Zavarovalnica – Adriatic Slovenica, Zavarovalna družba d.d., kot stranka zavarovalne pogodbe;
Splošni pogoji za kasko zavarovanje vozil 01-AKA-01/13
Izrazi v teh pogojih pomenijo:
Zavarovalnica – Adriatic Slovenica, Zavarovalna družba d.d., kot stranka zavarovalne pogodbe;
Zavarovalec – oseba, ki z zavarovalnico sklene zavarovalno pogodbo;
Zavarovanec – oseba, katere premoženjski interes je zavarovan;
Premija – znesek, ki ga zavarovalec plača zavarovalnici po zavarovalni pogodbi; Zavarovalnina – znesek, ki ga zavarovalnica plača po zavarovalni pogodbi po nastanku zavarovalnega primera;
Franšiza – dogovorjena soudeležba zavarovanca ob škodi;
Polica – listina o sklenjeni zavarovalni pogodbi;
Xxxxxx – vozilo, ki je navedeno na polici in na katerega se zavarovanje nanaša.
1. člen PREDMET ZAVAROVANJA
(1) Predmet zavarovanja so vse vrste motornih, priključnih, delovnih, tirnih in drugih vozil in njihovi sestavni deli. Za sestavne dele vozil štejejo:
1) oprema vozila, orodje, naprave, pribor in rezervni deli, ki jih proizvajalec serijsko vgrajuje oz. izroča v določen tip vozila;
2) varnostni trikotnik, vrv oziroma drog za vleko, oprema za prvo pomoč, rezervne žarnice, gasilni aparat, tahograf, dodatna ogledala, verige, naprave za požarno zaščito na vozilih za prevoz lahko vnetljivih in eksplozivnih snovi;
3) standardna dodatna oprema tovornih vozil, avtobusov, priključnih ter delovnih vozil, ki je nujno potrebna za opravljanje določene dejavnosti in je posebej navedena na polici.
(2) Dodatna oprema vozila (ki jo proizvajalec serijsko ne vgrajuje oz. izroča in jo je potrebno pri proizvajalcu dodatno naročiti) in stvari, ki se prevažajo v vozilu so predmet zavarovanja samo v primeru, če so posebej navedene na polici in je njihova vrednost zajeta v zavarovalno vsoto, za kar je obračunana tudi dodatna premija.
2. člen OSNOVNA ZAVAROVALNA KRITJA
Osnovna zavarovalna kritja so:
KASKO (B - KRITJA)
(1) Kritje B1 - Dogodki v prometu Zavarovane nevarnosti
Zavarovalnica krije neposredno škodo, ki jo je utrpelo vozilo zaradi prometne nesreče in sicer v primeru:
1) trčenja z drugim vozilom oziroma udeležencem,
2) trčenja v oviro,
3) prevrnitve ali zdrsa s ceste,
4) poškodovanja tapeciranih delov vozila ob nudenju pomoči osebam, poškodovanim v prometni nesreči, pa tudi škodo zaradi namernega poškodovanja predmeta zavarovanja, če gre za preprečitev večje škode na predmetu zavarovanja ali drugi stvari ali ljudeh,
5) škode iz predhodnih alinej, ko vozilo opravlja delovno funkcijo izven prometa.
Zavarovalnica krije tudi neposredno škodo zaradi padca zunanjih predmetov na vozilo, zračnih plovil in njihovih sestavnih delov v prometni nesreči ali v času ko vozilo miruje.
(2) Kritje B2 - Trčenje z drugim vozilom v prometu Zavarovana nevarnost
Zavarovalnica krije samo neposredno škodo, ki jo je v prometu utrpelo vozilo zaradi trčenja z identificiranim drugim vozilom ali drugim udeležencem v prometu. Zavarova- lnica ne krije škode, ki ni posledica prej navedenega.
(3) Kritje B3 - Velika škoda Zavarovana nevarnost
Zavarovalnica krije neposredno škodo, ki jo je vozilo utrpelo zaradi uresničitve katerekoli nevarnosti iz Kritja B1 teh pogojev, vendar le pod dodatnima pogojema - 1) da nastane totalna škoda v smislu 2. odstavka 25. člena teh pogojev in 2) da vrednost rešenih delov ne presega 30% vrednosti vozila neposredno pred zavarovalnim primerom. Če oba dodatna pogoja skupaj nista izpolnjena, zavarovalno kritje ni podano.
(4) Izključitve pri Kritjih B1, B2 in B3
Zavarovalnica ne krije:
1) škode, ki je posledica nevarnosti iz C - KRITIJ (požara, tatvine in posebnih dogodkov),
2) škode, ki jo povzroči tovor, razen ob prometni nesreči,
3) škode, ki jo povzroči tovor pri nakladanju ali razkladanju, razen če jo povzroči tovor pri padcu zaradi poškodbe nakladalne naprave. Če se pri nakladanju tovora na vozilo ali razkladanju z njega z lastno nakladalno ali razkladalno napravo vozilo prevrne, krije zavarovalnica samo škodo, ki je posledica prevrnitve,
4) poškodb koles, gosenic in drugih delov delovnih strojev med njihovo uporabo,
5) škode nastale zaradi aktivne ali pasivne vleke vozila, med potiskanjem ali ročnim upravljanjem vozila brez delovanja motorja,
6) stroškov reševanja, razen če ni dogovorjeno drugače,
7) poleg zgoraj naštetih veljajo še splošne izključitve navedene v 15. členu teh pogojev.
POŽAR, XXXXXXX, POSEBNI DOGODKI (C - KRITJA)
(5) Kritje C1 - Požar Zavarovane nevarnosti
Zavarovalnica krije neposredno škodo na vozilu, ki je posledica:
1) požara z razvojem plamena,
2) direktnega udara strele,
3) eksplozije,
4) nenadnega zunanjega toplotnega ali kemičnega delovanja.
(6) Izključitve pri Kritju C1
Zavarovalnica ne krije škode:
1) nastale ob družbenopolitičnih dogodkih, vandalizmu in zlonamernih dejanjih,
2) na električni napeljavi, ki nastane zaradi pregretja električne napeljave v vozilu, razen če pride do požara s plamenom, ki je poleg ostalih delov vozila poškodoval tudi električno napeljavo na vozilu,
3) poleg zgoraj naštetih veljajo še splošne izključitve navedene v 15. členu teh pogojev.
(7) Kritje C2 - Tatvina Zavarovane nevarnosti
1) Zavarovalnica krije neposredno škodo, ki je posledica tatvine ali ropa vozila, protipravnega odvzema vozila, pa tudi škodo na vozilu in njegovih sestavnih delih, nastalo pri izvedbi ali poskusu izvedbe teh kaznivih dejanj, pod pogojem, da je bilo vozilo zaklenjeno ali v zaklenjenem prostoru.
2) Škodo zaradi tatvine sestavnih delov vozila, dodatne opreme in stvari v vozilu krije zavarovalnica le, če so v času tatvine pritrjeni na vozilu oziroma zaklenjeni v njem.
3) Šteje se, da je zavarovalni primer nastal, če ukradeno vozilo ni najdeno v 30 dneh od dne, ko je bila izginitev prijavljena policiji v kraju, kjer je škodni dogodek nastal in v kraju stalnega bivanja (če je škodni dogodek nastal v tujini).
(8) Izključitve pri Kritju C2
Zavarovalnica ne krije škode:
1) nastale ob družbenopolitičnih dogodkih, vandalizmu in zlonamernih dejanjih,
2) če je storilec ali sostorilec upravičeni uporabnik vozila,
3) zaradi zatajitve s strani osebe, kateri je bilo vozilo dano v najem pri pravni osebi, ki posoja vozila (rent a car), kar pomeni, da si nekdo protipravno prilasti vozilo, ki mu je bilo zaupano v najem,
4) ob tatvini ali ropu počitniških in ostalih prikolic, ki se lahko vlečejo z osebnimi vozili, če njihov priključni mehanizem ni zaklenjen oziroma odstranjen,
5) če ob izgubi ali tatvini ključev vozila zavarovalec/zavarovanec ne stori vse potrebno, da prepreči odtujitev vozila in o tem nemudoma ne obvesti zavarovalnico,
6) če zavarovalec/zavarovanec ob prijavi tatvine pri zavarovalnici ne predloži vseh ključev oziroma elektronskih naprav za odpiranje in zagon vozila, ki mu jih je oziroma bi mu jih moral izročiti prodajalec vozila,
7) poleg zgoraj naštetih veljajo še splošne izključitve navedene v 15. členu teh pogojev.
(9) Kritje C3 - Posebni dogodki Zavarovane nevarnosti
Zavarovalnica krije neposredno škodo na vozilu, ki je posledica:
1) družbenopolitičnih dogodkov (demonstracij, manifestacij, javnih shodov, stavk),
2) zlonamernih ali objestnih dejanj tretjih oseb, kot so udarci, odrgnine in lom delov vozila,
3) naravnih nesreč:
a) Viharja. Za vihar šteje veter s hitrostjo 17,2 m na sekundo oziroma 62 km na uro - 8. stopnja po Beufortovi lestvici.
b) Poplav, valov, hudourniških ali visokih voda. Krita je škoda, ki je nastale na predmetu zavarovanja ob času poplave in neposredno po tem, ko je voda odtekla.
c) Toče.
d) Snežnega in/ali zemeljskega plazu.
e) Potresa. Za potres šteje naravno tresenje tal, ki ga povzročijo geofizikalni procesi v notranjosti zemlje.
(10) Izključitve pri Kritju C3
Zavarovalnica ne krije škode:
1) na vseh steklenih površinah, zunanjih svetlobnih teles in vzvratnih ogledalih, ki izvira iz zlonamernih ali objestnih dejanj tretjih oseb,
2) zaradi vode, ki je vdrla iz kanalizacijskega omrežja, razen če je do izliva prišlo zaradi poplave,
3) na vozilu v času, ko je na območju med reko in nasipom, razen če to ni posebej dogovorjeno,
4) na vozilu v času, ko je v živem ali suhem potočnem ali rečnem koritu, razen če to ni posebej dogovorjeno,
5) zaradi vožnje po poplavljenem območju, potočnem ali rečnem koritu ali če je vozniku znano ali bi moralo biti znano, da vozi po območju stihijskega delovanja voda, ali cesti, ki je zaprta zaradi vetra ali drugih naravnih nesreč, razen če se rešujejo ljudje ali drugo premoženje,
6) poleg zgoraj naštetih veljajo še splošne izključitve navedene v 15. členu teh pogojev.
3. člen DODATNA ZAVAROVALNA KRITJA (D - KRITJA)
(1) Za dodatna zavarovalna kritja velja:
1) Dodatna zavarovalna kritja se lahko sklenejo kot dodatno zavarovanje k osnovnim zavarovalnim kritjem ali le skupaj z zavarovanjem avtomobilske odgovornosti.
2) Pri škodah iz naslova dodatnih zavarovalnih kritij se upošteva dogovorjena soudeležba zavarovanca v obliki franšize, ki je navedena na polici. Škode iz naslova dodatnih kritij ne vplivajo na določitev premije po sistemu bonus oz. malus.
3) Zavarovane nevarnosti in izključitve so enake kot veljajo pri osnovnih zavarovalnih kritjih.
4) V primeru, ko se dodatna zavarovalna kritja sklenejo brez osnovnega zavarovalnega kritja, je predmet zavarovanja samo dodatna oprema, ki je bila vgrajena s strani proizvajalca.
Dodatna zavarovalna kritja so:
(2) Kritje D1 - Razbitje stekel
Zavarovalnica krije neposredno škodo, ki nastane zaradi razbitja ali poškodovanja v vozilo vgrajenega stekla, vključno z obratovalno škodo. Krita je tudi škoda zaradi zlonamernih ali objestnih dejanj tretjih oseb.
Ni krita škoda:
1) na svetlobnih telesih,
2) na vzvratnih ogledalih,
3) ki jo drobci stekla povzročijo na drugih delih vozila,
4) zaradi prask, izjedanj, obrabe ali podobnih poškodb na površini stekla, ki ne povzročajo funkcionalnih motenj ali so posledica malomarnosti.
Stroški se povrnejo na podlagi računa popravila. Na polici dogovorjena soudeležba zavarovanca v obliki franšize, se ne upošteva v primeru popravila poškodovanega stekla.
V zavarovalnem letu sta krita največ dva škodna dogodka.
(3) Kritje D2 - Razbitje zunanjih svetlobnih teles in ogledal
Zavarovalnica krije neposredno škodo, ki nastane zaradi razbitja ali poškodovanja zunanjih svetlobnih teles in vzvratnih ogledal. Krito je tudi, če ta škoda nastane zaradi zlonamernih ali objestnih dejanj tretjih oseb.
Ni krita škoda:
1) ki jo drobci stekla povzročijo na drugih delih vozila,
2) zaradi prask, izjedanj, obrabe ali podobnih poškodb na površini stekla, ki ne povzročajo funkcionalnih motenj ali so posledica malomarnosti. Stroški se povrnejo na podlagi računa popravila.
V zavarovalnem letu sta krita največ dva škodna dogodka.
(4) Kritje D3 - Poškodbe vozila zaradi živali
Zavarovalnica krije neposredno škodo, ki nastane na vozilu v prometu z neposrednim naletom oziroma trkom v žival.
Ni krita škoda, ki jo živali povzročijo z ugrizom, glodanjem, praskanjem in podobno, razen če ni to posebej dogovorjeno.
V zavarovalnem letu sta krita največ dva škodna dogodka.
(5) Kritje D4 - Poškodbe na parkirišču
Zavarovalnica krije neposredno škodo, ki nastane zaradi poškodovanja ali uničenja pravilno parkiranega vozila, in ki jo z neposrednim dotikom povzroči drugo neznano motorno vozilo (škoda na parkirišču) kot tudi škodo zaradi strešnih snežnih gmot in ledenih sveč ali ledenih tvorb, ki padejo s streh stavb na pravilno parkirano vozilo. Zavarovalec/zavarovanec je ob prijavi zavarovalnega primera zaradi strešnih snežnih gmot in ledenih sveč ali ledenih tvorb dolžan priskrbeti podatke o lastniku stavbe, upravniku stavbe oz. druge podatke, ki so potrebni za obravnavo zahtevka.
V zavarovalnem letu sta krita največ dva škodna dogodka.
(6) Kritje D5 - Izguba ključev
Zavarovalnica krije škodo zaradi izgube ključev oziroma elektronske naprave za odpiranje vrat in zagon motorja vozila, in sicer stroške odpiranja vrat, izključitve varnostne naprave, izdelave novega ključa ali elektronske naprave za odpiranje vrat in zagon motorja vključno s ponovnim elektronskim kodiranjem ključev ali elektronske naprave ter računalnika vozila po predložitvi originalnega računa. V nobenem primeru ni krit strošek zamenjave računalnika vozila.
(7) Kritje D6 - Toča
Zavarovalnica krije neposredno škodo, ki nastane na vozilu kot posledica poškodb zaradi padca toče.
(8) Kritje D8A - Najem nadomestnega vozila - osnovno
1) Zavarovalnica krije stroške najema nadomestnega vozila, če je bilo vozilo poškodovano, uničeno ali je izginilo zaradi katerekoli zavarovane nevarnosti iz osnovnih zavarovalnih kritij in zavarovanec uveljavlja plačilo zavarovalnine iz naslova osnovnih zavarovalnih kritij.
2) Zavarovalec/zavarovanec mora pred najemom nadomestnega vozila pridobiti pisno soglasje zavarovalnice, ki ima pravico določiti najemodajalca. V primeru, da se zavarovalec/zavarovanec odloči za drugega najemodajalca (servis), kot je bil napoten ob ogledu škode, zavarovalnica krije stroške najema drugega nadomestnega vozila, vendar največ do višine stroškov najema pri napotenem najemodajalcu (servisu).
3) Pri popravilu vozila krije zavarovanje stroške najema nadomestnega vozila za potreben čas popravila, ki se določi na podlagi tovarniških normativov za popravilo. Za dan popravila se šteje do osem delovnih ur, pri čemer se delovna ura nad osmimi urami oziroma nad mnogokratnikom osmih ur, šteje za nadaljnji delovni dan. Ne krije pa stroškov najema za čas, ki je potreben za morebitno dobavo nadomestnih delov vozila.
4) Kadar je vozilo ukradeno ali uničeno, krije zavarovanje stroške najema vozila za čas do nabave drugega vozila ali dokler izginulo vozilo ni najdeno, vendar največ do 10 dni.
5) Stroški najema nadomestnega vozila se priznajo za obdobje znotraj časa popravila vozila (delna škoda) oziroma pred izplačilom zavarovalnine v primeru uničenja ali izginotja vozila (totalna škoda).
6) Z zavarovanjem so kriti stroški najema istovrstnega nadomestnega vozila z enako prostornino motorja. Stroški najema nadomestnega vozila zajemajo stroške najemnega dne in kilometrino do največ sto prevoženih kilometrov (100 km) na dan brez stroškov goriva in cestnin.
7) Zavarovalnica povrne stroške na podlagi originalnega računa najemodajalca, na katerem mora biti natančno navedeno število dni najema in prevoženi kilometri ter posamični strošek.
8) Zavarovanje stroškov najema nadomestnega vozila se ne more skleniti za tista vozila, ki se jih daje v najem (rent a car ipd.).
9) V zavarovalnem letu sta krita največ dva škodna dogodka.
(9) D8B - Najem nadomestnega vozila - razširjeno
1) Zavarovalnica, krije stroške najema nadomestnega vozila, če je bilo vozilo poškodovano, uničeno ali je izginilo zaradi katerekoli zavarovane nevarnosti iz osnovnih zavarovalnih kritij ali dodatnih zavarovalnih kritij in zavarovanec uveljavlja plačilo zavarovalnine iz naslova osnovnih zavarovalnih kritij ali dodatnih zavarovalnih kritij.
2) Za zavarovanje veljajo enake določbe, kot navedene v točkah 2. do 9. pri Kritju D8A iz prejšnjega odstavka.
4. člen Kritje E - ZAVAROVANJE DODATNE OPREME, PRTLJAGE IN STVARI V VOZILU
Predmet zavarovanja
(1) Po posebnem dogovoru so lahko predmet zavarovanja:
1) Orodje, avdio-video-foto naprave ter druga dodatna oprema, priključne naprave, pribor in okrasni deli, namenjeni vozilu, ki so kasneje vgrajeni v vozilo, pritrjeni oziroma postavljeni nanj ter reklamni napisi v vozilu in na njem.
2) Osebna prtljaga v vozilu:
zavarovanje osebne prtljage se nanaša le na stvari za osebno rabo, ki jih voznik ali potniki nosijo s seboj, vključno z njihovo obleko, razen nakita in drugih dragocenosti, zbirk, denarja, vre-dnostnih papirjev, dokumentov in računalnikov.
Za prtljago štejejo, poleg običajnih stvari za osebne potrebe glede na čas, namen in trajanje potovanja, tudi stvari kot so: oprema za vikend, taborjenje, amaterski fotoaparat s priborom, baterijski radio, daljnogled, pribor in oprema za lov in ribolov ter športni pripomočki. Prtljaga se zavaruje kot skupek stvari v posameznem vozilu ali na posameznem sedežu v vozilu.
3) Zbirke vzorcev trgovskega blaga v vozilu:
zbirke vzorcev trgovskega blaga morajo biti na polici navedene in označene glede na vrsto blaga (zbirka spominkov, zbirka manufakturnega blaga, elektrotehničnega ali drugega blaga ipd.).
4) Orodje, pribor in prenosna tehnična sredstva, ki služijo za opravljanje poklicne dejavnosti in se prevažajo v vozilu; Le ti morajo biti na polici označeni glede na svojo sestavo in glede na poklicno dejavnost, za katero se uporabljajo, zavarovani pa so le, če se prevažajo skupaj z zavarovalcem/ zavarovancem ali njegovim delavcem.
(2) Stvari so zavarovane, dokler so v zaklenjenem vozilu ali na njem pritrjene s sistemom proti kraji.
(3) Dejanska vrednost in obstoj zavarovane opreme ter stvari se izkazuje s predložitvijo originalnega računa ali drugih ustreznih dokumentov.
Zavarovane nevarnosti
(4) Dodatno zavarovanje dodatne opreme, prtljage in stvari v vozilu se lahko sklene samo poleg osnovnih zavarovalnih kritij.
(5) Zavarovalnica krije škodo zaradi poškodbe, uničenja ali izginotja predmetov zavarovanja, ki je posledica zavarovanih nevarnosti, ki jih krijejo osnovna zavarovalna kritja.
(6) Zavarovalnica krije škodo zaradi tatvine, če je vozilo ukradeno oziroma če so stvari ukradene iz zaklenjenih prostorov.
(7) Pri zavarovalcu/zavarovancu, ki se ukvarja s prevozom potnikov z avtobusi ali osebnimi avtomobili, je krita tudi škoda, nastala zaradi zamenjave ali izginotja prtljage ob izdaji ali prevzemu.
5. člen Kritje F - DODATNO STROJELOMNO ZAVAROVANJE
Predmet zavarovanja
(1) Predmet dodatnega strojelomnega zavarovanja so lahko:
1) vlečna in delovna vozila,
2) delovne naprave tovornih, priključnih, delovnih in tirnih vozil ter avtobusov, Če so zavarovane samo delovne naprave tovornih vozil, avtobusov ter priključnih in delovnih vozil, je krita samo škoda na motorju, ki je po konstrukciji namenjen izključno za pogon zavarovanih delovnih naprav. Šasija, vozniška kabina, karoserija, motor, menjalnik,diferencial ter celotna transmisija in vse drugo, kar omogoča premikanje delovnega vozila v določeni smeri, ne štejejo za delovne naprave. Pri klima in hladilnih napravah je predmet zavarovanja samo agregat.
3) radijske postaje, če niso vgrajene v specialna vozila radijskih hiš, ter radarske naprave, vgrajene v vozila.
(2) Predmet zavarovanja je tudi hidravlično delovno olje vlečnih in delovnih vozil ter delovnih naprav, če je njegova vrednost zajeta v vrednosti vozil in naprav. Škoda se nadomesti z upoštevanjem amortizacije in v skladu s proizvajalčevimi in veljavnimi tehničnimi predpisi.
(3) Zavarovane so samo na polici navedene stvari in sicer:
1) dokler so montirane in pripravljene za obratovanje ali obratujejo,
2) če se demontirajo in montirajo zaradi premeščanja ali popravila ter med popravilom v kraju, kjer je stvar v popravilu ali v zavarovalčevi/ zavarovančevi delavnici,
3) med prevozom zaradi čiščenja, popravila in premestitve na območju obrata oziroma največ 15 km izven območja obrata.
(4) Po teh pogojih niso predmet dodatnega strojelomnega zavarovanja, in sicer tudi takrat ne, ko je njihova vrednost zajeta v vrednosti predmeta zavarovanja:
1) priključne naprave na traktorjih in kmetijskih strojih,
2) delovne sestavine kmetijskih strojev, na primer lemeži, diski, klini, noži, noži in zobje za kosilne grebene naprave, motike, ipd.,
3) deli vozil in naprav, ki so izpostavljeni neposrednim toplotnim učinkom, na primer: obloge posod in naprav za zgorevanje, rešetke kurišč, gorilniki, elektro odporni grelci, ipd., razen motorjev z notranjim izgorevanjem,
4) deli vozil in naprav, ki se večkrat zamenjujejo, na primer: sita, obloge na valjih, upogljive cevi, jermenje, krtače, obročki, gumijaste, tekstilne in sintetične obloge, filtrski vložki, platneni filtri, sredstva za toplotno izolacijo in tesnenje, hitro obrabljivi deli spojnic, prenosni kabli, drsni in kotalni ležaji do notranjega premera 100 mm, ipd.
5) potrošni materiali, kot so: gorivo, mazivo, olje za podmazovanje, sredstva za hlajenje, čistilna sredstva, ipd.,
6) transportni trakovi, verige in vrvi,
7) plašči, zračnice in verige za kolesa, ter gumijaste gosenice,
8) vse vrste orodja, deli vozil in naprav, ki se neposredno uporabljajo za lomljenje, drobljenje, izkopavanje in oblikovanje,
9) sredstva za tesnjene in izolacijo ter sredstva za hlajenje v hladilnih napravah,
10) gosenice na vozilih goseničarjev, če ni drugače dogovorjeno,
11) katalizatorji in indikatorji,
12) vsi deli vozil in naprav, ki so obrabljeni ali izrabljeni.
(5) Dodatno strojelomno zavarovanje je mogoče skleniti samo poleg osnovnih zavarovalnih kritij.
Zavarovane nevarnosti
(6) Dodatno strojelomno zavarovanje krije neposredno škodo zaradi uničenja ali poškodovanja predmeta zavarovanja, ki je posledica presenetljivih in od zavarovalčeve/zavarovančeve/voznikove volje neodvisnih dogodkov, in sicer:
1) napake v konstrukciji, materialu ali izdelavi atestiranih naprav,
2) neposrednega delovanja električnega toka (kratkega stika, atmosferske in druge preobremenitve električnega toka ipd.) pri vozilih na električni pogon,
3) razleta ali razpada zaradi delovanja centrifugalne sile,
4) mraza, pritiska ledu ali snega oziroma neposrednega učinka gibanja ledu razen zamrznitve vode v delih motorja,
5) nadtlaka in podtlaka (implozije),
6) zatajitve varovalne naprave ali naprave za uravnavanje pa tudi naprave za samodejno upravljanje, ki je sestavni del vozila ali delovne naprave,
7) zagozditve vrtalne naprave v vrtini med vrtanjem.
(7) Zavarovalnica krije škodo v povezavi s hidravličnimi delovnimi olji vlečnih in delovnih vozil ter delovnih naprav samo tedaj, če je škoda posledica poškodovanja ali uničenja teh vozil ali naprav zaradi zavarovanih nevarnosti.
(8) Pri električnih in električno-dizelskih lokomotivah so z zavarovanjem krite samo škode zaradi delovanja električne energije, medtem ko ostale nevarnosti iz strojelomnega zavarovanja niso krite.
Izključitve pri kritju dodatnega strojelomnega zavarovanja
(9) Zavarovalnica tudi ob sklenitvi dodatnega strojelomnega zavarovanja ne krije škod ki so nastale zaradi:
1) pomanjkljivosti ali napak, ki so že obstajale v trenutku sklenitve zavarovanja,
2) montaže ali poskusnega obratovanja novih stvari,
3) prenapetosti in preobremenjenosti strojev in električnih naprav, aparatov in instalacij izven obsega njihovih projektnih parametrov,
4) pomanjkljivega vzdrževanja,
5) izgube pogonskega goriva ali olja iz motorja, menjalnika ali diferenciala ter izgube hladilne tekočine zaradi kateregakoli vzroka,
6) neposredne posledice trajnih kemijskih, termičnih, atmosferskih, mehanskih in drugih vplivov in razmer namestitve in dela, kot na primer oksidacija, staranje, korozija, sevanje, previsoke vibracije ipd.,
7) posledic vseh oblik obrabe, trganja, abrazije, erozije, kavitacije ipd.,
8) prekomernih slojev rje, vodnega kamna, vsedlin, mulja ipd., pa tudi primerov, ko je zaradi tega prišlo do uničenja ali poškodovanja predmeta zavarovanja,
9) začetka delovanja pred končanim popravilom,
10) dinamičnega gibanja rotacijskih delov stroja (turbomotorjev ipd.), če to ni posebej dogovorjeno v pogodbi,
11) kršitve zakonskih in tehničnih predpisov in navodil o tehnični izrabi zavarovanih predmetov in nespoštovanja zaščitnih ukrepov,
12) škodnih dogodkov, ki nastanejo v garancijskem (jamstvenem) roku in sta jih proizvajalec ali prodajalec dolžna povrniti,
13) popravila poškodovanih predmetov zavarovanja, če se škoda ugotovi in popravilo opravi ali bi moralo biti opravljeno pri rednem ali periodičnem pregledu zaradi vzdrževanja,
14) škodnih dogodkov na delovnih napravah, ko so le te montirane zaradi obratovanja na drugem vozilu kot je navedeno na polici,
15) poleg zgoraj naštetih veljajo še splošne izključitve navedene v 15. členu teh pogojev.
6. člen Kritje G - ZAVAROVANJE VOZIL V DELAVNICAH
(1) Zavarovana so vozila strank, ki so bila sprejeta v avtodelavnico ali avtopralnico za čas vožnje in mirovanja v območju delavnice ter v času poskusnih voženj do 150 km izven delavnice. Kritje je podano v času izvajanja del, vključno s škodo, nastalo zaradi padca vozila z dvigala. Krite so zavarovane nevarnosti kot pri osnovnih zavarovalnih kritjih. Pri tem zavarovanju je predmet zavarovanja samo tista dodatna oprema, ki je bila vgrajena s strani proizvajalca.
(2) S tem zavarovanjem niso krite škode nastale zaradi nestrokovno opravljenih del ter škoda na vozilih, ki so last lastnika ali solastnika delavnice ali zaposlenega v delavnici.
7. člen NAČIN ZAVAROVANJA
(1) Zavarovanje se lahko sklene na celotno vrednost (polno zavarovanje) - kot zavarovanje, pri katerem je ob nastanku zavarovalnega primera zavarovalnina enaka priznani škodi po teh pogojih, ki pa ne more biti večja od dejanske vrednosti vozila ali stvari ob njenem nastanku.
(2) Zavarovanje za osnovna zavarovalna kritja se lahko sklene tudi na sorazmerno vrednost - kot zavarovanje pri katerem se kot osnova za določitev premije uporabi dogovorjena sorazmerna vrednost vozila, glede na novonabavno vrednost po vsakokrat veljavnem Eurotax katalogu, na dan sklenitve zavarovanja. Zavarovalnina se določi v deležu od priznane škode in to v enakem razmerju, kot je veljalo med novonabavno vrednostjo vozila in osnovo za izračun premije ob sklenitvi zavarovanja na sorazmerno vrednost.
(3) Zavarovanje za osnovno zavarovalno Kritje B1 za nova vozila se lahko sklene tudi na novo vrednost. Predmet zavarovanja so lahko le nova osebna vozila ter njihovi sestavni deli, do omejene višine novo nabavne vrednosti, opredeljene na polici. Za nova vozila štejejo tista vozila, ki ob sklenitvi zavarovanja niso starejša od 10 dni od datuma prve registracije. Zavarovanec je upravičen do zavarovalnine v primeru uničenja vozila, kot je to opredeljeno v 2. odstavku 25. člena teh pogojev, če dokaže, da kupuje novo vozilo in sicer v roku 1 leta od uničenja vozila. Zavarovalnina iz tega kritja se nakaže neposredno prodajalcu novega vozila. Škoda se obračuna na podlagi razlike med tako imenovano novo vrednostjo vozila in tržno vrednostjo vozila na dan zavarovalnega primera iz zahtevka za izplačilo zavarovalnine zavarovalnice, zmanjšano za morebitne odbitke. Zavarovalnina ne more znašati več kot 20 % od osnove za obračun premije na polici. Zavarovalnina skupaj z zavarovalnino pri Kritju B1 ne more znašati več, kot je osnova za obračun premije na polici.
(4) Zavarovanje za osnovno zavarovalno Kritje B1 za vozila stara 1 leto se lahko sklene tudi na novo vrednost. Predmet zavarovanja so lahko le osebna vozila ter njihovi sestavni deli, do omejene višine novo nabavne vrednosti opredeljene na zavarovalni polici. Za 1 leto stara vozila se štejejo tista vozila, ki ob sklenitvi zavarovanja niso starejša od 1 leta in 10 dni od datuma prve registracije. Zavarovanec je upravičen do zavarovalnine v primeru uničenja vozila, kot je to opredeljeno v 2. odstavku 25. člena teh pogojev, če dokaže, da kupuje novo vozilo in sicer v roku 1 leta od uničenja vozila. Zavarovalnina iz tega odstavka se nakaže neposredno prodajalcu novega vozila. Škoda se obračuna na podlagi razlike med tako imenovano novo vrednostjo vozila in tržno vrednostjo vozila na dan zavarovalnega primera iz zahtevka za izplačilo zavarovalnine zavarovalnice, zmanjšano za morebitne odbitke. Zavarovanec je ob vsakem zavarovalnem primeru udeležen z odbitno franšizo, ki znaša 20 % od osnove za obračun premije na polici. Zavarovalnina ne more znašati več kot 15 % od osnove za obračun premije na polici.
8. člen XXXXXXXX XXXXXXXXXXXXX PRIMERA
(1) Zavarovalni primer je dogodek, glede na katerega se sklene zavarovanje in mora biti bodoč, negotov in neodvisen od izključne volje pogodbenikov.
(2) Pri zavarovanju stvari se šteje, da je nastal zavarovalni primer v trenutku, ko so zaradi ene izmed zavarovanih nevarnosti začele nastajati poškodbe na zavarovani stvari.
9. člen VELJAVNOST ZAVAROVANJA
(1) Zavarovalna pogodba učinkuje od dneva in ure, ki je na polici označen kot dan in ura začetka zavarovanja, veljati pa preneha z dnem in uro, ki sta navedena na polici, oziroma, ko preneha obstajati zavarovalni interes zavarovanca (prodaja, sprememba lastništva, odtujitev, sprememba najemnika ipd.). V primeru, da ura ni navedena pa od 24. ure navedenega dne.
(2) Zavarovalno kritje (obveznost zavarovalnice izplačati zavarovalnino) začne naslednji dan po vplačilu celoletne premije ali njenega prvega obroka, če ni drugače dogovorjeno.
(3) V primeru, ko se premija plača na podlagi fakture, zavarovalno kritje velja od dne in ure, ki sta navedena na polici le pod pogojem, da zavarovalec plača premijo v roku, ki je naveden na fakturi. Če premija ni plačana v roku, ki je določen na fakturi, velja kritje šele od naslednjega dne po placilu premije.
(4) Če trajanje zavarovanja ni določeno v pogodbi, sme vsaka stranka od nje odstopiti z dnem zapadlosti premije, le da mora o tem pisno obvestiti drugo stranko najmanj 3 mesece pred zapadlostjo premije.
(5) Če je zavarovanje sklenjeno za več kot tri leta, sme po preteku tega časa vsaka stranka z odpovednim rokom šestih mesecev odstopiti od pogodbe s tem, da to pisno sporoči drugi stranki.
10. člen: PODLAGA ZA DOLOČITEV PREMIJE
(1) Pri določitvi premije za vozila ob sklenitvi oziroma obnovitvi zavarovanja na celotno vrednost se upošteva nabavna vrednost novega vozila, ki je sestavljena iz cene novega vozila (po katalogu oziroma po oceni strokovne službe zavarovalnice) ter vrednosti dodatne opreme.
Če se v tujini kupljeno vozilo uporablja samo v tujini, je nabavna vrednost novega vozila vrednost, ki velja v državi, v kateri se vozilo uporablja, oziroma vrednost, ki jo ima v državi, kjer je bilo kupljeno, pri čemer so upoštevane vse dajatve.
Če nabavne vrednosti novega vozila ni mogoče ugotoviti, se le ta ugotavlja na podlagi nabavne vrednosti podobnega ali primerljivega vozila. Pri določitvi premije za zavarovanje osebnih avtomobilov na osnovi sorazmerne vrednosti se kot osnova za določitev premije uporabi dogovorjena sorazmerna vrednost
Osnova za določitev premije v % | % priznane zavarovalnine |
80 | 80 |
70 | 70 |
60 | 60 |
50 | 50 |
(2) Za vozila muzejske vrednosti, trofejna vozila, vozila posebej prirejena za dirke, rally in hitrostne preizkušnje ter podobno se premija določa na podlagi dogovorjene zavarovalne vsote. Dogovorjena zavarovalna vsota za ta vozila ne more biti višja od njihove tržne vrednosti, vendar ne nižja od nabavne vrednosti novega enakovrstnega serijskega vozila.
(3) Dogovorjena zavarovalna vsota se upošteva tudi pri zavarovanju dodatne opreme in stvari v vozilu, kjer se določi zavarovalna vsota za vsak predmet posebej (zbirka blaga se zavaruje v celoti).
(4) Za vozila, ki so bila sprejeta v avtodelavnico ali avtopralnico je premija določena na podlagi števila zaposlenih delavcev.
11. člen: DOLOČANJE PREMIJE
(1) Premija za osnovna zavarovalna kritja se določi na podlagi nove nabavne vrednosti vozila, vrste vozila, znamke in tipa vozila, premijske stopnje, ki je odvisna od izbrane odbitne franšize, bonusa oz. malusa, doplačil za razširitve kritja ter popustov in drugih kriterijev, določenih pri zavarovalnici.
(2) Premija za dodatna zavarovalna kritja se določi na podlagi tehničnih lastnosti vozila ali nove nabavne vrednosti vozila odvisno od vrste vozila in obsega kritja ter drugih kriterijev, določenih pri zavarovalnici.
(3) Premija za dodatno opremo se določi na podlagi vrednosti predmeta zavarovanja (dejanska vrednost) in premijske stopnje, ki je odvisna od obsega kritja.
(4) Premija za dodatno strojelomno zavarovanje vozila se določi na podlagi nove nabavne vrednosti vozila ter premijske stopnje, ki je odvisna od izbrane odbitne franšize, bonusa oz. malusa.
(5) Premija za dodatno strojelomno zavarovanje delovne naprave se določi na podlagi nove nabavne vrednosti delovne naprave ter premijske stopnje, ki je odvisna od izbrane odbitne franšize, bonusa oz. malusa.
(6) Določanje premije v odvisnosti od števila zavarovalnih primerov:
1) Pri kasko zavarovanju vseh vrst vozil in pri zavarovanju dodatnega strojelomnega zavarovanja se pri zavarovalcih/zavarovancih, ki ne zavaru- jejo 6 vozil ali več katerekoli vrste, razen pri zavarovanju vozil s tujo registracijo, vozil v popravilu v delavnicah in posebnih oblikah zavarovanja avtomobilskega kaska, določi premija za vsako vozilo posebej, upoštevajoč število prijavljenih zavarovalnih primerov za katere se upoštevajo določila o bonusu in malusu, oziroma pretekli čas trajanja zavarovanja brez prijav- ljenega zavarovalnega primera (znižanje premije-bonus oziroma zvišanje premije-malus).
2) Za prijavljen zavarovalni primer šteje škoda na vozilu, na podlagi katere je zavarovalnica izplačala zavarovalnino oziroma je ob podaljšanju ali obnovi zavarovanja v postopku reševanja.
3) Šteje se, da zavarovalni primer ni prijavljen, če zavarovanec sam povrne škodo v roku enega leta od izplačila škode s strani zavarovalnice ali če je celotni izplačani znesek povrnjen zavarovalnici iz kakršnega koli drugega naslova v roku treh let.
4) Ob sklenitvi kasko zavarovanja z ali brez dodatnega strojelomnega za- varovanja, pri katerem je dogovorjeno, da se pri določanju premije upošteva pretekli čas trajanja zavarovanja brez prijavljene škode oziroma število prijavljenih škod v preteklem zavarovalnem obdobju za vsako vozilo posebej, se le-ta določi na podlagi razvrstitve v ustrezni premijski razred, s katerim je določena višina izhodiščne premije, ki jo je potrebno upoštevati. Bonus oz. malus se obračunata kot prvi popust oz. doplačilo na premijo.
Premijski razredi | |||||||||||||||||||
Bonus področje | Malus področje | ||||||||||||||||||
1 | 2 | 3 | 4 | 5 | 6 | 7 | 8 | 9 | 10 | 11 | 12 | 13 | 14 | 15 | 16 | 17 | 18 | 19 | 20 |
Višina izhodiščne premije v odstotkih | |||||||||||||||||||
50 | 50 | 50 | 50 | 55 | 60 | 65 | 70 | 75 | 80 | 85 | 90 | 95 | 100 | 110 | 120 | 135 | 150 | 170 | 200 |
Razvrščanje v določeni premijski razred se opravi:
5) Za vsako novo zavarovanje se premija določi po 14. premijskem razredu s 100 % premije.
6) Za novo zavarovanje se šteje, če zavarovanec v zadnjih treh letih ni imel veljavne kasko police za katerokoli vozilo iste vrste pri katerikoli zavarovalnici.
7) Vsako zavarovalno leto brez prijavljenega zavarovalnega primera omogoča razvrstitev za en premijski razred nižje v naslednjem zavarovalnem letu.
8) Vsak prijavljen zavarovalni primer v preteklem zavarovalnem letu oziroma obdobju ima za posledico razvrstitev za tri premijske razrede višje v naslednjem zavarovalnem letu.
9) Če je v zavarovalni pogodbi posebej dogovorjeno in obračunana premija za dodatno kritje “odkup prve škode”, se ob eni prijavljeni škodi v tekočem zavarovalnem letu, ne glede na določbe tega člena, upošteva razvrstitev za en premijski razred nižje v naslednjem zavarovalnem letu (bonus).
10) Če je zavarovanec imel sklenjeno zavarovanje za dobo, krajšo od enega leta, se to zavarovanje pri naslednjem zavarovalnem letu ne upošteva kot podlaga za znižanje premije ne glede na to, da ni prijavil zavarovalnega primera; upošteva pa se število prijavljenih zavarovalnih primerov iz tega obdobja.
11) Če je bilo zavarovanje prekinjeno ali je poteklo, ima zavarovanec za isto vozilo ali vozilo iste vrste, pravico in dolžnost do istega bonusa/malusa, če od dneva prekinitve ali poteka ni poteklo več kot tri leta ob pogoju, da v prejšnjem obdobju do sklenitve nove zavarovalne pogodbe ni bil prijavljen zavarovalni primer. Če je v zavarovalnem letu pred prekinitvijo ali potekom bil prijavljen zavarovalni primer, ki ima vpliv na bonus, se zavarovanca uvrsti v ustrezni premijski razred. Primeri, ki štejejo kot prekinitev ali potek zavarovanja:
a) potek zavarovalne pogodbe brez obnovitve pogodbe;
b) odpoved zavarovalne pogodbe;
c) potek zavarovalnega obdobja, za katero je plačana premija, ki ima v smislu teh pogojev za posledico prekinitev zavarovalnega kritja in
d) uničenje ali izginotje predmeta zavarovanja, prodaja in podobno.
12) Za prekinitev ne velja obdobje, ko je bilo vozilo mobilizirano ali so ga zasegle oblasti, če to ni trajalo več kot tri leta.
13) V primeru odtujitve vozila se pravica do bonusa oziroma obveza plačila malusa ne prenese na novega lastnika oziroma uporabnika vozila. Pri prenosu lastništva vozila s pravnim poslom (npr. darilno pogodbo) na zakonca ali izvenzakonskega partnerja se bonus iz kasko zavarovanja lahko prenese na novega lastnika vozila, vendar stari lastnik v tem primeru nima pravice uveljavljati enakega bonusa pri sklenitvi novega zavarovanja avtomobilskega kaska. Zamenjava mora biti opravljena v roku treh let.
14) Xxxxxxxxxxx ima pravico do bonusa oziroma se mu bo obračunal malus tudi na podlagi pisnega potrdila prejšnjega zavarovalnice o prejšnjem trajanju zavarovanja in številu zaporednih let brez prijavljenega zavarovalnega primera oziroma številu prijavljenih zavarovalnih primerov. Če se tega dokumenta ne predloži, se zavarovanca razvrsti v 20. premijski razred.
15) Pri vozilih v zakupu (leasing), se pravice in dolžnosti zavarovanca o bonusu in malusu prenesejo na zavarovalca, če ni drugače dogovorjeno.
12. člen: IZGUBA BONUSA
Na izgubo bonusa vplivajo prijavljene škode iz osnovnega zavarovalnega kritja KASKO B - KRITJA (izjemo predstavlja nevarnost poškodovanja tapeciranih delov vozila ob nudenju pomoči osebam, ki so bile poškodovane v prometni nesreči) in dodatnega strojelomnega zavarovanja, če v zavarovalni pogodbi ni dogovorjeno drugače.
13. člen: PLAČILO PREMIJE IN POSLEDICE NEPLAČILA PREMIJE
(1) Premijo ali njen 1. obrok mora zavarovalec plačati ob sklenitvi pogodbe, v primeru dolgoročnih zavarovanj ali zavarovanj za nedoločen čas, pa prvi dan vsakega nadaljnjega zavarovalnega leta. Če je dogovorjeno, da se premija plačuje v obrokih, mora biti prvi obrok vplačan ob sklenitvi pogodbe, razen če ni drugače dogovorjeno. V primeru, ko se premija plača na podlagi fakture mora zavarovalec premijo plačati do zapadlosti fakture.
(2) Če je dogovorjeno, da se premija plačuje v obrokih ali za nazaj, se lahko obračunajo redne obresti od zneska premije, za katero je dogovorjena odložitev plačila. Če obrok ni plačan do dneva zapadlosti, ima zavarovalnica pravico do zakonskih zamudnih obresti in pravico zahtevati takojšnje plačilo vseh še nezapadlih obrokov.
(3) Če je premija plačana po pošti ali banki, velja za čas plačila dan, ko je bil dan nalog za plačilo pošti ali banki.
(4) Če je bil glede na dogovorjeni čas zavarovanja priznan popust na premijo, zavarovanje pa je prenehalo pred potekom tega časa, lahko zavarovalnica terja razliko do tiste premije, ki bi jo moral zavarovalec plačati, če bi se bila pogodba sklenila le za toliko časa, kolikor je resnično trajala.
(5) V primeru prenehanja zavarovalne pogodbe zaradi neplacane zapadle premije, mora zavarovalec plačati premijo za čas do dneva prenehanja pogodbe ali celotno premijo za tekoče zavarovalno leto, če je do dneva prenehanja veljavnosti pogodbe nastal zavarovalni primer, za katerega mora zavarovalnica plačati zavarovalnino. Zavarovalec je dolžan povrniti tudi popust na premijo, ki mu je bil priznan za dogovorjeni čas zavarovanja, kot je opredeljeno v prejšnjem odstavku.
(6) Zavarovalnica ima pravico, da ob kakršnem koli izplačilu iz zavarovanja od zavarovalnine odtegne vse zapadle in neplačane premije tekočega zavarovalnega leta kakor tudi druge zapadle obveznosti zavarovalca do zavarovalnice, v primeru totalne škode, pa tudi nezapadle obroke po zavarovalni pogodbi.
(7) Obveznost zavarovalnice, da izplača zavarovalnino preneha v primeru, če zavarovalec do zapadlosti ne plača premije, ki je zapadla po sklenitvi pogodbe, in tega tudi ne stori kdo drug, ki je za to zainteresiran, po tridesetih dneh od dneva, ko je bilo zavarovalcu vročeno priporočeno pismo zavarovalnice z obvestilom o zapadlosti premije, pri čemer pa ta rok ne more izteci prej, preden ne preteče trideset dni od zapadlosti premije.
(8) Zavarovalnica lahko po izteku roka iz 7. odstavka tega člena, če je zavarovalec v zamudi s plačilom premije, ki jo je treba plačati po sklenitvi pogodbe oziroma druge in naslednjih premij, razdre zavarovalno pogodbo brez odpovednega roka, s tem da razdrtje zavarovalne pogodbe nastopi z iztekom roka iz 7. odstavka tega člena in s prenehanjem zavarovalnega kritja, če je bil zavarovalec na to opozorjen v priporočenem pismu z obvestilom o zapadlosti premije in o prenehanju zavarovalnega kritja.
14. člen: VRAČILO PREMIJE
Zavarovalnica na zahtevo zavarovalca vrne del premije za neuporabljeni čas zavarovanja, od dne prejetja zahtevka, če zavarovanec vozilo odjavi pri pristojnem prometnem organu ali če zaradi drugega razloga zavarovanje preneha veljati, pod pogojem, da v zavarovalnem letu, na katerega se vračilo premije nanaša, ni bilo prijavljenega nobenega zavarovalnega primera iz kateregakoli naslova kasko zavarovanja. Pri vračilu premije si zavarovalnica lahko zaračuna administrativne stroške.
15. člen: SPLOŠNE IZKLJUČITVE
(1) Ne glede na izbrana kritja zavarovalnica v nobenem primeru ne krije škode:
1) nastale zaradi vojnih dejanj in drugih vojni podobnih dogodkov,
2) zaradi vulkanskih izbruhov, sproščanja jedrske energije oziroma radio- aktivnosti,
3) ki jo je namerno povzročil upravičeni uporabnik vozila, ter škode, nastale med uporabo predmeta zavarovanja pri pomoči ali izvrševanju naklepnega kaznivega dejanja upravičenega uporabnika vozila,
4) če zavarovanec lažno prijavi nastanek (krajevno, časovno, opisno) prometne nesreče oz. škode na vozilu. Če se to ugotovi v času reševanja zahtevka, je odklonitev, če pa se to naknadno ugotovi, pa je dolžan vrniti izplačano mu zavarovalnino,
5) nastale zaradi kršitve zakonskih in tehničnih predpisov ter pravil o tehničnem izkoriščanju predmeta zavarovanja in zaščitnih ukrepov, ki so v vzročni zvezi s škodnim dogodkom kot na primer: uporaba tehnično oporečnega vozila (vozilo brez predpisanega tehničnega pregleda,
neustrezne, izrabljene ali glede na vozne razmere neustrezne pnevmatike,
...), nespoštovanje normativov in navodil za varno uporabo in vzdrževanje (prekoračitev dovoljenih obremenitev glede števila potniških mest, nosilnosti, delovnega tlaka, področja dvigovanja, nestrokovni posegi pri vgradnji dodatne opreme, nestrokovni ali neopravljeni predpisani obdobni servisi, nespoštovanje navodil proizvajalca pri uporabi vozila, nadgradenj, priklopnika ali priključkov, ...),
6) ki je posredna in nastane ob zavarovalnem primeru (zmanjšana vrednost vozila, izguba zaslužka, obratovalni zastoj, globe, stroški najema vozila, odškodninski zahtevki, stroški garažiranja in varovanja zavarovanih stvari, razen stroškov za nujno potrebni čas varovanja predmeta zavarovanja na kraju prometne nesreče ali drugem primernem kraju ipd.),
7) nastale zaradi požiga ali eksplozije eksplozivnih teles. Prav tako niso krite škode, ki so posledica zlonamernih dejanj, izsiljevanja ali obračunavanje med storilcem in zavarovancem ali zavarovalcem,
8) v času, ko je že najeto vozilo v pod najemu pri tretji osebi,
9) ki nastanejo na dodatni opremi in delih vozila, ko so ti ločeni od vozila,
10) na motorju ali drugih delih vozila kot posledice iztekanja olja ali hladilne tekočine zaradi nadaljevanja vožnje po poškodbi ali delovanja motorja,
11) ki je posledica vožnje s prazno gumo.
(2) Če v zavarovalni pogodbi ni dogovorjeno drugače in ni obračunana dodatna premija za razširitev kritja, zavarovanje ne krije škode, ki nastane:
1) pri uporabi vozila v nasprotju z namenom, navedenem v zavarovalni pogodbi,
2) v času zadrževanja vozila zunaj območja Evrope v geografskem smislu,
3) med udeležbo z vozilom na športnih prireditvah in preizkušnjah zanje,
4) v času, ko je bilo vozilo mobilizirano ali ga je zasegla oblast. Zavarovanje za čas mobilizacije ali zaseženosti je mogoče skleniti le, če se ta izvaja v okviru vojaških vaj in traja od trenutka prispetja na zbirno mesto do trenutka ponovnega prevzema vozila,
5) v času prevoza z drugimi vozili po kopnem in plovilih na vodah, razen prevoza s trajektom v priobalni plovbi,
6) pri uporabi vozila za motoskiring,
7) kot posledica pogrezanja vozila, tudi če je bilo to nenadno in nepričakovano.
16. člen: IZKLJUČITEV TERORISTIČNIH DEJANJ
(1) Ne glede na druge določbe te zavarovalne pogodbe s tem zavarovanjem ni krita škoda, ki je nastala v neposredni ali posredni povezavi s terorističnim dejanjem, niti katerikoli stroški, ki so nastali kot posledica škode, in sicer niti v primeru, če je skupaj s terorističnim dejanjem na nastanek škode vplival še kak drug vzrok ali dejanje.
(2) Šteje se, da je teroristično dejanje vsako nasilno dejanje ali dejanje, ki ogroža človeško življenje, premično oziroma nepremično premoženje ali infrastrukturo, in sicer s silo, nasiljem ali grožnjo in je izvedeno zaradi političnih, verskih, ideoloških ali podobnih namenov ter ima namen vplivati ali vpliva na vlado kakšne države ali ima namen ustrahovati ali ustrahuje javnost oziroma katerikoli njen del. Za teroristično dejanje se šteje tako dejanje, ki je izvedeno samostojno, kakor tudi tisto, ki je izvedeno v povezavi s katerokoli organizacijo ali oblastjo.
(3) Iz kritja so izključeni tudi škoda in stroški, nastali zaradi preprečevanja oziroma zatiranja terorističnih dejanj.
17. člen: SANKCIJSKA KLAVZULA
Zavarovalnica ne zagotavlja zavarovalnega kritja in zato nima obveznosti poplačila zahtevka ali plačila kakršne koli druge koristi, ne glede na določila zavarovalne pogodbe, v primeru, če bi takšno poplačilo zahtevka ali plačilo kakršne koli druge koristi izpostavilo zavarovalnico kakršnim koli sankcijam, prepovedim ali omejitvam na podlagi resolucij Združenih narodov ali trgovinskim ali ekonomskim sankcijam, kršitvam zakonov ali predpisov Evropske Unije, Združenega kraljestva ali Združenih držav Amerike.
18. člen: POVEČANA NEVARNOST
(1) Če je posebej dogovorjeno in je plačana dodatna premija, krije zavarovanje, ob izpolnjenih ostalih pogojih iz zavarovalne pogodbe, tudi škodne dogodke, nastale:
1) pri testnih vožnjah,
2) pri prevozu nevarnih snovi,
3) v času najema vozila (rent-a-car)
4) v času zakupa vozila (leasing),
5) pri vozilu, ki se uporablja kot nadomestno vozilo,
6) pri uporabi vozila za taksi službo,
7) če ga vozi voznik z manj kot 3 leta vozniških izkušenj, šteto od dneva izdaje prvega ustreznega vozniškega dovoljenja,
8) če ga vozi drugi voznik, ki je star 24 let ali manj in ni lastnik vozila (oziroma ni zavarovalec v primeru leasinga).
(2) Če ni posebej dogovorjeno in ni plačana dodatna premija, zavarovalnica izplača zavarovalnino v sorazmerju med dejansko plačano premijo in premijo, ki bi morala biti plačana glede na povečano nevarnost.
19. člen: ZMANJŠANA NEVARNOST
(1) Če je pri zavarovalnici za zmanjšano nevarnost določeno znižanje premije, se lahko le-ta zniža v naslednjih okoliščinah:
1) glede na starost vozila,
2) če je vozilo v lasti invalida oziroma ga vozi voznik za prevoze invalida, ki je lastnik vozila,
3) če vozilo vozi voznik z določenim številom let vozniških izkušenj,
4) če vozilo v enem letu prevozi določeno število kilometrov,
5) če vozilo uporablja samo en voznik,
6) glede na starostno kategorijo voznikov vozila,
7) pri vozilu določene znamke ali modela, ki predstavljajo zmanjšano nevarnost.
(2) Če je za zmanjšano nevarnost znižana premija, vendar pa se ob zavarovalnem primeru ugotovi neupravičenost znižanja premije, zavarovalnica izplača zavarovalnino v sorazmerju med dejansko plačano premijo in premijo, ki bi morala biti plačana brez upoštevanja neupravičenega znižanja premije.
20. člen: UPRAVIČENI UPORABNIK VOZILA
(1) Poleg zavarovanca, ki ni pravna oseba, je upravičeni uporabnik vozila oseba, katero je zavarovanec pooblastil za upravljanje vozila. Položaj upravičenega uporabnika vozila imajo zakonec zavarovanca, njegov krvni sorodnik, posvojitelj ali posvojenec ali oseba, ki z zavarovancem živi v skupnem gospodinjstvu oziroma oseba, ki jo je zavarovanec dolžan preživljati.
(2) Zavarovanec/zavarovalec je dolžan o vsebini zavarovalne pogodbe obvestiti upravičenega uporabnika vozila, zato se vednost in ravnanje upravičenega uporabnika vozila šteje kot vednost in ravnanje zavarovanca.
21. člen: SOUDELEŽBA ZAVAROVANCA PRI ŠKODI
Če je na polici dogovorjena soudeležba zavarovanca v obliki dogovorjene franšize, zavarovalnica ne povrne škode, ki je manjša od dogovorjene franšize. Če pa je škoda višja, se od nje odšteje dogovorjena franšiza. Višina franšize je določena z zneskom na polici ali pa se obračunava kot odstotek od osnove, ki je določena za izračun premije.
22. člen: IZGUBA ZAVAROVALNIH PRAVIC
(1) Zavarovanec izgubi zavarovalne pravice:
1) če vozilo upravlja oseba brez ustreznega vozniškega dovoljenja oziroma oseba, ki ji je bilo to uradno odvzeto ali ji je bila izrečena prepoved, razen če vozilo upravlja kandidat za voznika med učenjem vožnje ob upoštevanju vseh zakonskih predpisov, ki urejajo ta pouk,
2) če je v času prometne nesreče voznik vozila pod vplivom alkohola. Šteje se, da je voznik pod vplivom alkohola:
a) če ima zaradi uživanja alkoholnih pijač v organizmu več kot 0,5 grama alkohola na kilogram krvi oziroma več kot 0,24 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka,
b) če se po prometni nesreči izmakne preiskavi svoje alkoholiziranosti oziroma jo odkloni ali po prometni nesreči zaužije alkohol, tako da onemogoči ugotavljanje prisotnosti alkohola v organizmu oziroma stopnje alkoho-liziranosti v trenutku nastanka prometne nesreče,
c) če ne glede na količino alkohola v organizmu kaže znake alkoholne zmedenosti - alkoholiziranosti,
d) če je alkotest pozitiven, a voznik ne poskrbi, da bi bila z analizo – če ta ne ogroža njegovega zdravja (npr. zaradi hemofilije) – natančno ugotovljena stopnja njegove alkoholiziranosti,
e) če zapusti kraj prometne nesreče,
3) če je v času prometne nesreče voznik vozila pod vplivom mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi. Šteje se, da je voznik pod vplivom mamil ali drugih psihoaktivnih snovi:
a) če se s posebnimi sredstvi, napravami ali strokovnim pregledom ugotovi, da kaže znake zmedenosti zaradi uživanja mamil ali drugih psihoaktivnih snovi oziroma je bila ugotovljena prisotnost mamil ali drugih psihoa- ktivnih snovi,
b) če ustrezno usposobljeni policist na podlagi opazovanja različnih znakov, simptomov, videza in obnašanja voznika ter ob uporabi ustreznih pripomočkov posumi na vožnjo pod vplivom mamil, voznik pa ne poskrbi, da ta sum s strokovnim pregledom ovrže,
c) če se po prometni nesreči izmakne preiskavi oziroma odkloni možnost ugotavljanja obstoja mamil ali drugih psihoaktivnih snovi v telesu,
4) če je ob sklenitvi zavarovanja zavarovalec/zavarovanec navajal neresnične ali zamolčal dejanske podatke pomembne za sklenitev zavarovanja ali je ob prijavi škode navajal, prikazoval ali dokazoval neresnične podatke o okoliščinah prometne nesreče (npr. zamenjava voznika, napačno navajanje lokacije in časa nezgode, vzroka za nastanek zavarovalnega primera, ipd.),
5) če krši določila zavarovalne pogodbe.
(2) Zavarovalnica pa krije škodo, nastalo ob zavarovalnem primeru:
1) če zavarovalec/zavarovanec dokaže, da škoda ni v vzročni zvezi z okoliščinami, zaradi katerih zavarovanec izgubi zavarovalne pravice,
2) ki jo povzroči voznik pod vplivom alkohola, mamil, psihoaktivnih zdravil in snovi na vozilu, ki ga je najel pri zavarovancu, ki se ukvarja z izposojanjem oziroma zakupom vozil (rent a car, leasing),
3) na osnovi posebnega dogovora v zavarovalni pogodbi, ki jo na službeni vožnji povzroči voznik pod vplivom alkohola, mamil, psihoaktivnih zdravil
in snovi na vozilu zavarovanca, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik (s.p). To določilo ne velja, če je voznik lastnik, solastnik oziroma družbenik pravne osebe ali nosilec samostojnega podjetništva, kateremu pripada vozilo,
4) v primeru izplačane zavarovalnine iz 2. točke tega odstavka, je voznik dolžan izplačano zavarovalnino vrniti zavarovalnici s pripadajočimi obrestmi in stroški,
5) v primeru izplačane zavarovalnine iz 3. točke tega odstavka, zavarovalnica nima pravice do povračila zavarovalnine s strani voznika.
23. člen: DOLŽNOSTI ZAVAROVANCA PO ZAVAROVALNEM PRIMERU
(1) Ob nastanku zavarovalnega primera mora zavarovalec/zavarovanec:
1) takoj storiti vse, kar je v njegovi moči, da prepreči nadaljnje nastajanje škode, pri čemer mora upoštevati navodila zavarovalnice,
2) takoj, oz. najkasneje v roku 3 dni, ko izve za zavarovalni primer, o tem pisno obvestiti zavarovalnico,
3) v vseh primerih, nastalih zaradi požara, požiga, eksplozije, tatvine, vlomne in roparske tatvine, ropa, vandalizma, zlonamernih in objestnih dejanj, poškodbe na parkirišču ali prometne nesreče, takoj obvestiti policijo ter navesti, katere stvari so bile uničene, poškodovane oziroma so izginile ob zavarovalnem primeru,
4) zagotoviti, da se ne spreminja stanje poškodovanih oziroma uničenih stvari, dokler si jih ne ogleda predstavnik zavarovalnice, razen če je sprememba v javnem interesu oziroma je potrebna, da bi bila škoda manjša.
(2) Zavarovalec/zavarovanec mora dati zavarovalnici vse potrebne resnične podatke, ki so mu na voljo in so nujno potrebni za ugotavljanje vzroka in obsega škode ter je dolžan sodelovati pri raziskovanju nastanka zavarovalnega primera. Zavarovalnica lahko zahteva še druga dokazila, predvsem dokazila, da je zavarovalec/zavarovanec, če je bil dolžan o nastanku škodnega dogodka obvestiti policijo, to zares storil. Če zavarovalec/zavarovanec ne predložita zahtevanih podatkov in dokazov, šteje, da ni dokazal nastanka zavarovalnega primera oziroma obsega škode in da s tem obveznost izplačila zavarovalnine s strani zavarovalnice ni nastala.
(3) Če zavarovalec/zavarovanec po svoji krivdi zavarovalnici ne prijavi nastanka zavarovalnega primera, kot je določeno s temi pogoji, mora zavarovalnici povrniti morebitne stroške, ki jih ima zaradi tega oziroma zavarovalnica zmanjša znesek zavarovalnine za višino nastalih stroškov.
24. člen: PRIJAVA IN OCENITEV ŠKODE
(1) Po prijavi zavarovalnega primera mora zavarovalnica najkasneje v treh delovnih dneh začeti ugotavljati in ocenjevati škodo. Če zavarovalnica tega ne stori, sme zavarovanec začeti ocenjevati in odpravljati posledice škode pod pogojem, da prej zavaruje dokaze o nastanku zavarovalnega primera in obsegu škode.
(2) Brez predhodnega soglasja zavarovalnice zavarovanec ne sme opraviti nikakršnega popravila poškodovanega vozila, razen popravil, ki so potrebna, da ga odpelje v najbližjo delavnico oziroma servis.
25. člen: UGOTAVLJANJE VIŠINE ŠKODE
(1) Škoda, ki jo krije zavarovalnica, se ugotavlja:
1) ob uničenju predmeta zavarovanja ali če ta izgine (totalna škoda) - po vrednosti predmeta zavarovanja na dan ugotavljanja višine škode, ki se zmanjša za tržno vrednost rešenih ostankov predmeta zavarovanja, pri čemer se upošteva stanje te stvari neposredno pred zavarovalnim primerom.
2) Podlaga za ugotavljanje višine škode je nabavna vrednost nove, zavarovani stvari enake ali primerljive stvari, na dan ugotavljanja višine škode, zmanjšana za izgubljeno vrednost zaradi tehnične in ekonomske izra- bljenosti (amortizacije). Amortizacija se ugotavlja na podlagi podatkov o starosti predmeta zavarovanja in prevoženih kilometrih ter glede na splošno stanje predmeta zavarovanja ob upoštevanju strokovnih meril in tržne vrednosti. Zgornja meja obveznosti zavarovalnice ne more presegati osnove za obračun premije, ki je označena na polici (zavarovalna vsota).
3) Če se ugotovi, da je bila ob začetku zavarovalne dobe vrednost predmeta zavarovanja večja od osnove za obračun premije, se zavarovalnina, ki jo dolguje zavarovalnica, sorazmerno zmanjša.
4) Pri poškodovanju predmeta zavarovanja (delna škoda) - na podlagi višine stroškov popravila, zmanjšane za vrednost ostankov zamenjanih delov. Od stroškov za nakup novih gum, gosenic na kolesih, izpušnega sistema, akumulatorja, ponjave, hidravličnega delovnega olja, ležajev, amortizerjev in ostalih obrabljivih delov ter stroškov barvanja, se odšteje znesek, za katerega je vrednost zamenjanih delov zmanjšana zaradi obrabe.
5) Če je vozilo začasno uvoženo, se pri stroških popravila ne upoštevajo davčne in carinske dajatve.
6) Izjemoma se v primeru delne škode škoda lahko obračuna tudi sporazumno (po cenitvi). V tem primeru se pri obračunu škode upoštevajo interni normativi in ceniki zavarovalnice. Izplačilo škod po sporazumu (cenitvi) na varnostnih elementih (zračne blazine, varnostni pasovi, računalniki zračnih blazin in pasov,…), steklih, svetlobnih telesih in vzvratnih ogledalih ni možno (samo po računu).
Zavarovalnica ima v primeru delnih škod pred izplačilom škode pravico do ogleda popravljenega vozila in do prevzema zamenjanih delov vozila (prevzem delov, ki so predvideni za zamenjavo).
(2) Če je vrednost predmeta zavarovanja, zmanjšana za vrednost ostankov te stvari na dan ugotavljanja višine škode, nižja od stroškov popravila, se višina škode ugotavlja tako, kot če bi bil predmet zavarovanja uničen ali bi izginil (totalna škoda).
(3) Ostanki uničenih ali poškodovanih stvari ostanejo v zavarovančevi lasti in se obračunajo po tržni ceni ter glede na stanje stvari na dan ugotavljanja škode in se odštejejo od zneska obračunane zavarovalnine. Stranki se lahko dogovorita, da se vrednost ostankov določi z njihovo prodajo, ki jo na stroške zavarovanca organizira zavarovalnica. Kupnina pripade zavarovancu, zavarovalnica pa obračuna škodo na podlagi razlike med sporazumno določeno vrednostjo predmeta zavarovanja in kupnino.
(4) Če v primeru tatvine oziroma drugih oblik protipravnega odvzema predmeta zavarovanja najdejo pred izplačilom zavarovalnine, je zavarovanec stvar dolžan prevzeti. Če je zavarovana stvar poškodovana ali uničena, se škoda obračuna po določbah tega člena. Če zavarovana stvar ni najdena v 30 dneh, se škoda obračuna, kot da je zavarovana stvar uničena brez rešenih delov. Če se zavarovana stvar pozneje najde je zavarovanec dolžan sodelovati pri njenem vračanju ter jo, če vrne zavarovalnino, lahko prevzame in obdrži. Če zavarovanec predmet zavarovanja obdrži, se morebitna škoda na tej stvari obračuna po določbah tega člena. Če pa zavarovanec predmeta zavarovanja ne želi obdržati, mora sodelovati pri prenosu lastništva na novega lastnika, ki ga izbere zavarovalnica.
(5) V primeru uničenja ali izginitve predmeta zavarovanja (totalna škoda) ima zavarovalnica pravico neplačano premijo obračunati in pobotati iz zavarovalnine, kot tudi druge zapadle obveznosti zavarovalca do zavarovalnice.
(6) Pri določitvi zavarovalnine za zavarovanje osebnih avtomobilov na osnovi sorazmerne vrednosti se upošteva tabela iz 10. člena teh pogojev. Izbrani odstotek za določitev premije je enak odstotku za izračun zavarovalnine.
(7) Stvari (dodatna oprema, prtljaga in stvari v vozilu) so zavarovane na dejansko vrednost. Zavarovalnica bo v primeru zavarovalnega primera zavarovalnino izplačala v višini nastale škode, največ pa do zneska dogovorjene vsote zavarovanja na »prvi rizik«.
(8) Krita je tudi škoda zaradi:
1) uničenja ali poškodovanja vozila pri preprečevanju zavarovalnega primera in reševanju,
2) uničenja ali poškodovanja oblačil, odej ipd. pri gašenju požara,
3) dežja in snega, ki je padel v vozilo neposredno po njegovem poškodovanju,
4) stroškov vleke ali prevoza poškodovanega nevoznega vozila, do najbližje delavnice ali servisa.
(9) Zavarovalnica ne krije:
1) stroškov posredovanja gasilcev ali drugih organizacij, ki sodelujejo pri nudenju pomoči, ko nastane zavarovalni primer,
2) stroškov, ki jih v zvezi z zahtevkom za izplačilo zavarovalnine mora plačati zavarovalec/zavarovanec, kot naročnik storitev (npr. odvetniški stroški, stroški izvedencev,...).
26. člen: IZBIRA SERVISERJA ZA POPRAVILO POŠKODOVANEGA VOZILA
(1) Zavarovanec in zavarovalec se obvezujeta za popravilo zavarovanega poškodovanega vozila v napotenem servisu s strani zavarovalnice.
(2) V primeru, da se zavarovalec/zavarovanec odloči za drug servis, kot je bil napoten ob ogledu škode, zavarovalnica krije stroške popravila največ v enakem obsegu, kot bi znašalo popravilo v napotenem servisu.
27. člen: OBVEZNOSTI ZAVAROVALNICE
(1) Zavarovalnica je dolžna zavarovalca opozoriti, da so ti pogoji sestavni del zavarovalne pogodbe in ga seznaniti z njihovim celotnim besedilom.
(2) Ne glede na število zavarovalnih primerov v enem zavarovalnem letu je zgornja obveznost zavarovalnice v enem zavarovalnem letu omejena z višino, ki je enaka vsoti nastalih škod, ki dosežejo skupni obseg totalne škoda v smislu
2. odstavka 25. člena teh pogojev (letni agregat).
(3) Ko sta ugotovljena tako temelj za izplačilo kot višina škode (pridobljeni morajo biti potrebni dokazi o vzroku in višini škode),zavarovalnica zavarovancu ali drugemu upravičencu na podlagi podpisane poravnalne izjave z nakazilom na bančni račun nakaže zavarovalnino.
(4) Obveznost zavarovalnice zapade v plačilo v roku 14 dni po dnevu, ko sta bila ugotovljena temelj za izplačilo in obseg škode. Pred iztekom tega roka se zakonite zamudne obresti ne priznavajo.
28. člen: ZAVAROVANJE PO ZAVAROVALNEM PRIMERU
(1) Po zavarovalnem primeru, ob katerem je bila zavarovana stvar poškodovana (delna škoda), se zavarovalno razmerje nadaljuje. Po izplačilu zavarovalnine lahko zavarovalnica v 60 dneh odstopi od pogodbe, vendar mora vsaj 15 dni pred odstopom o tem s priporočenim pismom obvestiti zavarovalca.
(2) Ob protipravnemu odvzemu ali uničenju predmeta zavarovanja (totalna škoda) zavarovanje ob zavarovalnem primeru preneha.
29. člen: OBMOČJE VELJAVNOSTI ZAVAROVANJA
Zavarovanje velja na območju Evrope v geografskem smislu, če na polici ni navedeno drugače.
30. člen: IZVEDENSKI POSTOPEK
(1) Če se pogodbeni stranki v primeru škode ne moreta sporazumeti o obstoju
obveznosti zavarovalnice ali o ugotavljanju in ocenitvi škode, lahko vsaka od pogodbenih strank zahteva, da sporna dejstva ugotovijo izvedenci.
(2) Vsaka od pogodbenih strank pisno imenuje svojega izvedenca. Za izvedence se imenujejo osebe, ki niso v delovnem razmerju z zavarovalnico ali sorodstvenem razmerju z zavarovancem. Pred začetkom izvedenskega postopka oba imenovana izvedenca izbereta tretjega izvedenca, ki pripravi mnenje le, če so ugotovitve prvih dveh izvedencev različne in le v okviru njunih ugotovitev. Vsaka stranka poravna stroške za izvedenca, ki ga je imenovala, za tretjega izvedenca poravna vsaka stranka polovico stroškov. Skladna ugotovitev prvo imenovanih izvedencev ali tretjega izvedenca je dokončna in obvezuje obe pogodbeni stranki, oporekati pa ji je mogoče samo v primeru računske napake.
31. člen: SUBROGACIJA
Z izplačilom zavarovalnine iz zavarovanja preidejo do višine izplačane zavarovalnine po samem zakonu na zavarovalnico vse zavarovančeve pravice nasproti tistemu, ki je kakorkoli odgovoren za škodo. Če je po zavarovančevi krivdi ta prehod pravic na zavarovalnico v celoti ali delno onemogočen, je zavarovalnica v ustrezni meri prosta svojih obveznosti nasproti zavarovancu.
32. člen: SPREMEMBA ZAVAROVALNE POGODBE
(1) Če zavarovalnica spremeni zavarovalne pogoje in želi, da spremembe učinkujejo na obstoječo zav. pogodbo, mora o spremembi obvestiti zavarovalca pisno pred potekom tekočega zavarovalnega leta.
(2) Zavarovalec ima pravico, da v 30-ih dneh po prejemu obvestila odpove zavarovalno pogodbo. Pogodba preneha veljati s potekom tekočega zavarovalnega leta.
(3) Če zavarovalec ne odpove zavarovalne pogodbe, se ta z začetkom prihodnjega leta spremeni v skladu z novimi zavarovalnimi pogoji.
(4) Zavarovalnica si pridržuje pravico popraviti morebitne zastopnikove računske ali druge napake, o čemer mora zavarovalnica zavarovalca pisno obvestiti. Zavarovalec ima pravico, da v primeru nestrinjanja s popravki (spremembami zavarovalne pogodbe s strani zavarovalnice) v roku 15 dni od prejema obvestila odstopi od zavarovalne pogodbe, pri čemer odpoved učinkuje za naprej. V primeru,če zavarovalec od zavarovalne pogodbe v tem roku ne odstopi, se šteje, da se s temi popravki/spremembami strinja, zato zavarovalna pogodba od izteka tega roka dalje velja z upoštevanimi popravki (spremembami zavarovalne pogodbe s strani zavarovalnice).
33. člen: NAČIN OBVEŠČANJA
(1) Dogovori o vsebini zavarovalne pogodbe so veljavni le, če so sklenjeni v pisni obliki.
(2) Vsa obvestila in izjave, ki jih je treba dati po določbah zavarovalne pogodbe, morajo biti pisni.
(3) Obvestilo ali izjava je dana pravočasno, če se pred koncem roka pošlje s priporočenim pismom.
(4) Izjava, ki jo je treba dati drugemu, velja šele tedaj, ko jo ta prejme.
34. člen: SPREMEMBA NASLOVA IN VROČANJE
(1) Zavarovalec mora pisno obvestiti zavarovalnico o spremembi naslova svojega bivališča oziroma sedeža ali svojega imena oziroma firme v roku 15 dni od dneva spremembe.
(2) Če je zavarovalec spremenil naslov bivališča oziroma sedež ali svoje ime oziroma firmo, pa tega ni sporočil zavarovalnici, zadošča, da zavarovalnica obvestilo, ki ga mora sporočiti zavarovalcu, pošlje na naslov njegovega zadnjega znanega bivališča ali sedeža, ali ga naslovi na zadnje znano ime oziroma firmo.
(3) V primeru, da poskus vročitve priporočenega obvestila zavarovalcu ni bil uspešen (npr. zaradi preselitve, odklonitve sprejema,...), zavarovalnica vrnjeno pošto šteje za vročeno in jo deponira na sedežu zavarovalnice. Zavarovalec se strinja, da se vrnjena nevročena priporočena pošiljka šteje za prejeto na dan 1. poizkusa vročitve ter da velja, da je zavarovalec z njeno vsebino seznanjen.
(4) V prejšnjem odstavku navedena domneva uspele vročitve ima na podlagi pogodbenega dogovora z zavarovalcem pravno veljavne učinke.
35. člen: VARSTVO OSEBNIH PODATKOV
(1) Xxxxxxxxxxx, zavarovanec in sozavarovane osebe soglašajo, da zavarovalnica zbira, obdeluje, shranjuje in posreduje osebne podatke skladu z veljavnim zakonom, ki ureja obvezna zavarovanja v prometu ter zakonom, ki ureja področje zavarovalništva.
(2) Zavarovalec do preklica dovoljuje zavarovalnici, da v svoji zbirki shranjuje, obdeluje in uporablja njegove osebne podatke, ki so potrebni za izvajanje zavarovanja in za namene obveščanja zavarovalca o novostih in ponudbah s področja finančnih produktov.
(3) Zavarovalec dovoljuje zavarovalnici, da posreduje osebne podatke (osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, telefonsko številko, naslov elektronske pošte ter številko telefaksa) tudi drugim družbam, ki so z zavarovalnico v kapitalskih povezavah - t.j. vsem družbam, vključenim v KD Holding ter drugih z zavarovalnico povezanim odvisnim ali obvladujočim družbam. Le te lahko podatke uporabijo samo za namen neposrednega trženja, med drugim za namene obveščanja zavarovalca o novostih in ponudbah s področja finančnih produktov.
(4) Zavarovalec lahko kadarkoli zahteva, da se preneha z uporabo njegovih osebnih podatkov za namene neposrednega trženja poprejšnjem odstavku. Zavarovalnica se obvezuje, da bo najkasneje v 15 dneh preprečila uporabo osebnih podatkov, za katero je bilo dano dovoljenje po prejšnjem odstavku tega člena.
(5) Zavarovalnica se obvezuje, da bo vse osebne podatke zavarovalca skrbno varovala v skladu z veljavno zakonodajo s področja varovanja osebnih podatkov.
36. člen: REŠEVANJE SPOROV
(2) Za razmerja iz zavarovalne pogodbe, ki niso urejena s temi pogoji, se uporablja slovensko pravo.
(3) V primeru sodnega spora je za reševanje pristojno sodišče v Kopru.
(4) Za izvajanje nadzora nad zavarovalnico je pristojna Agencija za zavarovalni nadzor, Xxx xxxxxxxxx 0, Xxxxxxxxx.