkom njegove veljavnosti se ta Pravilnik uporablja v primeru, da je za Zdravnika v postopku ugodnejši od prej veljavnega Pravilnika.

Številka: 007-7/2017-23 Ljubljana, dne 22. marca 2018

xxx. Xxxxx Xxxxxx, xx.xxx.

predsednik skupščine Zdravniške zbornice

Slovenije