STALIŠČA DO PRIPOMB IN PREDLOGOV JAVNOSTI,

Številka: 3505-8/2019 O502 Datum: 19. 12. 2019

STALIŠČA DO PRIPOMB IN PREDLOGOV JAVNOSTI,

podanih v času javne razgrnitve

dopolnjenega osnutka SPREMEMB IN DOPOLNITEV UREDITVENEGA NAČRTA NUKLEARNE ELEKTRARNE KRŠKO za prostorsko ureditev skupnega državnega in lokalnega pomena ter okoljskega poročila,

ki je potekala v času od 16. oktobra do 18. novembra 2019

Sodelujoči pri pripravi stališč do pripomb in predlogov javnosti, podanih v času javne razgrnitve:

- Občina Krško, Oddelek za urejanje prostora in varstvo okolja, Cesta krških žrtev 14, 8270 Krško,

- Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, graditev in stanovanja,

- Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje

- Nuklearna elektrarna Krško, d. o. o., Vrbina 12, 8270 Krško,

- Savaprojekt d. d., CKŽ 59, 8270 Krško

- Aquarius d.o.o. Ljubljana, Xxxxx Xxxxxxx Xxxxxxx 68, 1000 Ljubljana

- IBE d.d., Xxxxxxxxxx xxxxx 0, 0000 Xxxxxxxxx

- ZVD Zavod za varstvo pri delu d.o.o., Chengdujska cesta 25, 1260 Ljubljana-Polje

Kratice oziroma okrajšave, ki se pojavljajo v tem gradivu, imajo naslednji pomen:

- NEK: Nuklearna elektrarna Krško,

- NSRAO: nizko in srednje radioaktivni odpadki,

- SD UN NEK: spremembe in dopolnitve ureditvenega načrta Nuklearne elektrarne Krško,

- IG: izrabljeno gorivo,

- RAO: radioaktivni odpadki,

- CPVO: celovita presoja vplivov na okolje,

- PVO: presoja vplivov na okolje,

- URSJV: Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost,

- MOP: Ministrstvo za okolje in prostor.

KAZALO

1. UVODNA OBRAZLOŽITEV 4

2. PRIPOMBE, PODANE NA JAVNI OBRAVNAVI 5

2.1 PRIPOMBE XXXXXXXX XXXXXXX, SPODNJI STARI GRAD 5

2.2 PRIPOMBA ROMANA KLINCA, SPODNJA LIBNA, KS SPODNJI STARI GRAD – SPODNJA LIBNA 9

2.3 PRIPOMBE XXXXXX XXXXXX, KS SPODNJI STARI GRAD – SPODNJA LIBNA 10

2.4 PRIPOMBA XXXXX XXXXX, KS SPODNJI STARI GRAD – SPODNJA LIBNA 10

3. PRIPOMBE, PREJETE PO ELEKTRONSKI POŠTI 11

3.1 PRIPOMBA XXXXXXX XXXXXXX 11

3.2 PRIPOMBE DRUŠTA FOCUS-DRUŠTVA ZA SONARAVEN RAZVOJ 12

3.3 PRIPOMBA XXXXXX XXXXXX 24

4. PRIPOMBE, PREJETE PO POŠTI 27

4.1 PRIPOMBE KRAJEVNE SKUPNOSTI SPODNJI STARI GRAD - SPODNJA LIBNA 27

1. UVODNA OBRAZLOŽITEV

Spremembe in dopolnitve ureditvenega načrta Nuklearne elektrarne Krško za prostorsko ureditev skupnega državnega in lokalnega pomena (v nadaljevanju: SD UN NEK) se pripravljajo z namenom umestitve suhega skladišča izrabljenega goriva, ki pomeni varnejši ter okoljsko sprejemljivejši način začasnega skladiščenja izrabljenega goriva v okviru obstoječega jedrskega objekta. Izrabljeno gorivo se v obstoječem stanju začasno skladišči v bazenu v zgradbi za gorivo. Ker je gorivo pod vodo, gre za mokro skladiščenje, kjer se mora nenehno zagotavljati hlajenje vode.

Trajno odlagališče izrabljenega goriva bo opredeljeno v sklopu priprave dokumentov za razgradnjo elektrarne po koncu njenega obratovanja.

Javna razgrnitev dopolnjenega osnutka SD UN NEK ter okoljskega poročila je potekala med

16. oktobrom 2019 in 18. novembrom 2019.

Dopolnjen osnutek SD UN NEK ter okoljsko poročilo sta bila javno razgrnjena v prostorih Občine Krško na Oddelku za urejanje prostora in varstvo okolja, v prostorih Krajevne skupnosti mesta Krško ter na spletni strani Občine Krško xxxxx://xxx.xxxxx.xx/xxxxxx/000000 .

V času javne razgrnitve je imela javnost možnost podati predloge in pripombe na razgrnjeno gradivo. Pripombe in predloge je bilo možno podati pisno na mestih javne razgrnitve kot zapis v knjigo pripomb in predlogov ali po elektronski pošti na naslov xxxxxx.xxxxx@xxxxx.xx. Ustno je bilo pripombe možno podati na javni obravnavi, ki je v mali dvorani Kulturnega doma Krško potekala v ponedeljek, 4. novembra 2019 med 18.00 in 19.25.

V času javne razgrnitve so bile podane pripombe, izražena mnenja in zastavljena vprašanja. V nadaljevanju so tudi vprašanja in mnenja javnosti obravnavana kot pripombe ter do njih zavzeta stališča oziroma podana pojasnila ali odgovori.

2. PRIPOMBE, PODANE NA JAVNI OBRAVNAVI

2.1 PRIPOMBE XXXXXXXX XXXXXXX, SPODNJI STARI GRAD

0.0.0.: Xxx v tem postopku ni potrebno upoštevati Aarhuške konvencije?

Stališče:

je že upoštevano.

V postopku priprave SD UN NEK za prostorsko ureditev skupnega državnega in lokalnega pomena, v sklopu katerega se izvaja tudi postopek celovite presoje vplivov na okolje, je Aarhurška konvencija v celoti upoštevana. Udejanjena sta oba stebra Aarhurške konvencije, torej pravica podajati vprašanja in pisne pripombe v razumnem roku (30 dni) ter pravno varstvo.

Določila Arhuške konvencije so v pravni red Republike Slovenije prenesena v prostorsko in okoljsko zakonodajo. Za postopek prostorskega načrta so poleg prostorske pravne podlage, še posebej relevantne določbe Zakona o varstvu okolja (ZVO-1), 40. - 46.člena. Na podlagi

40. člena ZVO-1 je Ministrstvo za okolje in prostor izdalo odločbo, da je za plan treba izvesti celovito presojo vplivov na okolje, ki je javno objavljena na spletni strani Ministrstva za okolje in prostor. Pripravljeno je okoljsko poročilo, ki je javno razgrnjeno in javnost je informirana na javni predstavitvi. Dan je razumen rok za pripombe, ki je 30 dni. Zato menimo, da je Arhuška konvencija pri procesu priprave prostorskega akta v celoti upoštevana.

0.0.0.: Pripomni, da najpomembnejše poti ni bilo predstavljene v predstavitvi gradiv, torej kam se bo izrabljeno jedrsko gorivo trajno umaknilo? Želi, da se to pove.

Stališče oz. pojasnilo:

Trajno odlagališče izrabljenega goriva ni predmet postopka priprave teh SD UN NEK.

Posodobitev tehnologije skladiščenja izrabljenega goriva z uvedbo suhega skladiščenja znotraj obstoječega jedrskega objekta, ki je predmet teh SD UN NEK, predstavlja varnostno nadgradnjo obstoječega skladišča izrabljenega goriva na lokaciji NEK, ki je sicer dolgoročnejša, a kljub temu začasna rešitev, saj bo skladišče načrtovano tako, da bo lahko obratovalo največ 100 let. Predlagana tehnologija suhega skladiščenja izrabljenega goriva nikjer v svetu ni sprejeta kot trajno odlagališče. V predmetnem postopku se ne obravnava trajno odlaganje izrabljenega goriva. Le-to bo opredeljeno v sklopu priprave dokumentov za razgradnjo elektrarne po koncu obratovanja elektrarne.

Tako med drugim sprejeta Resolucija o nacionalnem programu ravnanja radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom za obdobje 2016-2025 opredeljuje spremljanje razvoja odlaganja izrabljenega goriva (IG) in iskanje rešitev za regionalno rešitev odlaganja, predelave ali izvoza izrabljenega goriva po koncu obratovanja NEK.

2.1.3: Živi v najbližjem naselju ob NEK, kjer so ceste v okolici še vedno neurejene. Povedali so mu, da je zmanjkalo denarja za investicije.

Stališče:

se ne upošteva. Ureditev okoliških cest ni predmet priprave teh SD UN NEK.

V dogovoru med uporabniki lokalne ceste LC 191111, na odseku med križiščem za NEK in križiščem s cesto JP 692404, je predvidena začasna sanacija ureditve in asfaltiranje ceste v obstoječem obsegu. Odsek v večjem delu ceste sodi v območje ureditev medmestne povezave Krško – Brežice, za katero je v izdelavi državni prostorski načrt za Vrbinsko cesto. Del ceste je v območju že sprejetega državnega prostorskega načrta za odlagališče NSRAO.

0.0.0.: En del odvoza odpadkov bo šel proti Hrvaški (če so sprejeli odločitev, da bosta državi vsaka zase skladiščili jedrski odpad), drugi pa?

Stališče oz. pojasnilo:

Meddržavna komisija, ki spremlja izvajanje Meddržavne pogodbe, je 20. julija 2015 soglašala z izgradnjo suhega skladišča za izrabljeno gorivo na lokaciji NEK kot skupno rešitvijo obeh družbenikov do konca obratovanja NEK.

NEK je kot upravljavec jedrskega objekta odgovorna za zagotavljanje vseh vidikov zanesljivega in varnega delovanja elektrarne; tudi za začasno skladiščenje izrabljenega goriva v skladu z mednarodnimi standardi. Družbenika, GEN energija in Hrvatska elektroprivreda, ki od NEK prevzemata vsak polovico proizvedene električne energije, pa sta odgovorna za zagotavljanje vsak polovice sredstev za pokrivanje stroškov proizvodnje. V teh stroških je upoštevano tudi začasno suho skladiščenje izrabljenega goriva. Kot je opredeljeno v Meddržavni pogodbi, s katero sta državi uredili medsebojne odnose v zvezi s statusom NEK, izkoriščanjem, razgradnjo in odlaganjem radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva, je odlaganje radioaktivnih odpadkov (RAO) in izrabljenega goriva (IG) skupna obveznost Slovenije in Hrvaške, ki se bo reševala v okviru razgradnje NEK.

Republika Slovenija in Republika Hrvaška, kot lastnici NEK, sta na podlagi Meddržavne pogodbe, podprli odločitev o izgradnji suhega skladišča izrabljenega goriva na lokaciji NEK. Le-ta pa je bila uvrščena v Resolucijo o Nacionalnem programu ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom.

Trajna rešitev – globoko geološko odlagališče izrabljenega goriva in s tem transport izrabljenega goriva izven NEK - ni predmet postopka SD UN NEK. Trajno odlagališče bo opredeljeno v sklopu priprave dokumentov za razgradnjo elektrarne po koncu življenjske dobe elektrarne in bo predmet posebnega postopka. V skladu z ReNPRRO16-25 (Resolucija o nacionalnem programu ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom za obdobje 2016–2025) naj bi potekalo iskanje lokacije globokega geološkega odlagališča v letih 2045 – 2055.

Predmet tega postopka je posodobitev tehnologije skladiščenja izrabljenega goriva (IG) z uvedbo suhega skladiščenja znotraj obstoječega jedrskega objekta. Gre torej za začasno skladiščenje IG na lokaciji NEK.

0.0.0.: Pogovarjati se je potrebno o ceni za lokalno skupnost, v smislu stigm za okoliške prebivalce, kako jim to nadomestiti? Država (glede na projekt NSRAO) kasneje noče izpolniti danih zavez.

Stališče oz. pojasnilo:

Občina Krško prejema nadomestilo zaradi omejene rabe prostora, ki se porablja za izboljšanje kakovosti življenja prebivalcev občine, torej tudi na območju naselja Spodnji Stari grad. Prav tako upravičenci na območju omejene rabe prostora (krožno območje z radijem 1500 m okoli jedrske elektrarne) prejemajo individualna nadomestila.

V zvezi s podano pripombo je treba poudariti še, da je izrabljeno gorivo že danes začasno skladiščeno znotraj ograje NEK, in sicer v bazenu za izrabljeno gorivo (mokro skladiščenje), ki je sestavni del NEK. Uvedba suhega skladiščenja izrabljenega goriva pomeni prestavitev tega goriva in je tehnološko posodobljen, varnejši in okoljsko sprejemljivejši način začasnega skladiščenja izrabljenega goriva. Zaradi postopnega zmanjševanja števila izrabljenih gorivnih elementov v bazenu, ki bodo postopoma premeščeni v suho skladišče, bosta jedrska in sevalna varnost, glede na sedanje stanje, še izboljšana.

0.0.0.: Xxxxxx, v katerih bodo skladiščeni odpadki, se hladijo s plinom. Kako so prišli do rezultatov glede poplavnosti? Kaj bo v primeru, če se hlajenje prekine, npr. če bi reka Sava prebila nasip, zaprla hladilne poti? Kako hitro bi takšno naravno nesrečo lahko sanirali?

Stališče oz. pojasnilo:

Skladiščni sistem bo zasnovan kot popolnoma pasiven sistem, ki ne potrebuje delujočih naprav in energenta. Hlajenje poteka preko dotoka svežega hladnega zraka skozi zato predvidene odprtine na sami zgradbi, na sistemu v spodnjem delu. Hladen zrak se bo segreval na skladiščnih zabojnikih in jih istočasno hladil. Segreti zrak se bo v zgradbi naravno dvigoval zaradi višje temperature in brez dodatne opreme za prisilno cirkulacijo zraka, izpuh toplega zraka iz zgradbe pa bodo zagotavljale odprtine v zgornjem delu zgradbe.

Do rezultatov poplavne varnosti smo prišli na podlagi poplavne študij. Poplavne študije zajemajo tako statistične poplavne pretoke in pogostosti teh poplavnih pretokov, kot tudi izračune največjih še verjetnih poplav. Verjetnostne analize in pogostosti poplav je izvajalo podjetje IBE, d.d iz Ljubljane, največje še verjetne poplave pa so izračunali na Univerzi v Ljubljani, Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo, Katedri za splošno hidrotehniko. Hibridni hidravlični model pa je plod skupnega dela naslednjih institucij: Hidroinštitut, Inštitut za vodogradbeni laboratorij, Ljubljana, IBE, d.d., Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Katedra za mehaniko tekočin. Rezultati analiz so podani v nadaljevanju.

Zgradba suhega skladišča bo zasnovana tako, da zagotavlja varnost pred 10.000-letnimi poplavami, dodatno nasipi ščitijo elektrarno pred največjim verjetnim pretokom (PMF) v

območju NEK. Tesnost objekta pred poplavami sicer zagotavljajo obodne armirano betonske stene, vdor vode skozi vrata pa je preprečen z demontažnimi poplavnimi barierami. Zaradi zagotavljanja varnosti pred najvišjimi poplavnimi vodami do poplave zabojnikov ne bo prišlo, tako da tudi sanacija ni potrebna. A tudi za primer, da bi do poplavitve zabojnikov prišlo, je dobavitelj z izvedbo analiz dokazal, da se sicer spremeni način odvajanja toplote, a bi bil odvod toplote dovolj velik in bi omogočal zadostno hlajenje izrabljenih gorivnih elementov. Integriteta zabojnikov v nobenem primeru ne bi bila ogrožena.

Dodatno pojasnjujemo še, da je v postopek priprave SD UN NEK vključena kot nosilec urejanja prostora tudi Direkcija RS za vode, ki je podala pozitivno mnenje z vidika stanja nadzemnih, podzemnih voda in poplavne varnosti na osnutek SD UN NEK in okoljsko poročilo. Kot izhaja iz mnenja, je območje NEK poplavno varno pred največjimi pričakovanimi poplavnimi vodami Save (Q PMF). Navedena stopnja protipoplavne zaščite izhaja iz zahtev po varnosti jedrskih objektov.

0.0.0.: Betonski zabojniki naj bi bili projektirani za dobo 100 let. Kaj se bo z njimi zgodilo kasneje, po preteku te dobe? Ali jih bodo nadomestili s še enim betonskim plaščem okoli?

Stališče oz. pojasnilo:

Celotni sistem suhega skladiščenja IG, skupaj z vsebniki in betonskimi plašči, je projektiran za dobo 100 let. Po končanem obratovanju NEK in po končani razgradnji NEK se bo izrabljeno gorivo prestavilo v trajno odlagališče, kar se bo po današnjem programu razgradnje NEK zgodilo do leta 2075, betonski zabojniki pa bodo del klasičnih neradioaktivnih odpadkov.

Proučuje se tudi možnost za odvoz izrabljenega goriva na predelavo v druge države.

2.2 PRIPOMBA ROMANA KLINCA, SPODNJA LIBNA, KS SPODNJI STARI GRAD – SPODNJA LIBNA

2.2.1: Kot najbližjega krajana ga predvsem moti, da ni prikazane poti za odvoz hrvaškega dela odpadkov. Meni, da bi morali odpad ločiti (na slovenski in hrvaški del). Moti ga, da ni prisotnega niti enega predstavnika hrvaške vlade, ministrstva. Zahteval je, da se poda poročilo, koliko je hrvaškega odpada in po kateri trasi (cesti) ga bodo odpeljali.

Stališče:

se ne upošteva.

Trajna rešitev – globoko geološko odlagališče izrabljenega goriva oziroma predelava izrabljenega goriva in s tem transport izrabljenega goriva izven NEK - ni predmet postopka SD UN NEK. Trajno odlagališče bo opredeljeno v sklopu priprave dokumentov za razgradnjo elektrarne po koncu življenjske dobe elektrarne. V skladu z ReNPRRO16-25 (Resolucija o nacionalnem programu ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom za obdobje 2016–2025) naj bi potekalo iskanje lokacije globokega geološkega odlagališča v letih 2045

- 2055

SD UN NEK se pripravljajo z namenom umestitve suhega skladišča izrabljenega goriva, s katerim se posodablja tehnologija skladiščenja izrabljenega goriva znotraj ograje NEK.

Izrabljeno gorivo (IG) je trenutno začasno uskladiščeno znotraj jedrske elektrarne v bazenu za izrabljeno gorivo in znotraj elektrarne bo ostalo do konca odločitve o ravnanju z IG. Trenutno je IG shranjeno na način mokrega skladiščenja, kjer se mora nenehno zagotavljati hlajenje vode. Z uvedbo suhega skladiščenja se uvede novo, tehnološko varnejše skladiščenje IG, ki povečuje jedrsko varnost zaradi postopnega zmanjševanja števila izrabljenih gorivnih elementov v bazenu, ker bodo ti postopoma prestavljeni v suho skladišče.

Uvedba suhega skladiščenja izrabljenega goriva torej pomeni premestitev izrabljenega goriva iz bazena za izrabljeno gorivo v načrtovano zgradbo za suho skladiščenje. Obe zgradbi sta v tehnološkem delu NEK in pri prestavitvi IG se bodo uporabljale le obstoječe interne transportne poti. NEK je kot upravljavec jedrskega objekta odgovorna za zagotavljanje vseh vidikov zanesljivega in varnega delovanja elektrarne; tudi za začasno skladiščenje izrabljenega goriva v skladu z mednarodnimi standardi. Družbenika, GEN energija in Hrvatska elektroprivreda, ki od NEK prevzemata vsak polovico proizvedene električne energije, pa sta odgovorna za zagotavljanje vsak polovice sredstev za pokrivanje stroškov proizvodnje. V teh stroških je upoštevano tudi začasno skladiščenje izrabljenega goriva. Kot je opredeljeno v Meddržavni pogodbi, s katero sta državi uredili medsebojne odnose v zvezi s statusom NEK, izkoriščanjem, razgradnjo in odlaganjem radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva, je odlaganje radioaktivnih odpadkov (RAO) in izrabljenega goriva (IG) skupna obveznost Slovenije in Hrvaške, ki se bo reševala v okviru razgradnje NEK.

Izbrana tehnologija omogoča kadarkoli v času skladiščenja IG odvoz IG z lokacije začasnega skladišča v NEK na katerokoli lokacijo trajnega odlagališča ,ali pa morebitno predelavo v tretji državi. Tak prevoz oziroma premestitev se opravi s posebnim zabojnikom, ki je projektiran in licenciran za tak namen.

2.3 PRIPOMBE XXXXXX XXXXXX, KS SPODNJI STARI GRAD – SPODNJA LIBNA

0.0.0.: Pogledal je dopolnjen osnutek in v 12. členu zasledil, da se objekt priključi na obstoječo kanalizacijo–meni, da bi morala biti ločena.

Stališče:

je že upoštevano.

V 4. členu Odloka o SD UN NEK (s katerim se dopolnjuje 10. člen veljavnega odloka o UN NEK) je zapisano, da komunalne odpadne vode v objektu ne bodo nastajale. Padavinske odpadne vode se odvajajo v obstoječe interno omrežje padavinskih voda (ločen sistem).

2.3.2: V 14.c členu je zapisano, da podajo mnenje pristojni mnenjedajalci. Zanima ga, kdo so pristojni mnenjedajalci? Videl je tudi, da mnenje še niso podali: Ministrstvo za zunanje zadeve in MOP, Direkcija za vode v Ljubljani in Novem mestu.

Stališče oz. pojasnilo:

Seznam mnenjedajalcev, ki sodelujejo v postopku priprave SD UN NEK je določen s Sklepom o pripravi Sprememb in dopolnitev ureditvenega načrta Nuklearne elektrarne Krško za prostorsko ureditev skupnega državnega in lokalnega pomena (Uradni list RS, št. 39/19), ki ga je ob soglasju ministra za okolje in prostor sprejel župan občine Krško.

Direkcija Republike Slovenije za vode, Xxxxxxxxxx xx. 00x, 0000 Xxxxxxxxx je izdala pozitivno Prvo mnenje (št.: 35025-72/2019-7 z dne 14. 10. 2019) na osnutek SD UN NEK in okoljsko poročilo. Mnenje Direkcije za vode je Občina Krško prejela tik pred začetkom javne razgrnitve, zato v javno razgrnjenem gradivu ni bilo vključeno.

V skladu s sprejetim sklepom so bili v postopek priprave SD UN za izdajo mnenj pozvani vsi navedeni nosilci urejanja prostora. Vsi, vključno s tistimi, ki mnenj na osnutek prostorskega akta in na okoljsko poročilo doslej niso podali v roku 30 dni, bodo za mnenje ponovno zaprošeni v fazi predloga.

Dodatno pojasnjujemo še, da se 14. c člen odloka nanaša na mnenjedajalce, ki bodo sodelovali v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja, po sprejemu SD UN NEK.

2.4 PRIPOMBA XXXXX XXXXX, KS SPODNJI STARI GRAD – SPODNJA LIBNA

0.0.0.: Zanima ga, zakaj niso predstavljeni vplivi na okolje v času gradnje-pri prevozu gradbenih elementov, gramoza, verjetno mimo zbirnega centra. Meni, da bodo v smeri proti njihovem naselju vplivi glede prašnih delcev, hrupa, zato bi bilo umestno, da bi investitor obnovil cesto proti zbirnemu centru, ob NEK, ki je že sedaj v slabem stanju.

Stališče oz. pojasnilo:

Vplivi v času gradnje, obratovanja in razgradnje bodo natančno obravnavani v postopku presoje vplivov na okolje, torej v fazi pridobitve gradbenega dovoljenja po integralnem postopku, ki sledi po sprejemu SD UN NEK. V postopku celovite presoje vplivov na okolje,

ki se izvaja v sklopu SD UN NEK, pa je plan presojan na strateški ravni. V okoljskem poročilu je bilo ugotovljeno, da je vpliv spremembe ureditvenega načrta NEK z umestitvijo novega objekta za suho skladiščenje izrabljenega goriva nebistven in zato z vidika varstva okolja sprejemljiv. Kot izhaja iz mnenja o ustreznosti okoljskega poročila za plan SD UN NEK (Mnenje MOP SSPVO, št. 35409-155/2019-47 z dne 2. 10. 2019), je okoljsko poročilo ustrezno.

Ureditev okoliških cest ni predmet priprave teh SD UN NEK.

3. PRIPOMBE, PREJETE PO ELEKTRONSKI POŠTI

3.1 PRIPOMBA XXXXXXX XXXXXXX

0.0.0.: Po ponedeljkovi predstavitvi bodočega skladišča NSRAO, na kateri sem bil prisoten, imam nekaj vprašanj, na katera do sedaj nisem dobil zadovoljivih odgovorov. Sem krajan najbližje živeče skupnosti lokacije, kjer je predvidena izgradnja skladišča NSRAO, KS Spodnji Stari Grad - Spodnja Libna. Šokiran sem bil kako malo ali skoraj nič, nismo omenjani ljudje, ki bomo s vsebino tega objekta MORALI bivati v prihodnosti. Vehementni odgovor, da so skladišča te vrste neškodljiva za okoliško prebivalstvo, je zvenel bolj kot "pustite nas na miru, da v miru naredimo kar smo si zamislili". Če je zadeva res tako neškodljiva, me zanima zakaj se potem po nepotrebnem zapravljajo milijonske vsote za raziskave, za katere že vnaprej vemo, kakšni bodo rezultati? Ste morda s tem odgovorom upali, da nam boste s pozicije moči in kapitala, preprosto zaprli usta in pričakovali, da se bomo enostavno vdali in sprejeli vse, kar nam boste umestili na "dvorišča"? Prepričan sem, da vendarle živimo v demokraciji, kjer se poslušamo, dajemo in sprejemamo sugestije in med sabo sodelujemo. Zato me toliko bolj moti popolno izločanje in ignoriranje okoliških prebivalcev pri vaših odločitvah.

Verjemite, da bomo svojo pravico do soodločanja, predvsem pa bivanja v človeku prijaznem okolju branili s vsemi sredstvi, ki so v demokracijah dovoljeni.

Stališče:

je že upoštevano.

Vključevanje javnosti v postopku SD UN NEK se zagotavlja skozi celoten postopek priprave SD UN NEK, saj so vse faze javno objavljene na spletni strani Občine Krško: xxxxx://xxx.xxxxx.xx/xxxxxx/000000 .

V postopku priprave sta bila z namenom vključevanja javnosti posebej organizirana dva dogodka, in sicer:

- posvet oz. seznanitev javnosti v fazi oblikovanja izhodišč, ki je v Kulturnem domu Krško potekal 16. 5. 2019 (vabilo na posvet je bilo objavljeno v Posavskem obzorniku št. 9, dne 30.4.2019 ter na spletni strani Občine Krško)

- javna obravnava v času 30-dnevne javne razgrnitve dopolnjenega osnutka SD UN NEK ter okoljskega poročila, ki je v Kulturnem domu Krško potekala 4. 11. 2019 (vabilo je bilo objavljeno v Posavskem obzorniku št. 22, dne 24.10.2019 ter na spletni strani Občine Krško).

Prav tako bo javnost, v skladu z veljavno zakonodajo, vključena v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja po integralnem postopku.

Vplivi plana na okolje (in prebivalstvo) so na strateškem nivoju obravnavani v sklopu celovite presoje vplivov na okolje, podrobneje pa bodo obravnavani v postopku presoje vplivov na okolje, ki se izvede v sklopu pridobitve gradbenega dovoljenja po integralnem postopku.

V zvezi s podano pripombo dodajamo še, da se SD UN NEK pripravljajo z namenom umestitve suhega skladišča izrabljenega goriva, s katerim se posodablja tehnologija skladiščenja izrabljenega goriva znotraj ograje NEK. Odlaganje NSRAO, ki je načrtovano v bližini, izven ograje NEK, ni predmet tega postopka, saj je bila za to že sprejeta Uredba o državnem prostorskem načrtu za odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov na lokaciji Vrbina v občini Krško (Uradni list RS, št. 114/09 in 50/12).

3.2 PRIPOMBE DRUŠTA FOCUS-DRUŠTVA ZA SONARAVEN RAZVOJ

0.0.0.: Postopkovne nepravilnosti

Protokol o strateški presoji vplivov na okolje h Konvenciji o presoji čezmejnih vplivov na okolje v 8. členu zahteva, da vsaka pogodbenica zagotovi zgodnje, pravočasno in učinkovito sodelovanje javnosti v strateški okoljski presoji načrtov in programov, in sicer v času, ko so vse možnosti še odprte.

Postopek izvedbe pričujoče CPVO tega določila ne upošteva, saj možnosti niso več odprte, ker so bile že pred izvedbo CPVO sprejete odločitve in zaveze glede izbrane rešitve skladišča. Lokacija je bila odločena v letu 2015, zasnova skladišča je bila oblikovana že leta 2017, istega leta je bil izbran izvajalec projekta, letos pa naj bi se pričela gradnja objekta.

Podobna zahteva je v 2. členu Espoo konvencije tudi glede PVO (mora biti izvedena ko še ni bila odobrena ali izvedena nobena končna rešitev), tako da predlagamo, da se zahteva dopolnitev dokumentacije z vsemi možnimi rešitvami odlagališča, nato pa se dokumentacija ponovno odpre za javno obravnavo in čezmejno obravnavo.

To je predvsem pomembno zato, ker bomo le tako lahko izbrali zares primerno lokacijo suhega skladišča.

Krško ni nujno najbolj primerna lokacija zaradi nevarnosti potresov (več v nadaljevanju).

Pri postopkovnih nepravilnostih velja opozoriti še na to, da v CPVO ni bil izveden alternativni preskus s poudarkom na vplivih na okolje. Študije lokacij in variant, na katere se CPVO sklicuje, so ocenile tehnične in ekonomske vidike, ne pa vplivov na okolje.

Prav tako velja izpostaviti, da je bila odločitev o skladišču sprejeta na osnovi dveh neveljavnih dokumentov, in sicer na osnovi strateškega plana energetskega razvoja Slovenije ter Nacionalnega energetskega programa Republike Slovenije (NEP) za obdobje do leta 2030. Noben od teh dveh dokumentov ni bil sprejet v veljavnem postopku, saj sta postopka za sprejem obeh dokumentov ostala nezaključena.

Stališče oz. pojasnilo:

Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost (URSJV) je v septembru 2011 kot odziv na nesrečo v jedrski elektrarni v Fukushimi Nuklearni elektrarni Krško (NEK) izdala odločbo o pospešeni preučitvi odziva jedrske elektrarne na težke nesreče. V odločbi je zahtevano, da mora NEK preveriti možnosti za zmanjšanje tveganja zaradi ravnanja z izrabljenim gorivom in za spremembo dolgoročne strategije ravnanja z izrabljenim gorivom.

Kot podlaga za ukrepe za zmanjšanje tveganja zaradi ravnanja z izrabljenim gorivom, vključno s spremembo dolgoročne strategije ravnanja z izrabljenim gorivom, je bila v skladu z usmeritvami URSJV in drugimi zahtevami (izhodišča) izdelana primerjalna strokovna presoja možnih načinov ravnanja z izrabljenim gorivom. Podana je v poročilu o oceni možnosti skladiščenja izrabljenega goriva.

V sklepu strokovne presoje je bilo ugotovljeno, da je edina izvedljiva opcija oziroma najustreznejši način ravnanja z izrabljenim gorivom, ki zadosti vsem varnostnim in operativnim zahtevam, suho skladiščenje v okviru NEK. Predlagana rešitev je bila leta 2012 uvrščena v nacionalni pofukušimski akcijski načrt in kasneje tudi v Resolucijo o nacionalnem programu ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom za obdobje 2016–2025 (ReNPRRO16–25, UL RS, št. 31/16).

Umestitev zgradbe za suho skladišče izrabljenega goriva je zahtevalo spremembo obstoječega Ureditvenega načrta NEK (Odlok o ureditvenem načrtu Nuklearne elektrarne Krško, Ur. list SRS, št. 48/87, Sprememba Odloka (UL RS, št. 59/97). Predmet CPVO je presoja Sprememb in dopolnitev Ureditvenega načrta Nuklearne elektrarne Krško, ki je prostorsko določen.

Nujno je potrebno poudariti, da pri suhem skladiščenju ne gre za trajno odlaganje IG, ampak za začasno varnejše skladiščenje IG v okviru obstoječega jedrskega objekta na istem geografsko zaokroženem območju in kjer bo z njim upravljal isti upravljavec jedrskega objekta.

Za skladiščenje izrabljenega goriva ima NEK že dovoljenje organa, pristojnega za jedrsko varnost (Uprava RS za jedrsko varnost), saj je izrabljeno gorivo že sedaj skladiščeno v jedrski elektrarni v bazenu zgradbe za gorivo. Ker je gorivo pod vodo, gre za mokro skladiščenje, kjer se mora nenehno zagotavljati hlajenje vode. S suhim skladiščenjem se uvaja nov, tehnološko varnejši pasivni način začasnega skladiščenja izrabljenega goriva, ki postopno zmanjšuje število izrabljenih gorivnih elementov v bazenu, s tem pa se bistveno povečuje raven jedrske in sevalne varnosti, kar predstavlja pomembno varnostno nadgradnjo NEK.

Ker ne gre za trajno odlaganje IG, ampak za začasno varnejše skladiščenje IG, ki se že sedaj skladišči znotraj obstoječega jedrskega objekta, za kar ima NEK že dovoljenje pristojnega organa za jedrsko varnost, je edina lokacija, ki ustreza tehničnim, tehnološkim in geografskim zahtevam, lokacija znotraj obstoječe jedrske elektrarne.

Postopek izvedbe CPVO to določilo upošteva, saj so do izgradnje začasnega suhega skladišča, vse možnosti odprte. Končna odločitev po 6. členu Espoo Konvencije, ki jo prav tako navajate, je namreč gradbeno dovoljenje, ki se šteje za »final decission«.

Pri tem je razlika ali gre za strategijo, program ali plan, oz. izvedbeni prostorski akt, saj je po Uredbi o okoljskem poročilu in celoviti presoji vplivov na okolje treba izvajati celovito presojo, ki je primerna ravni akta, ki se presoja ter vsebini in vrsti akta.

Zato je izvajanje javne predstavitve okoljskega poročila za spremembo ureditvenega načrta, ki je prostorski akt, skladno z Zakonom o varstvu okolja.

Navajate, da so bile že pred izvedbo CPVO sprejete odločitve in zaveze glede izbrane rešitve suhega skladišča in da je bila lokacija že odločena v letu 2015.

Poudarjamo, da temu ni tako, saj umeščanje v prostor izvajamo šele s tem aktom, ki je na voljo javnosti, torej so vse možnosti še odprte, kot to določa zakonodaja. Zato je tudi Ministrstvo izdalo odločbo o celoviti presoji vplivov na okolje, da bi lahko zbrali pripombe in stališča. Glede zasnove suhega skladišča so bile pripravljene strokovne podlage in po nesreči v Fukušimi je prva prioriteta zagotavljanje varnosti objekta. Ta je sicer v ideji bil oblikovan že leta 2017, vendar lokacija odlagališča ni bila določena, je pa bila z vidika varnosti priporočena. S tem, ko se omenja v strateških dokumentih, še ne pomeni, da je prostorsko umeščena, saj je treba prostorsko umestitev izvesti s prostorskim aktom.

Menite, da Krško ni nujno najbolj primerna lokacija zaradi nevarnosti potresov in se navezujete na vidike jedrske varnosti. Suho skladišče izrabljenega goriva NEK je projektirano potresno odporno. Potresna obtežba je bila predstavljena po smernicah ameriške regulative za projektiranje jedrskih objektov. Upoštevani so bili projektni spektri pospeškov z maksimalnimi pospeški tal, določenimi na osnovi rezultatov verjetnostne analize potresne nevarnosti za lokacijo NEK. Rezultat verjetnostne analize potresne nevarnosti so maksimalni pospeški tal ali spektralni pospeški za izbrano povratno dobo potresov, ki prispevajo k potresni nevarnosti na lokaciji, na katerem se nahaja objekt (v našem primeru suho skladišče). Pri projektiranju zgradbe suhega skladišča so bili upoštevani učinki potresov z maksimalnimi pospeški tal na površju 0,78 g. Sidrišča zabojnikov za preprečitev prevrnitve zabojnikov, so projektirana za potrese z maksimalnimi pospeški na površju 1,20 g. Pripadajoče povratne dobe izbranih pospeškov presegajo

10.000 let, ki je po sodobnih standardih priporočena povratna doba potresov za projektiranje objektov, pomembnih za jedrsko varnost. Suho skladišča izrabljenega goriva NEK je projektirano z upoštevanjem potresne nevarnosti na lokaciji in izpolnjuje zahteve predpisov glede potresne varnosti jedrskih objektov.

V skladu z zakonodajo je treba oceniti najmanj varianto brez plana in varianto s planom, upoštevati pa »reasonable« alternative, torej- smiselne alternative. Zaradi zelo poudarjenega vidika jedrske varnosti, strokovnjaki niso predložili alternative izven lokacije NEK, saj ne gre za novo trajno odlagališče, ampak za varnostno nadgradnjo obstoječega skladiščenja IG na območju NEK, kar je z varnostnih vidikov najbolj ustrezno. V kolikor bi se izkazalo, da vplivi na okolje na obstoječi lokaciji niso sprejemljivi, bi lahko okoljsko poročilo predlagalo novo lokacijo ali drugačno rešitev, vendar je strokovno ocenilo, da je plan sprejemljiv.

Navedba, da je bila odločitev o skladišču sprejeta na osnovi dveh neveljavnih dokumentov, in sicer na osnovi strateškega plana energetskega razvoja Slovenije ter Nacionalnega energetskega programa Republike Slovenije (NEP) za obdobje do leta 2030, ne drži.

Suho skladiščenje IG je predvideno z nacionalnim pofukušimskim akcijskim načrtom (Slovenian Post-Fukushima National Action Plan, URSJV/RP-088/2012, URSJV (SNSA),

December 2012) in z Resolucijo o nacionalnem programu ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom za obdobje 2016–2025 (ReNPRRO16–25, Ur. l. RS, št. 31/16).

0.0.0.: Neupoštevanje podaljšanja življenjske dobe reaktorja

Gradnja skladišča je razen povečanju varnosti namenjena tudi povečani količini jedrskih odpadkov, ki bodo nastali zaradi podaljšanja življenjske dobe (Povzetek za javnost), kar pa v okoljskem poročilu ni izrecno navedeno. Okoljsko poročilo govori o obratovalni dobi skladišča in možnem podaljšanju te dobe, ne omenja pa povečane količine načrtovanih jedrskih odpadkov zaradi podaljšanja življenjske dobe reaktorja. Glede na načrtovano podaljšanje življenjske dobe jedrske elektrarne lahko kopičenje jedrskih odpadkov ob vse starejši jedrski elektrarni povzroči dodatno tveganje za nesreče in izpostavljenost sevanju, ki pa v CPVO ni opredeljeno ali ocenjeno. Zato priporočamo, da se oceni tveganje in tudi morebitni vplivi na okolje zaradi tveganj, ki jih prinaša povečano tveganje za nesreče zaradi staranja reaktorja.

Stališče:

se ne upošteva.

V Okoljskem poročilu je ovrednoten vpliv sprememb in dopolnitev Ureditvenega načrta NEK (dopolnitve prostorskega akta) na okolje, zato poročilo ne obravnava vplivov staranja reaktorja.

V okoljskem poročilu je navedeno, da je treba je zagotoviti zgradbo za suho skladiščenje izrabljenega goriva z zmogljivostjo 2600 gorivnih elementov. Izrabljeno gorivo bo pred premestitvijo v suho skladišče vsaj pet let skladiščeno v obstoječem bazenu za izrabljeno gorivo, ki bo deloval še vsaj pet let po končni zaustavitvi NEK. V okoljskem poročilu je navedeno tudi, da je vse izrabljeno gorivo v NEK trenutno shranjeno v bazenu za izrabljeno gorivo, in da je bilo ob koncu leta 2018 v bazenu za izrabljeno gorivo shranjenih skupno 1266 gorivnih elementov.

Nuklearna elektrarna Krško je kot upravljavec jedrskega objekta odgovorna za zagotavljanje vseh vidikov zanesljivega in varnega delovanja elektrarne. NEK za obratovanje potrebuje obratovalno dovoljenje, ki je neposredno povezano z izpopolnjenim varnostnim poročilom NEK (USAR – Updated Safety Analyses Report) in vsebuje pogoje in omejitve za varno obratovanje elektrarne. Visoki obratovalni standardi zahtevajo velik obseg vzdrževalnih dejavnosti, prav tako mora NEK v skladu z veljavno zakonodajo vsakih 10 let opravi obdobni varnostni pregled. Tveganje za nesrečo zaradi staranja reaktorja je zato minimalno.

Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost (URSJV) je v septembru 2011 Nuklearni elektrarni Krško (NEK) izdala odločbo (3570-11/2011/7 z dne 1.9.2011) o pospešeni preučitvi odziva jedrske elektrarne na težke nesreče. V odločbi je v točki 1.e zahtevano, da mora NEK preveriti možnosti za zmanjšanje tveganja zaradi ravnanja z izrabljenim gorivom in za spremembo dolgoročne strategije ravnanja z izrabljenim gorivom. NEK je takoj pristopil k celovitemu obravnavanju možnosti in spremembe strategije ravnanja z izrabljenim gorivom. Pri tem so bile upoštevane predvsem:

- podaljšana obratovalna doba NEK in obratovalne zahteve; ter

- zahteve glede obvladovanja tveganj v zvezi z izrednimi dogodki, zlasti v primeru nesreče, ki presega projektne dogodke.

Pri načrtovanju suhega skladišča so bila torej upoštevana tveganja v izvezi z IG ob hkratnem podaljšanju obratovalne dobe NEK. Obenem je bil na podlagi ocene vseh tveganj izdelan Program varnostne nadgradnje NEK, ki je v izvajanju. Sestavni del varnostne nadgradnje NEK je tudi uvedba suhega skladiščenja IG na lokaciji NEK.

Z uvedbo tehnologije suhega skladiščenja IG v jedrski elektrarni se ne bo poseglo v zahteve Obratovalnega dovoljenja, prav tako se ne bodo spremenili pogoji in omejitve, ki so osnova za varnostne analize ter vsebino USAR, v smislu poslabševanja jedrske ali sevalne varnosti. Tehnologija suhega skladiščenja omogoča varnejše skladiščenje goriva na lokaciji NEK pod enakimi okoljskimi in radiološkimi pogoji, ki so navedeni v obstoječem obratovalnem dovoljenju, in pomeni pomembno varnostno nadgradnjo. S suhim skladiščenjem se uvaja nov, tehnološko varnejši način skladiščenja izrabljenega goriva, ki vodi do postopnega zmanjšanja števila izrabljenih gorivnih elementov v bazenu, kar bistveno povečuje raven jedrske varnosti (glede na obstoječe stanje).

V nadaljevanju postopkov bo pripravljena Presoja vplivov na okolje in varnostno poročilo, ki bo natančneje predstavilo navedene vsebine.

3.2.3: Pomanjkljiva opredelitev tveganj za zdravje

Jedrski odpadki predstavljajo nevarnost za zdravje, vendar pa je težava v tem, da na splošno ni na voljo dovolj obsežnih, količinskih in kakovostnih informacij o tveganjih, povezanih z jedrskimi odpadki. Redke raziskave, ki so na voljo, kažejo, da plinaste emisije povzročajo večje individualne in skupne odmerke sevanja kot tekoči izpusti in lahko prispevajo k večjemu tveganju za nastanek levkemije v bližini jedrskih elektrarn. To tveganje v opredelitvi vplivov na zdravje ni zajeto, čeprav lahko predstavlja resno tveganje.

Zato priporočamo, da se naredi celovita presoja vplivov suhega skladišča jedrskih odpadkov na zdravje ljudi.

Stališče:

Je upoštevano.

V Okoljskem poročilu so v okviru varovanja zdravja ljudi (poglavje 4.9), poleg vplivov na kakovost zraka, obremenitev s hrupom, oskrbo s pitno vodo, elektromagnetno sevanje in svetlobno onesnaževanje, presojani vplivi izvedbe plana na ionizirajoče sevanje. V sklopu presoje je bilo ugotovljeno, da vsi izračuni nivojev sevanja kažejo, da bodo hitrosti doz in doze ionizirajočega sevanja po izvedbi plana znotraj zelo strogih omejitev, ki veljajo za sedanje stanje. Prav tako letna doza na ograji NEK iz vseh prispevkov, torej tudi iz suhega skladišča izrabljenega goriva, v času obratovanja ne bo presegla sevalne obremenitve, ki trenutno velja za ograjo NEK in znaša 200 µSv/letno za zunanje sevanje. Ravnanje z izrabljenim gorivom je skladno s tehnološkim načrtom predvideno na način, ki bo onemogočal emisijo radioaktivnih snovi v okolje (zrak, vodo, zemljo,…) ter omejeval ionizirajoče sevanje. Tudi posamezni gradbeni elementi objekta so dimenzionirani tako, da ustrezajo varovanju okolja pred morebitnim sevanjem. Prav tako so ustrezno oblikovani tudi npr. vhodi v posamezne prostore (npr. prehod iz tehničnega prostora v skladiščni prostor).

Postopki ugotavljanja izpostavljenosti sevanju so dobro poznani in podrobno urejeni s predpisi na podlagi Zakona o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti, ZVISJV- 1, Ur.l. RS 76/17. Prav tako so poznana tveganja, povezana z izpostavljenostjo sevanju.

Sevalni vplivi vsakega jedrskega objekta so predmet stalnega monitoringa. Npr. za NEK je poročilo o sevalnih vplivih NEK v skrajšani obliki podano v letnem poročilu URSJV: xxxxx://xxx.xxx.xx/xxxxxx/0000-00-00-xxxxxxxxxx-xx-xxxxxxxxxx-xxxxxxxx-x-xxxxxxx-xxxx- ionizirajocimi-sevanji-in-jedrski-varnosti-v-rs-leta-2018nov-novica/, podrobno pa v Letnem poročilu o meritvah sevanja na območju NEK.

Faktorji vplivov (na prejeto dozo oziroma zdravje) za posamezne prenosne poti (npr. za plinaste emisije) so znani, mednarodno uveljavljeni in predpisani in so navedeni v analizah sevalnih obremenitev, ki so podlaga za presojo stopnje jedrske in sevalne varnosti. Ugotovitve varnostnih analiz so povzete v varnostnem poročilu.

Za projekt suhega skladiščenja so bile opravljene analize sevalnih vplivov v času obratovanja in v primeru izrednih dogodkov. Analize so pokazale, da sevalni vplivi na posameznika iz prebivalstva ne presegajo predpisanih omejitev oziroma so vplivi znatno nižji od predpisanih vrednosti.

Pri oceni dozne obremenjenosti se je upoštevalo vse prenosne poti in ne drži, da bi kateri vplivi (npr. tekočinski izpusti) ne bili obdelani. Z analizo je bilo ugotovljeno, da je največja obremenitev z zunanjim sevanjem. V tem primeru ne gre za zaužitje ali vdihanje radioaktivnih snovi ampak za to, da sevanje (in ne radioaktivne snovi) od odpadkov (v primeru suhega skladišča po zraku) pride do izpostavljenega prebivalca. Vse poti izpostavitve so sicer v stroki varstva pred sevanji dobro preučene in ovrednotene. Velja tako za pitje npr. kontaminirane vode ali vdihavanje kontaminiranega zraka. Da bi bile plinske emisije bolj obremenjujoče za človeka kot npr. tekočinske, ne drži. Obremenitev je predvsem odvisna od tega, katere radioaktivne snovi človek vnese v telo, koliko jih vnese in na kakšen način.

Ker izračuni nivojev sevanja kažejo, da sevalna obremenitev v času obratovanja suhega skladišča ne bo presegala strogih omejitev, v Okoljskem poročilu ni obravnavano tveganje za nastanek bolezni pri ljudeh, ki živijo v bližini jedrskih elektrarn.

Poleg navedenega, je poglavje zdravje prebivalcev v postopku preverjanja okoljskega poročila in njegove skladnosti s predpisi, preverilo tudi Ministrstvo za zdravje. Ministrstvo za zdravje je izdalo pozitivno Mnenje o ustreznosti okoljskega poročila in mnenje o sprejemljivosti vplivov izvedbe plana na okolje za Spremembe in dopolnitve ureditvenega načrta Nuklearne elektrarne Krško za projekt SFDS (suho skladiščenje izrabljenega goriva) (št. 354-122/2019-9, z dne 20. 9. 2019). Prav tako je pozitivno mnenje s stališča jedrske in sevalne varnosti na SD UN NEK in okoljsko poročilo izdala Uprava za jedrsko varnost Republike Slovenije (št. 3510-1/2019/14, z dne 24.9.2019).

0.0.0.: Pomanjkljivosti pri vrednotenju varnosti skladišča in opreme, sploh v primeru daljšega obdobja delovanja skladišča kot načrtovano

Nobena država na svetu še nima obratujočega globokega geološkega skladišča izrabljenega jedrskega goriva v obratovanju. Ker študije ocenjujejo, da globoka geološka odlagališča ne bodo na voljo še prihodnja desetletja, je to potrebno upoštevati pri načrtovanju suhega odlagališča. Zgodovinski primeri kažejo, da so časovne zahteve za dolgoročno rešitev problema visoko radioaktivnih odpadkov močno podcenjene. Ocenjuje se, da smo vsaj tri

generacije, morda pa celo od pet do deset generacij (150 do 300 let) daleč od zagotovljene dolgoročne rešitve1.

Obratovalna doba predlaganega skladišča je opredeljena na 60 let z možnostjo podaljšanja, po okoljskem poročilu pa je življenjska doba sestavnih delov skladiščnega sistema 100 let. Tako dolgo obdobje skladiščenja je nenavadno, glede na to, da so izkušnje s tako dolgim skladiščenjem omejene.

Zato bi kazalo zahtevati pojasnilo, kako dolgo bo veljalo dovoljenje za načrtovano skladiščenje ter na katerih študijah in praksah temelji.

Mogoče je, glede na zgornje ocene časovnice do izvedbe dolgoročne rešitve za visoko radioaktivne jedrske odpadke, da niti doba 100 let ne zadostna za premostitev do dolgoročne rešitve. Ocena tveganja za to, prav tako pa tudi ocena morebitnih vplivov na okolje v primeru, da bo objekt moral delovati bistveno dlje, kot je trenutno načrtovano, sta po naši presoji nujna dela CPVO.

Razen tega je potrebno upoštevati, da je fizično-kemijsko staranje odpadnih materialov še vedno v veliki meri neraziskano, kar otežuje pravilno dolgoročno načrtovanje skladišča in rešitev za skladiščenje.

Dokumentacija opisanega tveganja ne naslovi, bi pa morala, saj bi morali vedeti, kaj se bo zgodilo, če bodo jedrski odpadki v skladišču in skladiščnih posodah ostali dlje, kot je trenutno znana varna doba trajanja uporabljenih materialov. Za tako dolgo obdobje skladiščenja je treba določiti upravljanje staranja. To ni omenjeno v okoljskem poročilu, prav tako okoljsko poročilo ne navaja, kako naj bi po razgradnji reaktorja potekalo morebitno potrebno popravilo zabojnikov, ki vsebujejo jedrske odpadke.

Za dolgo vmesno obdobje skladiščenja je treba navesti, kateri teoretični premisleki so bili v tem obdobju narejeni glede varnostnih pregledov zabojnikov in zgradb, kakšni so tehnični ukrepi za nadzor varnosti v vmesnem obdobju skladiščenja in kakšni so razlogi za varno ravnanje s posodami po dolgem vmesnem skladiščenju. Poleg tega je treba predložiti informacije o upravljanju staranja stavbe za suho skladiščenje in zabojnikov. Treba bi bilo obravnavati vsaj naslednje varnostne vidike dolgoročne varnosti:

• spremembe izrabljenega goriva;

• zmanjšanje tesnilnega učinka sistemov za zapiranje posod;

• spremembe komponent za zaznavanje puščanja;

• zmanjšanje stabilnosti betona / zgradbe zaradi toplotnih in toplotnih gradientnih obremenitev, gama in nevtronskih sevanj, vremenskih vplivov in onesnaževal.

Te vidike je potrebno skozi čas tudi redno presojati glede na novejša znanstvena dognanja.

Stališče:

se ne upošteva.

Priprava in izvedba projekta odlagališča IG je dolgotrajen in zapleten postopek. Prav zaradi tega je s konservativnim pristopom pasivnega skladiščenja treba zagotoviti varne pogoje za

1 xxxxx://xxx.xxxxx.xx/xx/0000/00/00/xxxxx-xxxxxxx-xxxxx-xxxxxx

skladiščenje IG do odložitve oziroma oddaje v predelavo. Trenutno je za IG iz NEK dolgoročno predvideno odlaganje IG po švedskem vzoru (Študija: Referenčni scenarij za geološko odlagališče v trdni kamnini in ocene stroškov za njegovo izvedbo). V tej študiji je predviden začetek rednega obratovanja odlagališča 40 let po začetku geološkega programa, ki je prva faza v postopku načrtovanja in izgradnje trajnega odlagališča. V študiji je obdelana tudi opcija odlaganja goriva v mednarodnem odlagališču.

Švedsko odlagališče izrabljenega goriva Forsmark je v procesu pridobivanja dovoljenj za gradnjo. Gradnja odlagališča IG naj bi se pričela v začetku naslednjega desetletja (po 2020) in bi trajala približno deset let.2

Finsko globoko geološko odlagališče izrabljenega goriva in visoko radioaktivnih odpadkov Onkalo, kot prvo tovrstno na svetu, je v zaključni fazi gradnje, in naj bi pričelo z obratovanjem v letu 2023.3,4

Ustreznost predvidenega sistema skladiščenja (HI-STORM FW MPC) za dobo 100 let je izkazana v analizah (sestavni del dokumenta HI-2177798, HI-STORM FW FSAR for KRSKO (varnostno poročilo za sistem suhega skladiščenja HI-STORM FW)), kjer je dokazano, da je sistem dizajniran za dobo 100 let, in da je za ves čas obratovanja suhega skladišča predviden stalni nadzor materiala. V času obratovanja (skladiščenja) bosta skladiščni sistem in zgradba suhega skladiščenja vključena v program nadzora staranja (v skladu s predpisi). Sistem HI-STORM FW MPC je preizkušen sistem skladiščenja, odobren s strani ameriškega upravnega organa (NRC) in realiziran v ZDA, Španiji, Ukrajini in Združenem kraljestvu. Skupaj je že bilo doslej postavljenih v svetu več kot 1300 skladiščnih zabojnikov proizvajalca Holtec International.

Do razgradnje NEK se bo morebitno popravilo večnamenskih vsebnikov (MPC) izvajalo v zgradbi za izrabljeno gorivo (FHB), po razgradnji pa na lokaciji izvajalca tovrstnih storitev. MPC z IG bo prepeljan do izvajalca v transportnem zabojniku HI-STAR, ki bo predvidoma po letu 2048 (oz. po zaustavitvi obratovanja sistemov za hlajenje vode v bazenu) na voljo v zgradbi suhega skladišča.

Funkcija zgradbe suhega skladišča izrabljenega goriva je zaščita skladiščnih zabojnikov pred zunanjimi atmosferskimi vplivi in kot dodatni radiološki ščit. V skladiščnem prostoru zgradbe suhega skladišča IG bodo na reprezentativnih mestih odprtin za dovod in odvod zraka ter pod streho nameščeni merilniki temperature in vlažnosti zraka, merilnik nevtronskega sevanja ter na dveh mestih merilnika sevanja gama. Podatki iz navedenih naprav se bodo zbirali v lokalnem informacijskem sistemu v tehničnem prostoru in jih bo možno spremljati prek informacijskega sistema elektrarne.

Trenutno NEK izvaja meritev hitrosti doze ionizirajočega sevanja s pasivnimi OSL dozimetri na 6-ih mestih na ograji NEK. V okoljskem poročilu je predlagano, da se že pred začetkom gradnje začne spremljati t.i. ničelno stanje na lokaciji na ograji, ki je najbližje načrtovanemu suhemu skladišču izrabljenega goriva.

V okoljskem poročilu je predlagano, da se po izgradnji suhega skladišča izrabljeno gorivo namesti pasivne dozimetre tudi v skladiščni prostor zgradbe suhega skladišča za izrabljeno gorivo: v SZ in JZ vogal skladiščnega prostora tako, da bo zgornji dozimeter nameščen tik pod strešno konstrukcijo, spodnji dozimeter nad višino predelne stene in srednji dozimeter na polovici razdalje po višini med zgornjim in spodnjim dozimetrom. V vsakem vogalu so predvideni trije dozimetri oziroma skupaj šest dozimetrov v zgradbi suhega skladišča. Na

najbližja mesta na ograji NEK, ki je najbližje suhemu skladišču se postavi pasivne dozimetre. Enega na najbližje mesto suhemu skladišču, nato pa na vsako stran od tega dozimetra še po tri dozimetre v razdalji 10 m. Treba je postaviti dozimetre, ki izmerijo dozo nevtronskega in gama sevanja. Dozimetre se odčitava oziroma menjava najmanj enkrat na 6 mesecev.

V času izvajanja premeščanje izrabljenega goriva iz zgradbe za gorivo v zgradbo suhega skladišča bo vzpostavljeno začasno nadzorovano območje, in se bodo izvajale meritve sevalnih parametrov.

Izvajanje nadzora staranja podrobno ureja Pravilnik o zagotavljanju varnosti po začetku obratovanja sevalnih ali jedrskih objektov – Pravilnik JV9, Ur. l. RS 85/09, 8/10, 87/11, 81/16, v točki 2.3. Predpis zajema zahteve za opredelitev programa nadzora staranja (15. člen) in poročanje o nadzoru staranja (16. člen).

Kriteriji in izračuni procesa staranja ter program za izvajanje nadzora procesov staranja so sestavni del dokumenta HI-2177798, HI-STORM FW FSAR for KRSKO (varnostno poročilo za sistem suhega skladiščenja HI-STORM FW).

Vaše pripombe se ne nanašajo na določila prostorskega akta, ampak na tehnologijo, varnostna vprašanja in trajanje skladišča, zato bodo posredovane investitorju, da jih upošteva pri pripravi Presoje vplivov na okolje in pripravi varnostnega poročila, ki bodo sledila v nadaljevanju.

2 xxxxx://xxx.xxx.xxx/xxxxxx-xxxxxxxx/xxx-xxxxx-xxxx-xxxxxxxxxx/xxx-xxxxxx-xxxxxxx/

3 xxxx://xxx.xxxxx-xxxxxxx-xxxx.xxx/XX-Xxxx-xxxxx-xxxxx-xx-xxxxx-xxxx-xx-Xxxxxxx-xxxxxxxxxx-0000000.xxxx

4 xxxx://xxx.xxxxx-xxxxxxx-xxxx.xxx/Xxxxxxxx/Xxxxxxx-xxxxxxxx-xxx-Xxxxxxx-xxxxxxxxxx-xxxxxxxxxx

0.0.0.: Xxxxxxxx presoje tveganj in vplivov na okolje v primeru nesreč in nezgod

Presoja vplivov na okolje je narejena za normalno obratovanje objekta. Vendar morajo biti podane ocene vpliva za vsa stanja objekta, ki je namenjen skladiščenju izrabljenega gradiva sedaj in do končne rešitve. Podane bi torej morale biti ocene jedrske in sevalne varnosti za normalno obratovanje in za izredne dogodke (nesreče).

Okoljsko poročilo na kratko prikazuje zunanje in notranje dogodke ter kombinacije dogodkov in njihove učinke na sistem za shranjevanje izrabljenega goriva. Vendar okoljsko poročilo ne kaže, ali je bila narejena sistematična analiza vseh možnih zunanjih in notranjih dogodkov ter njihove kombinacije. Prav tako poročilo ne opredeljuje, kakšna so morebitna okoljska in zdravstvena tveganja ob nesrečah in nezgodah.

Za območje NEK Krško je še posebej pomembna nevarnost potresa. To je še posebej pomembno, saj se lokacija Krško nahaja v tektonskem in potresno aktivnem območju in je bilo v bližini lokacije NEK ugotovljeno že več aktivnih motenj. Za zanesljivo oceno potresne nevarnosti je izjemnega pomena ocena aktivnosti teh motenj. Iz tega razloga so potrebne nove preiskave oz. je treba potresno nevarnost območja oceniti na osnovi novih znanstvenih ugotovitev. Temu bi bilo potrebno prilagoditi ocene varnosti začasnega skladišča, oceno tveganj in oceno vplivov na okolje in zdravje v primeru potresa.

Ni predstavljena analiza možnih ekstremnih vremenskih razmer. Zlasti glede na dolg čas skladiščenja je potrebno upoštevati trende zaradi podnebnih sprememb v ekstremnih vremenskih pojavih.

Nesreče ali nezgodni dogodki, obravnavani v okoljskem poročilu, ne zajemajo sabotaže ali terorističnega napada. Različni teroristični scenariji bi lahko povzročili prekomerne izpuste iz skladišča. V okoljskem poročilu ni omenjeno, ali so bile izvedene posebne študije o vplivu terorističnih napadov za načrtovano suho skladišče. Prav tako ne omenja, kateri zaščitni ukrepi se izvajajo ali jih je treba izvesti. Prav tako mora biti jasno, v kolikšni meri je bila upoštevana stopnja zaščite pred terorističnimi napadi v izboru koncepta suhega skladišča.

Glede na okoljsko poročilo je verjetnost, da se bo zaradi letalske nesreče poškodoval večnamenski zabojnik. Kakšni so lahko učinki na okolje in zdravje v primeru realizacije takšne nesreče, ni ocenjeno. Načeloma lahko dogodki v začasnem skladišču vplivajo na varno delovanje reaktorja; podobno lahko dogodek v reaktorju vpliva na začasno skladišče. Tveganje takšne interakcije, pa tudi možne posledice in vplivi na okolje, niso omenjeni v okoljskem poročilu.

Stališče:

se ne upošteva.

V okoljskem poročilu je navedeno, da so bili za namen izdelave varnostnih analiz, v skladu z drugim odstavkom 11. člena Pravilnika o dejavnikih sevalne in jedrske varnosti (UL RS, št. 74/16), prepoznani sledeči začetni dogodki:

- Prevrnitev zabojnika pri povečani seizmični obremenitvi

- Nezmožnost pasivnega hlajenja zabojnika

- Padec komercialnega in vojaškega letala

- Porušitev zgradbe suhega skladišča

- Požar v primeru padca letala

Za vse prepoznane začetne dogodke in prepoznane možne zunanje in notranje dogodke ter njihove kombinacij so bile izdelane analize, ki so sestavni del dokumenta HI-2177798, HI- STORM FW FSAR for KRSKO (varnostno poročilo za sistem suhega skladiščenja HI- STORM FW). Na osnovi analize teh dokumentov so v poročilu obravnavani možni zunanji in notranji dogodki za sistem suhega skladiščenja ter podane ugotovitve, kateri dogodki so možni in kako ter na kakšen način so le-ti upoštevani v projektni dokumentaciji.

Obravnavani so bili dogodki: potres, močan veter, tornado, močno deževje, poplava, sneg, udarci strel, ekstremne temperature, visoke vode reke in eksplozija.

V poročilu HI-2177798 HI-STORM FW FSAR for KRSKO so analizirane naslednje kombinacije vplivov:

- sneženje in močan veter,

- potres in poplava,

- požar in eksplozija,

- požar in potres.

Za potrebe licenciranja sistema suhega skladiščenja je izdelana končna varnostna analiza za sistem HI-STORM FW za Krško (HI-2177798 – HI-STORM FW FSAR for Krsko (varnostno poročilo za sistem suhega skladiščenja HI-STORM FW), kjer so upoštevane zahteve in značilnosti za NEK.

Sistem HI-STORM FW skupaj z zgradbo suhega skladišča zagotavlja osnovne varnostne funkcije. To so zagotovitev podkritičnosti 5, odvajanje toplote iz vsebnika in zadrževanje

radioaktivnih snovi med obratovalnimi stanji, projektno nesrečo in razširjeno projektno nesrečo kategorije A.6 Za razširjene projektne nesreče kategorije B je zagotovljeno zadrževanje radioaktivnih snovi, kot tudi odvajanje toplote.

Zgradba suhega skladišča in sistem suhega skladiščenja (skladiščni zabojnik) sta projektirana na projektni pospešek tal PGA = 0,78 g. Poleg tega je bila v okviru varnostnih analiz NEK opravljena analiza obnašanja vsebnika HI-STROM FW XL v primeru potresnih obremenitev, ki presegajo projektne osnove (maksimalni pospešek tal 1,2 g in maksimalni pospešek temeljne plošče 2,1 g). Upoštevani maksimalni pospeški tal so bili izbrani na osnovi verjetnostne analize potresne nevarnosti za lokacijo NEK, ki je bila prvič izvedena leta 1994 in kasneje ponovljena leta 2004. V verjetnostni analizi potresne nevarnosti so bile upoštevane geološke in seizmotektonske značilnosti ožjega in širšega območja NEK, pridobljene na osnovi znanstvenih preiskav (glej tudi stališče o vprašanju v nadaljevanju). Pripadajoče povratne dobe maksimalnih pospeškov tal, ki so bili upoštevani pri projektiranju suhega skladišča, presegajo 10.000 let, ki je po sodobnih standardih priporočena povratna doba potresov za projektiranje objektov, pomembnih za jedrsko varnost.

Vpliv pričakovanih podnebnih sprememb (povečane količine padavin, povišane temperature, neurja, močnejši vetrovi, udarci strel, …) je v Okoljskem poročilu obravnavan v poglavju 4.8.2 Odpornost plana na podnebne spremembe.

Sabotaže oz. teroristični napad so v izdelanih analizah, ki so navedene v okoljskem poročilu, obravnavane implicitno. Obravnavan je padec vojaškega in komercialnega letala, porušitev zgradbe suhega skladišča, požar, eksplozija in kombinacije vplivov, kot na primer požar in eksplozija.

Varovanje pred nepooblaščenim dostopom do suhega skladišča IG in možnostjo sabotaže je zagotovljeno z obstoječim varnostnim sistemom NEK. Zgradba suhega skladišča IG bo zgrajena na tehnološkem območju NEK, ki je proti nepooblaščenim dostopom zavarovano z dvojno varnostno ograjo in sistemi fizičnega varovanja. Zgradba suhega skladišča IG bo v skladu s Pravilnikom o fizičnem varovanju jedrskih snovi, jedrskih objektov in sevalnih objektov, FV1, Ur.l. RS 17/13 uvrščena v I. kategorijo objektov oziroma je uskladiščeno IG uvrščeno v II. kategorija jedrskih snovi. Objekt bo zato varovan v skladu z zahtevami za fizično nadzorovano območje oziroma fizično nadzorovan objekt. O uskladiščenem gorivu se bo poročalo v skladu z Uredbo o varovanju jedrskih snovi, UV6, Ur.l. RS 34/08. V skladiščnem in sprejemnem prostoru bodo nameščene kamere oziroma druge ustrezne naprave za potrebe nadzora nad IG s strani mednarodnih organizacij (IAEA).

Skupna letna efektivna doza na ograji NEK po uskladiščenju IG v suhem skladišču ne bo presegala omejitve 200 µSv (obstoječa limita za obratovanje NEK) oziroma mejne efektivne doza za posameznike iz prebivalstva (1 mSv, ZVISJV-1, 35. člen, 5. odstavek) in bo za normalno obratovanje skladišča nižja od vrednosti, ki je določena kot vhodni podatek projekta suhega skladišča izrabljenega goriva (50 µSv/leto) oziroma bo efektivna doza za posameznika na meji kontroliranega območja za stanje projektne nesreče nižja od predpisane referenčne ravni (0,1 Sv, prvi odstavek 27. člena Uredbe o mejnih dozah, referenčnih ravneh in radioaktivni kontaminaciji – UV2, na podlagi 37. člena ZVISJV-1; 0,05 Sv, 10CFR72.106.b).

5 Razmere, v katerih se ne more vzpostaviti verižna reakcija.

6 V skladu z 2. členom Pravilnik o dejavnikih sevalne in jedrske varnosti (UL RS, št. 74/16 in 76/17 – ZVISJV-1): je razširjeni projektni dogodek (nesreča) dogodek ali kombinacija dogodkov z izredno majhno verjetnostjo in

težjimi posledicami od projektnih dogodkov oziroma vključuje več odpovedi, kot so predpostavljene pri projektnih osnovah jedrskega objekta. Obstajata dve kategoriji razširjenih projektnih dogodkov:

- razširjeni projektni dogodki kategorije A, pri katerih se lahko zagotovi preprečitev poškodbe goriva v skladišču z izrabljenim gorivom;

- razširjeni projektni dogodki kategorije B, za katere se predvideva težka poškodba goriva, ki presega projektno poškodbo goriva;

0.0.0.: Sklep

Glede na zgoraj predstavljene pomanjkljivosti v postopku in razgrnjeni dokumentaciji predlagamo:

• Dopolnjeni osnutek sprememb in dopolnitev ureditvenega načrta Nuklearne elektrarne Krško in okoljsko poročilo se dodatno dopolnita s predstavitvijo različnih možnih alternativ rešitve suhega odlagališča jedrskih odpadkov (tako lokacijsko, kot izvedbene rešitve),

• Po dopolnitvi z vsemi možnimi rešitvami se ponovno izvede javna obravnava obeh dokumentov,

• Pri ponovljenem postopku javne obravnave se tveganja odlagališča in možni vplivi na okolje ocenijo bolj celostno (kot predlagano v pripombah),

• Dokler ni izveden pravilen postopek CPVO in PVO se ustavijo nadaljnji koraki za gradnjo suhega odlagališča.

Stališče:

se ne upošteva.

Možne alternativne rešitve ravnanja z izrabljenim gorivom so v Okoljskem poročilu obravnavane v poglavju 2.9 Preveritev alternativnih rešitev.

Alternativne rešitve so bile obravnavane v sklopu primerjalne strokovne presoje.

NEK je v skladu z zahtevo URSJV iz leta 2011 (odločba št. 3570-11/2011/7, točka 1.e) preučila tehnične možnosti kako povečati varnost skladiščenja IG. Obravnavane so bile tehnične možnosti: mokro skladiščenje, odprodaja IG, predelava IG in suho skladiščenje IG. Sledenja se je izkazala kot najboljša možnost s stališča pozitivnega vpliva na zagotavljanje jedrske varnosti, saj vključuje pasivni način odvajanja zaostale toplote, kar pomeni, da ne vključuje nobene aktivne opreme, ki bi za svoje delovanje potrebovala električno energijo. Poleg tega se je izkazalo, da današnja tehnologija suhega skladiščenja IG omogoča uporabo te tehnologije na lokaciji NEK, ne da bi bilo treba spreminjati omejitve, ki izhajajo iz obstoječega obratovalnega dovoljenja NEK.

V sklepu strokovne presoje je bilo torej ugotovljeno, da je najustreznejši način ravnanja z izrabljenim gorivom, ki zadosti vsem varnostnim in operativnim zahtevam, suho skladiščenje. To je s svojo odločbo št. 3570-11/2015/25 potrdila tudi URSJV leta 2017.

Umestitev začasnega skladiščenja izrabljenega goriva na obstoječi lokaciji znotraj jedrske elektrarne omogoča, da niso potrebni dodatni zunanji transporti radioaktivnih snovi, poleg zagotavljanja varnostnih vidikov (zagotovljeno ustrezno fizično varovanje območja) tudi ne povečuje obstoječih omejitev v prostoru (območje omejene rabe), zato primernejše rešitve z vidika umestitve v prostor ni. Predlagana rešitev je uvrščena v nacionalni po-fukušimski akcijski načrt (Slovenian Post-Fukushima National Action Plan, URSJV/RP-088/2012, URSJV (SNSA), December 2012) in v Resolucijo o nacionalnem programu ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom za obdobje 2016–2025.

Rešitev suhega skladiščenja z večnamenskimi vsebniki v navpičnih skladiščnih plaščih je bila v postopku ocenjevanja s tehničnimi, varnostnimi in ekonomskimi merili opredeljena kot najustreznejša od možnih rešitev suhega skladiščenja.

Po podatkih IAEA lociranje suhih skladišč IG v okviru kompleksov obstoječih elektrarn v svetu predstavlja standardno rešitev (vir: IAEA: Surwey of wet and dry spent fuel storage, July 1999). Kadar so skladišča na drugih lokacijah, gre za centralna skladišča, ki skladiščijo IG iz več jedrskih elektrarn oz. reaktorjev. Pa še v tem primeru so v bližini jedrskih lokacij.

V skladu z Zakonom o varstvu okolja, se bodo postopki izvedli zaporedno.

V naslednji fazi bo izvedena Presoja vplivov na okolje, ki bo podrobneje predstavila načrtovani poseg in njegove vplive na okolje, ter bo prav tako predstavljena javnosti.

V skladu z zakonodajo se do pridobitve gradbenega dovoljenja, gradnja ne izvaja.

3.3 PRIPOMBA XXXXXX XXXXXX

0.0.0.: Postopek spremembe in dopolnitve ureditvenega načrta NEK za prostorsko ureditev skupnega državnega in lokalnega pomena v končni fazi predvideva sprejem samo na občinskem svetu.

Ali ni v tem primeru, ko gre za interese dveh držav Slovenije in Hrvaške in občine Krško, občinski svet postavljen pred prezahtevno nalogo in ali ne bi bilo pametneje odločitev pridobiti z neposrednim odločanjem občanov Občine Krško na referendumu.

Stališče oz. pojasnilo:

Priprava dokumenta Spremembe in dopolnitve UN se izvaja skladno z veljavno zakonodajo, ki vključuje javnost v več stopnjah odločanja pri pripravi navedenega dokumenta, zato referendum ni potreben.

Za območje NEK je v veljavi Ureditveni načrt NEK iz leta 1987, ki je občinski prostorski izvedbeni akt. Z njim gradnja suhega skladišča izrabljenega jedrskega goriva ni bila načrtovana, zato je treba izdelati in sprejeti spremembe in dopolnitve tega (občinskega) akta.

Jedrski objekti, določeni s predpisi, ki urejajo varstvo pred ionizirajočimi sevanji in jedrsko varnost, sodijo na podlagi 50. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17; v nadaljnjem besedilu: ZUreP-2) med prostorske ureditve državnega pomena, za načrtovanje katerih je pristojna država. Občina je pristojna za načrtovanje prostorskih ureditev lokalnega pomena. Na podlagi Zakona o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti (Uradni list RS, št. 76/17) spada načrtovani objekt med jedrske objekte in predstavlja funkcionalni del obstoječega jedrskega objekta Nuklearne elektrarne Krško. Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za energijo, je kot pobudnik priprave prostorskih aktov za prostorske ureditve državnega pomena s svojega področja (energetika) dne 25. 3. 2019 podalo soglasje k pobudi NEK za pripravo sprememb in dopolnitev prostorskega akta, da lahko le-tega v skladu s 83. členom ZUreP-2 načrtuje Občina Krško kot prostorsko ureditev skupnega lokalnega in državnega pomena. Gre za prostorske ureditve državnega pomena, kadar jih

je zaradi njihove povezanosti s prostorskimi ureditvami lokalnega pomena primerneje načrtovati na lokalni ravni.

Prostorska povezanost državne prostorske ureditve z lokalnim nivojem je utemeljena z obrazložitvijo, da:

- namerava upravljavec elektrarne v okviru zagotavljanja in povečevanja ravni jedrske varnosti zgraditi objekt za suho začasno skladiščenje izrabljenega goriva znotraj območja obstoječe elektrarne;

- je za območje elektrarne v veljavi Odlok o ureditvenem načrtu Nuklearne elektrarne Krško (Uradni list SRS, št. 48/87 in Uradni list RS, št. 59/97 – spremembe in dopolnitve), ki je občinski prostorski akt;

- je suho skladišče izrabljenega goriva funkcionalni del obstoječega jedrskega objekta Nuklearne elektrarne Krško.

Na podlagi dogovora med Ministrstvom za okolje in prostor in Občino Krško z dne 23. 5. 2019 je minister za okolje in prostor predhodno potrdil predlog sklepa o pripravi Sprememb in dopolnitev ureditvenega načrta Nuklearne elektrarne Krško za prostorsko ureditev skupnega državnega in lokalnega pomena, prav tako bo pred potrditvijo prostorskega akta na seji Občinskega sveta Občine Krško predlog le-tega v skladu s tretjim odstavkom 83. člena ZUreP-2 moral potrditi minister za okolje in prostor.

Ministrstvo za okolje in prostor in Ministrstvo za infrastrukturo postopek priprave tega prostorskega akta ves čas spremljata in z Občino Krško sodelujeta v vseh fazah postopka s pregledovanjem in potrjevanjem gradiv.

Na podlagi odločbe Ministrstva za okolje in prostor se v tem postopku izvaja tudi postopek celovite presoje vplivov na okolje, vključno s čezmejnim posvetovanjem. Presoje sprejemljivosti na varovana območja po predpisih o ohranjanju narave ni treba izvesti.

Sodelovanje in vključevanje širše javnosti v pripravo sprememb in dopolnitev ureditvenega načrta NEK je zagotovljeno od vsega začetka (že pred odločitvijo o njegovi pripravi), zlasti pa v naslednjih fazah:

- med javno predstavitvijo osnutka izhodišč v fazi pobude za pripravo prostorskega akta (izvedeno 16. 5. 2019),

- med javno razgrnitvijo dopolnjenega osnutka (izvedeno med 16. 10. In 18. 11.

2019).

Pripravljavec Občina Krško vsa v gradiva postopku redno objavlja tudi na svojih spletnih straneh, tako da je javnost o tem lahko stalno obveščena. Poleg zgoraj navedenih faz je občina na spletnih straneh do sedaj objavila tudi Sklep o pripravi Sprememb in dopolnitev ureditvenega načrta Nuklearne elektrarne Krško za prostorsko ureditev skupnega državnega in lokalnega pomena (Uradni list RS, št. 39/19 z dne 21. 6. 2019), osnutek prostorskega akta skupaj z osnutkom okoljskega poročila v postopku celovite presoje vplivov na okolje in dopolnjen osnutek z okoljskim poročilom, ki sta bila predmet javne razgrnitve.

V nadaljnjem postopku bo občina javno na svojih spletnih straneh objavila tudi sprejeta stališča do pripomb in predlogov z javne razgrnitve, predlog prostorskega akta in okoljskega poročila ter po potrditvi s strani MOP in sprejemu predloga prostorskega akta na občinskem svetu tudi uveljavljen prostorski akt - spremembe in dopolnitve ureditvenega načrta NEK.

V skladu z zakonom, ki ureja lokalno samoupravo in zakonom, ki ureja referendum ter Statutom občine Krško lahko občinski svet pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti razpiše tudi svetovalni referendum, z namenom, da ugotovi voljo svojih občanov. Svetovalni referendum se razpiše za vso občino ali za njen del. Odločitev volivcev na svetovalnem referendumu pa ne zavezuje občinskih organov. Pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak volivec, politična stranka v občini ali svet ožjega dela občine. Takšna pobuda do sedaj ni bila podana. Stališče Občine Krško je, da je bila javnost pri pripravi dokumenta ustrezno vključena.

V skladu z veljavno zakonodajo razpis referenduma v konkretnem postopku ni predviden niti ni obvezen, saj je predvideno, da je odločevalec na lokalni ravni občinski svet, ki je organ odločanja, ki so mu volivci z lokalnimi volitvami podali mandat, da odloča v njihovem imenu. Občinski svetniki kot člani predstavniškega telesa, imajo s tem mandatom torej pooblastilo, ki določa način in obseg pravice svetnika, da zastopa svoje volivce. Tudi na ta način so občani preko voljenih predstavnikov del odločanja o tej vsebini.

4. PRIPOMBE, PREJETE PO POŠTI

4.1 PRIPOMBE KRAJEVNE SKUPNOSTI SPODNJI STARI GRAD - SPODNJA LIBNA

0.0.0.: Predstavljeno je bilo, da se bo izrabljeno jedrsko gorivo v betonskih zabojnikih prisilno hladilo s plinom. Ob izrednem dogodku, potresu, poplavi, vdoru vode in mulja se hladilni plin prekine in odprtine za naravno cirkulacijo zraka zamašijo. Kako bo zagotovljeno hlajenje? V kakšnem času bo potrebna sanacija, da ne bo dosežena kritična temperatura?

Stališče oz. pojasnilo:

Zgradba suhega skladišča bo zasnovana tako, da zagotavlja varnost pred 10.000-letnimi poplavami. Tesnost objekta pred poplavami zagotavljajo obodne armirano betonske stene, vdor vode skozi vrata pa je preprečen z demontažnimi poplavnimi barierami. A tudi za primer, da bi do poplavite zabojnikov prišlo, je dobavitelj z izvedbo analiz dokazal, da se sicer spremeni način odvajanja toplote, a je ta dovolj velika, da integriteta zabojnikov v nobenem primeru ni ogrožena.

Izdelana jer posebna analiza hlajenja, ki je sestavni del HI-2177798, HI-STORM FW FSAR for KRSKO. V analizi je ugotovljeno, da tudi v primeru zapore prezračevanja in zasutja z ruševinami, hlajenje IG v skladiščnih zabojnikih poteka tako, da temperature materialov nikoli ne presežejo vrednosti, ki bi lahko ogrozile varnost skladiščenja, zato sanacija časovno ni omejena.

Kljub temu pa bo v primeru poplave odstranjena voda iz zgradbe in očiščene prezračevalne odprtine, v primeru porušitve zgradbe pa odstranjene vse razbitine in zagotovljen pretok zraka skozi prezračevalne kanale v skladiščnem vsebniku.

Zgradba suhega skladišča je projektirana za potres z maksimalnim pospeškom tal na površju 0,78 g, kar presega potres z 10.000-letno povratno dobo, ki je po standardih priporočena povratna doba za projektiranje jedrskih objektov. Kot dodaten tehnični ukrep bo izvedena pritrditev zabojnika. Zabojnik bo pričvrščen v betonsko ploščo s posebnimi vijaki, ki zagotavljajo, da do prevrnitve ne pride niti v primeru potresov z maksimalnim pospeškom tal 1,2 g. V primeru močnih potresov se zabojnik ne prevrne, pasivno hlajenje je zagotovljeno, dodatni ukrepi niso potrebni.

Stališče oz. pojasnilo:

Življenjska doba betonskih plaščev in celotnega skladiščnega sistema je 100 let in ne 50 let.

Armiranobetonski plašč ves čas v enaki meri zmanjšuje (atenuira) sevalni vpliv na okolico in se s časom sposobnost atenuacije (ki je odvisna od debeline in materiala radiološkega ščita) ne zmanjšuje. Izpostavljenost sevanju tudi znatno ne vpliva na mehanske lastnosti betona in jekla.

Celotni sistem suhega skladiščenja IG, skupaj z vsebniki in betonskimi plašči, je projektiran za dobo 100 let (varnostna rezerva). Po končanem obratovanju NEK in po končani

0.0.0.: Predstavljena sta bila dva podatka, in sicer da armirani betonski plašč zadrži radioaktivno sevanje za dobo 50 oziroma 100 let. Koliko časa betonski plašč zadrži radioaktivno sevanje? Kaj potem?

razgradnji NEK, se bo izrabljeno gorivo prestavilo v trajno odlagališče, kar se bo po današnjem programu razgradnje NEK zgodilo do leta 2075, betonski plašči pa bodo del klasičnih neradioaktivnih odpadkov.

Skladiščni zabojnik in zgradba suhega skladišča bosta vključena v program nadzora staranja.

0.0.0.: V katero kategorijo radioaktivnega odpada, po današnji klasifikaciji jedrskih odpadkov, se bi uvrstili armiranobetonski zabojni tulci, v katerih se bo skladiščilo izrabljeno jedrsko gorivo, ko bo potekla predvidena življenjska doba 50 let.

Stališče oz. pojasnilo:

Življenjska doba betonskih plaščev in celotnega skladiščnega sistema je 100 let in ne 50 let, tako da po 50 letih betonske plašče ni potrebno uvrstiti v odpad (če bo sistem še v obratovanju).

Površine skladiščnega zabojnika ne bodo kontaminirane. Notranji deli skladiščnega plašča HI-STORM FW, ki neposredno obdajajo večnamenski vsebnik (MPC) pa bodo aktivirani in bo treba z njimi ravnati kot z nizko- in srednjeradioaktivnimi odpadki. Odlagalna količina teh nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov bo predvidoma znašala 550 Mg (Tabela 7-9, 3rd Revision of the NPP Krsko Decommissioning Program).

0.0.0.: Katere analize vplivov suhega skladiščenja so bile narejene, da sevanje dolgoročno ne bo preseglo 0,2 mSv na ograji jedrskega objekta in do katerega leta?

Stališče oz. pojasnilo:

Podatki o sevalnih dozah na ograji NEK so podani v dokumentu HI-2177798, HI-STORM FW FSAR for KRSKO (varnostno poročilo za sistem suhega skladiščenja HI-STORM FW). Največja letna doza na ograji je največja takoj po kampanji 4 in znaša manj kot 0,05 mSv/leto.

V Okoljskem poročilu so vplivi izvedbe plana na ionizirajoče sevanje obravnavani v poglavju

4.9.6. Ionizirajoče sevanje, v sklopu poglavja 4.9. Varovanje zdravja ljudi. Izračuni nivojev ionizirajočega sevanja med obratovanjem suhega skladišča so povzeti po zgoraj navedenem poročilu. Nivoji sevanja so bili izračunani za posamezne faze (kampanje) premeščanja goriva iz bazena za mokro skladiščenje v suho skladišče, pri čemer naj bi se zadnja (4.) kampanja izvedla v letu 2048. Izračuni so bili narejeni ob konservativnih predpostavkah:

- Pri modeliranju goriva se je upoštevalo, da gre za sveže in ne za izrabljeno gorivo, kar pomeni, da so izračunane hitrosti doze zaradi nevtronskega sevanja večje, kot bodo v resnici.

- Pri izračunih so upoštevane najmanjše gostote materialov iz katerega so lahko zidovi skladišča in zabojniki. Nižje gostote pomenijo slabše ščitenje kar ponovno pomeni, da so ocenjene hitrosti doz večje, kot bodo v resnici.

- Pri viru sevanja je upoštevano, da je bilo gorivo v reaktorju le en gorivni cikel in ne več. To pomeni, da so hitrosti doz nevtronskega sevanja in gama sevanja konservativne.

- Glede vsebnosti nečistoč v nerjavnem jeklu je privzeto, da znaša vsebnost Co-59 kot nečistoče v negorivnih delih gorivnih elementov 0,8 g/kg, kar pomeni večje izračunane hitrosti doze gama sevanja, ki ga povzroča Co-60, ki nastane zaradi aktivacije Co-59.

- Pri izračunu doz je upoštevano, da se človek (posameznik iz prebivalstva) zadržuje celo leto na ograji NEK, to je 8760 ur, kar je izjemno konservativna predpostavka, saj v 650 m krogu okoli jedrskega reaktorja niso predvidena naselja (Uredba o območjih omejene rabe prostora zaradi jedrskega objekta in o pogojih gradnje objektov na teh območjih).

V primeru upoštevanja manj konservativnih referenčnih vrednosti računskih parametrov (best-estimate) znaša letna doza na ograji po 4. kampanji 0,0396 mSv. V vseh ostalih obdobjih so vrednosti na ograji jedrskega objekta manjše.

0.0.0.: Obe državi sta sprejeli stališča, da bosta ločeno poskrbeli za odpadke. Zakaj bi skladiščili ½ hrvaških visoko radioaktivnih odpadkov v Krškem? Kdaj bo R Hrvaška odpeljala svoj del izrabljenega jedrskega goriva?

Stališče oz. pojasnilo:

V skladu z Meddržavno pogodbo, ki je bila sklenjena med RS in RH, je razgradnja NEK, odlaganje radioaktivnih odpadkov (RAO) in izrabljenega goriva (IG) skupna obveznost RS in RH.

Odločitev RS in RH, da bosta ločeno poskrbeli za odpadke, se nanaša na odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov in ne na začasno skladiščenje izrabljenega goriva.

Trajna rešitev – globoko geološko odlagališče izrabljenega goriva in s tem transport izrabljenega griva izven NEK - ni predmet postopka SD UN NEK.

SD UN NEK se pripravljajo z namenom umestitve suhega skladišča izrabljenega goriva, s katerim se posodablja tehnologija skladiščenja izrabljenega goriva znotraj ograje NEK.

Izrabljeno gorivo (IG) je trenutno začasno že uskladiščeno znotraj jedrske elektrarne v bazenu za IG in bo na lokaciji tudi ostalo do končne odločitve o ravnanju z IG. Trenutno je IG shranjeno na način mokrega skladiščenja, kjer se mora nenehno zagotavljati hlajenje vode. Z uvedbo suhega skladiščenja se uvede novo, tehnološko varnejše skladiščenje IG, ki povečuje jedrsko varnost zaradi postopnega zmanjševanja števila izrabljenih gorivnih elementov v bazenu, ker bodo ti postopoma prestavljeni v suho skladišče.

Uvedba suhega skladiščenja izrabljenega goriva torej pomeni le premestitev izrabljenega goriva iz bazena za izrabljeno gorivo v načrtovano zgradbo za suho skladiščenje. Obe zgradbi sta v tehnološkem delu NEK in pri prestavitvi IG se bodo uporabljale le obstoječe interne transportne poti. NEK je kot upravljavec jedrskega objekta odgovorna za zagotavljanje vseh vidikov zanesljivega in varnega delovanja elektrarne; tudi za začasno skladiščenje izrabljenega goriva v skladu z mednarodnimi standardi.

0.0.0.: Občina Krško mora poleg nadomestil, pred potrditvijo skladišča RADIOAKTIVNEGA GORIVA s strani države prejeti pismo garancijo, da bo država našla lokacijo stalnega skladišča izrabljenega jedrskega goriva do določenega roka, ki bo pred zaključkom obratovanja in ne bo na lokaciji v Krškem.

Stališče:

se ne upošteva.

Trajna rešitev – globoko geološko odlagališče izrabljenega goriva in s tem transport izrabljenega griva izven NEK - ni predmet postopka SD UN NEK. Trajno odlagališče bo opredeljeno v sklopu priprave dokumentov za razgradnjo elektrarne po koncu življenjske dobe elektrarne. V skladu z ReNPRRO16-25 (Resolucija o nacionalnem programu ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom za obdobje 2016–2025) naj bi potekalo iskanje lokacije globokega geološkega odlagališča v letih 2045 - 2055.

SD UN NEK se pripravljajo z namenom umestitve suhega skladišča izrabljenega goriva, s katerim se posodablja tehnologija skladiščenja izrabljenega goriva znotraj ograje NEK.

0.0.0.: Občina Krško mora RS in R Hrvaški izstaviti račun za skladiščenje RADIOAKTIVNEGA GORIVA. Račun mora biti dovolj visok, da bo strošek gonilo vladam za iskanje rešitve trajnega odlagališča VISOKORADIOAKTIVNEGA ODPADA, ki ne bo v OBČINI KRŠKO.

Stališče:

se ne upošteva.

SD UN NEK se pripravljajo z namenom umestitve suhega skladišča izrabljenega goriva, s katerim se posodablja tehnologija skladiščenja izrabljenega goriva znotraj ograje NEK.

Družbenika, GEN energija in Hrvatska elektroprivreda, ki od NEK prevzemata vsak polovico proizvedene električne energije, sta odgovorna za zagotavljanje vsak polovice sredstev za pokrivanje stroškov proizvodnje. V teh stroških je upoštevano tudi začasno skladiščenje izrabljenega goriva, oziroma nadomestilo, ki ga za omejeno rabo prostora prejme Občina Krško.

Trajno odlaganje IG pa je v skladu z Meddržavno pogodbo, skupna obveznost Republike Slovenije in Republike Hrvaške.

0.0.0.: Predstavljeno le bilo, da suho skladiščenje RADIOAKTIVNEGA GORIVA nima vplivov in ne bo imelo vplivov na okolje. Načelo pravičnosti smo v R Sloveniji vnesli v zakonodajo v zvezi z ravnanjem s komunalnimi odpadki. Vsaka občina poskrbi za svoje. Tudi pri porabi električne energije se morajo odpadki sorazmerno s porabljeno električno energijo razdeliti med občine.

Stališče:

se ne upošteva.

Dejstvo je, da se z uvedbo suhega skladiščenja izrabljenega goriva (IG) uvede novo, tehnološko varnejše skladiščenje IG, ki povečuje jedrsko varnost zaradi postopnega zmanjševanja števila izrabljenih gorivnih elementov v bazenu, ker bodo ti postopoma prestavljeni v suho skladišče. Uvedba tehnologije suhega skladiščenja IG pomeni varnejši način skladiščenja IG pod enakimi okoljskimi in radiološkimi pogoji, kot so navedeni v obstoječem obratovalnem dovoljenju NEK. Z izborom najbolj varne in razširjene ter razpoložljive tehnološke rešitve začasnega skladiščenja izrabljenega goriva na svetu je zagotovljeno, da dodatnih vplivov na okolje ne bo.

SD UN NEK se pripravljajo z namenom umestitve suhega skladišča izrabljenega goriva, s katerim se le posodablja tehnologija skladiščenja izrabljenega goriva znotraj ograje NEK, ne gre za trajno odlaganje IG, ampak za začasno, varnejšo obliko skladiščenja IG. Suho skladišče bo funkcionalno povezano z obstoječim jedrskim objektom na istem geografsko zaokroženem območju in bo z njim v skladu z zakonodajo in mednarodnimi konvencijami upravljala NEK.

0.0.0.: Naj opozorimo, da v postopku niso bila upoštevana določila Arhuške konvencije, kjer mora soglasje k tovrstnemu objektu podati lokalna skupnost. Kot najbližje živeči ne dovolimo, da se zgradi suho skladiščenje RADIOAKTIVNEGA GORIVA vse dokler ne bo znana lokacija stalnega skladišča izrabljenega jedrskega goriva, ki ne bo v neposredni bližini naših domov.

Stališče:

je že upoštevano.

Občina v tem primeru sprejema prostorski akt in ne samo podaja soglasja ali mnenja. Trajno odlagališče izrabljenega jedrskega goriva se išče tudi na ravni EU.

0.0.00.: Zahtevamo, da so upoštevana naša stališča in podani odgovori tudi k dopisu številka: 35412/2019 ID 9, ki je sestavni del pripomb in je priloga temu dopisu. Odgovore pričakujemo na naslov KS Spodnji Stari Grad - Spodnja Libna.

Stališče oz. pojasnilo:

Stališča oz. pojasnila do prejetih pripomb, podanih v času javne razgrnitve, bodo objavljena na spletni strani Občine Krško ter posredovana KS Spodnji Stari Grad – Spodnja Libna.

Vključeni so tudi odgovori na izhodišča KS Spodnji Stari Grad – Spodnja Libna (priloga v nadaljevanju).

PRILOGA:

0.0.00.:

V povezavi s predstavitvijo namere izgradnje suhega skladišča za izrabljeno jedrsko gorivo na območju Nuklearne elektrarne Krško, ki je potekalo v četrtek, 16. 5. 2019 ob 17.00 uri v mali dvorani Kulturnega doma Krško, vam sporočamo naslednja stališča, ki smo jih sprejeli na izredni razširjeni seji sveta KS Spodnji Stari Grad – Spodnja Libna, ki je potekala 21.05.2019 v prostorih KS in zastavljamo vprašanja na katera zahtevamo odgovore.

Ob predstavitvi v kulturnem domu je bilo predstavljeno in povedano, da so stranke v postopku samo Občina Krško in KS mesta Krško. Smo skupnost najbližje živečih prebivalcev predvideni lokaciji predvidenega skladišča z daleč največ živečimi prebivalci znotraj območja omejene rabe prostora 1500 m pas, zato imamo stalno pravico razpravljati in soodločati v zvezi z dognanji povezanimi s predvidenim suhim skladiščem za izrabljeno jedrsko gorivo. Zahtevamo, da smo stalna stranka v vseh postopkih, kar je v dopisu št. 354-13/2018/17, z dne 27.03.2019, potrdil tudi KABINET PREDSEDNIKA VLADE.

Stališče oz. odgovor:

Pri pripravi prostorskih aktov se v postopek priprave v vnaprej določenih fazah vključujejo nosilci urejanja prostora (NUP). Le ti so določeni z zakonodajo o urejanju prostora. Občina Krško pri posameznih prostorskih aktih vključuje tudi ožji del občine Krško oziroma Krajevne skupnosti, na območju katerih je predvidena umestitev, da s svojimi mnenji podajo usmeritve za načrtovanje. Zaradi specifične ureditve, ki zadeva tako prebivalce občine Krško kot celotno državo, so bili v postopek SDUN NEK v nadaljevanju vključeni samo NUP, kot jih določa zakonodaja.

Dopis, ki ga navajate, se nanaša na informacije v zvezi z umeščanjem odlagališča NSRAO. Iz dopisa izhaja, da se v primeru nezadostnih pojasnil v zvezi z umeščanjem odlagališča obrnete na pristojno Ministrstvo za infrastrukturo. KS Spodnji Stari Grad – Spodnja Libna nikakor ne bo izločena iz postopka SDUN NEK, temveč bo s svojimi predlogi, pripombami in drugimi vsebinami lahko sodelovala v vseh fazah, kjer je predvideno sodelovanje javnosti.

0.0.00.:

Z vidika pravičnosti in enakomerne porazdelitve bremena, glede na ustvarjeno dobrino

»elektriko« in iztržene ekonomske dobičke, izrabljeno jedrsko gorivo ne more biti skoncentrirano breme najbližje živečih prebivalcev NEK, ker smo glede na količino proizvedene električne energije v NEK izredno zanemarljivo majhen potrošnik. Nismo uživali posebnih privilegijev iz dobička, kaj šele vsega dobička in ne vidimo razloga, zakaj bi nosili vso breme.

Stališče oz. odgovor:

Izgradnja novega objekta bo začasno skladišče IG. Suho skladiščenje IG omogoča varnejši način shranjevanja IG, ki je že na lokaciji NEK pod enakimi okoljskimi in radiološkimi pogoji,

kot so navedeni v obstoječem obratovalnem dovoljenju. Z gradnjo objekta tako lokalna skupnost ne bo nosila »dodatnih bremen«, ampak se bo verjetnost za nezgode z izrabljenim gorivom še bistveno zmanjšala.

Potrebno je tudi izpostaviti, da ima 1.500 metrsko območje okoli NEK poseben status. Tam živeči občani imajo pravico do letnega nadomestila v skladu s predpisi Občine Krško, kar za preostala območja občine ne velja. Prav tako se na omenjenem območju ne plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča za stanovanjsko rabo, kot tudi ne plačuje komunalnega prispevka pri gradnji stanovanjskega objekta. Omenjene prispevke mora Občina Krško nadomestiti iz drugih virov.

0.0.00.:

Ne poznamo niti enega primera skupnosti, ki bi si želela tovrstno predvideno začasno suho skladišče izrabljenega jedrskega goriva v neposredni bližini svojih domov, kar pomeni, da ima ekonomska stigma glede zaželenosti lokacije, ki se bo izrazila na vrednosti nepremičnin neskončno negativen učinek na vrednost nepremičnin.

Stališče oz. odgovor:

V oktobru 2019 je potekala javna razgrnitev podatkov množičnega vrednotenja nepremičnin. Glede na podatke, ki so javno dostopni izhaja, da predmetno območje bistveno ne odstopa od drugih območji občine, temveč se nahaja v povprečju. Podatki, ki so bili osnova za določevanje vrednostnih ravni pri množičnem vrednotenju nepremičnin izhajajo iz dejanskih kupoprodajnih poslov, zato po večini izkazujejo dejansko stanje.

Osnovni namen zgradbe suhega skladiščenja je posodobitev tehnologije začasnega skladiščenja izrabljenega goriva, ki je trenutno že v bazenu za IG. Uvedba tehnologije suhega skladiščenja izrabljenega goriva pomeni le varnejši način skladiščenja IG. Nov sistem hlajenja je pasiven, poleg tega pa se izboljša tako sevalna varnost kot tudi poveča robustnost sistema.

Gradnja objekta tako ne mora negativno vplivati na zaželenost lokacije, niti na zmanjšanje vrednosti nepremičnin, saj bo lokacija NEK z uvedeno spremembo še bolj varna in zanesljiva.

0.0.00.:

Nobena od vlad R Slovenije vključno z vlado pretekle države z vsemi državnimi inštitucijami ni pokazala interesa za iskanje lokacije in resnega načrta za trajno odlagališče izrabljenega jedrskega goriva. Ker nikoli nobena državna inštitucija ni predstavila načrta kam trajno z odpadnim jedrskim gorivom, vemo, da nam želite visoko radioaktivne odpadke POD PREVEZO ZAČASNEGA, TRAJNO odložiti pred pragom naših stanovanjskih hiš.

Stališče oz. odgovor:

Predlagana tehnologija suhega skladiščenja izrabljenega goriva nikjer v svetu ni sprejeta kot trajno odlagališče, saj to ni podprto z nobenim licenčnim dokumentom oz. soglasjem. Namigovanje na trajno odlagališče je tako tehnično in pravno nerealno in nesprejemljivo. V vseh veljavnih dokumentih je predvideno, da bo končno odlagališče opredeljeno v sklopu

priprave dokumentov za razgradnjo elektrarne po koncu življenjske dobe elektrarne, v ločenem postopku.

0.0.00.:

Na predstavitvi je bila s strani udeleženca predstavljena trditev iz leta 2015, ki le zapisana na uradni spletni strani NEK, da je v že zgrajenih bazenih, kjer se sedaj hladi izrabljeno jedrsko gorivo, dovolj prostora za skladiščenje do konca obratovanja NEK. Trditev s strani uprave NEK na predstavitvi ni bila zanikana.

Menimo, da je neupravičeno graditi »začasno« suho skladišče za vse odpadno jedrsko gorivo tudi za R Hrvaško, pred kakršnikoli dogovorom, tudi ekonomskim, ki bo nadomestil žrtev ali zagotovil odvoz jedrskih odpadkov v začasno ali trajno odlagališče na R Hrvaško.

Stališče oz. odgovor:

Izrabljeno gorivo (IG) je trenutno začasno uskladiščeno znotraj jedrske elektrarne v bazenu za IG. Trenutno je IG shranjeno na način mokrega skladiščenja. Z uvedbo suhega skladiščenja se uvede novo, tehnološko varnejše skladiščenje IG, ki povečuje jedrsko in sevalno varnost zaradi postopnega zmanjševanja števila izrabljenih gorivnih elementov v bazenu, ker bodo ti postopoma prestavljeni v suho skladišče. Gre za pomembno varnostno nadgradnjo NEK.

Suho skladiščenje je v svetu prepoznano kot najbolj varna in najbolj razširjena tehnološka rešitev začasnega skladiščenja IG. Predlagana rešitev izhaja iz zaključkov analiz možnih izboljšav pri skladiščenju jedrskega goriva kot del odziva jedrske industrije in upravnih organov na nesrečo v Fukushimi.

NEK je izbrala najbolj varno in razširjeno ter razpoložljivo tehnološko rešitev začasnega skladiščenja izrabljenega goriva na svetu.

Gl. tudi odgovor pod naslednjo točko.

0.0.00.:

Polovica energije in vsega v povezavi z proizvedeno električno energijo je v lasti R Hrvaške. Pod nobenim pogojem ne sprejemamo začasnega suhega skladišča izrabljenega jedrskega goriva, dokler R Hrvaška ne bo sporočila lokacije začasnega suhega skladišča izrabljenega jedrskega goriva na njenem ozemlju.

Stališče oz. odgovor:

Skupno lastništvo NEK od leta 2003 ureja Pogodba med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganjem v NEK, njenim izkoriščanjem in razgradnjo (Uradni list RS – MP, št. 5/03; BHRNEK), s katero sta državi uredili medsebojne odnose v zvezi s statusom NEK, izkoriščanjem, razgradnjo in odlaganjem radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva.

Gradnjo suhega skladišča IG je obravnavala tudi meddržavna komisija za spremljanje izvajanja meddržavne pogodbe BHRNEK na 10. seji, ki je bila julija 2015. Med drugim sta se Republika Slovenija in Republika Hrvaška odločili, da je gradnja suhega skladišča IG na lokaciji NEK do konca obratovanja NEK del skupne začasne rešitve odlaganja IG. Gradnja

začasnega skladišča IG bo tako zagotovila le bolj varno skladiščenje goriva, ki je že trenutno na lokaciji NEK.

0.0.00.:

Prestavljeni zabojniki za suho skladiščenje jedrskega goriva naj bi tehtali 190 ton.

Stališče oz. odgovor:

Drži. To je teža celotnega sistema (HI-STORM FW) v začasnem skladišču in ne teža, ki jo je potrebno prekladati in transportirati v primeru odvoza iz lokacije NEK. Skladiščni zabojniki niso enaki transportnim. Večja teža zabojnika zagotavlja večjo zaščito goriva in posledično bolj varno začasno skladiščenje IG.

0.0.00.:

Teža predvidenih posameznih zabojnikov nakazuje ne resno namero POD PRETVEZO ZAČASNEGA, TRAJNO odložiti jedrske odpadke na trenutno predvideno lokacijo. Masa zabojnikov je za resno namero premika na trajno odlagališče, kjerkoli že bo, prevelika za transport. Posamezni zabojniki po naši oceni ne smejo presegati 25 ton, kar je možno in potrebno pravočasno spremeniti. Predstavljeno je bilo, da zabojniki v katerih bo skladiščeno gorivo, zagotavljali varnost pred nevarnim ionizirajočim sevanjem približno 70 let. Ob najboljših pogojih največ 100 let. Manjše enote je zagotovo lažje posluževati ne glede na njihovo pasivnost.

Stališče oz. odgovor:

Gre za napačno interpretacijo informacij podanih na predstavitvi. Vsebnik z gorivnimi elementi je dejansko težak 36 ton, skupna masa cca. 205 ton pa je masa skladiščnega zabojnika HI-STORM FW, v katerem se nahaja vsebnik z izrabljenimi gorivnimi elementi. Skladiščni zabojnik ni predviden za transport. Vsebnik teže 36 t ton se bo v primeru odvoza preložil v poseben zabojnik HI-STAR, ki je namenjen za varen transport. Pri prestavitvi se bo uporabila obstoječa oprema. Kot je bilo navedeno na predstavitvi bo vsa oprema, ki bo uporabljena v NEK za skladiščenje in transport licencirana po mednarodnih standardih in pri ustreznih organizacijah.

0.0.00.:

Sama lokacija suhega skladišča za izrabljeno jedrsko gorivo je z varnostnega vidika neprimerna. Ugledni referenčni francoski inštitut je že v postopku preučevanja izbrane lokacije za predvideno odlagališče nizko In srednje radioaktivnih odpadkov (NSRAO) v neposredni bližini, podal negativno mnenje zaradi poteka tektonskih plošč in velikega tveganja potresne ogroženosti. Premik tektonskih plošč bi lahko pomenil premik struge reke Save. Voda, mulj, prod, blato pa bi lahko preprečili zračne tokove in predvideno zračno hlajenje. Zaradi izrednih razmer potresa ali poplave bi lahko popustil tudi umetno narejen nasip reke Save za HE Brežice nad jedrsko elektrarno, voda in ostalo pa bi zamašili zračne kanale, ki so predvideni za hlajenje zabojnikov za izrabljeno jedrsko gorivo. Ob morebitnem premiku-nagibu zabojnikov zaradi potresa, je zagotovo lažjo sanacija manjših enot.

Stališče oz. odgovor:

Francoski inštitut IRSN se ni opredeljeval glede izgradnje odlagališča NSRAO. Izvedene seizmične študije so bile izdelane za potrebe projekta JEK2.

IRSN je analiziral seizmično geološke lastnosti lokacije in ugotovil, da potekajo prelomnice blizu lokacije NEK ter, da so potrebne dodatne raziskave. Na podlagi poročila »Final Report Characterization of the Libna Fault and Tectonic Framework of the Krško Basin« izhaja, da Libenski prelom zelo verjetno ni prelom, za katerega obstaja možnost pretrga do ali blizu površja (t.i. ''capable fault''). Iz poročila tudi izhaja, da so varnostna tveganja, povezana s prelomom Libna, inženirsko nepomembna in znotraj upravnih omejitev.

Za lokacijo NEK je izvedena analiza potresne nevarnosti. Iz te analize izhaja pogostost površinskih premikov pri velikih potresih. Xxxx Xxxx je v preteklosti večkrat zamenjala svoj tok in strugo zaradi velikih poplav in ne regulirane struge. NEK je zaščitena pred delovanjem poplave z lokacijo in z nasipi. Lokacija ščiti pred 10.000 letnimi poplavami, dodatno nasipi ščitijo elektrarno pred največjim verjetnim pretokom (PMF) v območju NEK. Nasipi so tudi potresno odporno grajeni in varujejo NEK pred vzajemnim delovanjem poplave in potresa za povratno dobo več milijonov let.

Suho skladišče je zavarovano proti poplavam z zgradbo, ki zdrži vse predvidene potresne obremenitve in poplave, ki so predvidene na lokaciji NEK. Tudi v primeru, da bi prišlo do poplavljanja zabojnikov in odprtin za prezračevanje vsebnikov je v pripadajoči študiji ugotovljeno, da bi se še vedno ustvarjal primeren odvod toplote, ki bi omogočal zadostno hlajenje izrabljenih gorivnih elementov.

0.0.00.:

Potrebno le poiskati resne odgovore na naslednja vprašanja: Kakšno breme bomo pustili naslednjim rodovom? Zabojniki predstavljajo enako tehnično rešitev kot je načrtovana sanacija ponesrečenega Černobilskega reaktorja s pomičnim zaščitnim objektom za enako življenjsko dobo. Kdaj bo odvoz na trajno odlagališče in kakšna bo teža morebitne dodatne plasti v tistem trenutku? Bodo sedaj ustvarjeni in porabljeni dobički vrnjeni v to okolje in pokrili stroške potrebnih sanacij? Bodo prihodnje generacije imele voljo in tehnologijo za sanacijo kar je bilo porabljeno v preteklosti? Ali bodo vsi sedanji ustvarjeni dobički pokrili vse stroške zagotavljanja varnosti in skladiščenja v prihodnosti.

Stališče oz. odgovor:

Jedrska energija je edini vir, ki dosledno skrbi za varno in nadzorovano ravnaje z odpadki med obratovanjem in tudi po koncu obratovalne dobe ter za to zagotavlja tudi sredstva. V času obratovanja je ravnanje z odpadki vključeno v stroškovno ceno električne energije iz jedrske elektrarne, sredstva za razgradnjo elektrarne in ravnanje z odpadki po zaključku obratovanja pa se zbirajo v skladih za razgradnjo.

Državni zbor Republike Slovenije je v aprilu 2016 sprejel Resolucijo o Nacionalnem programu ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom za obdobje 2016–2025 (ReNPRRO16-25). Glavni cilj nacionalnega programa ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom je zagotoviti varno in učinkovito ravnanje z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom v Sloveniji v skladu z načelom odločanja in ukrepanja na podlagi najnovejših izsledkov domačih in tujih raziskav, najnovejših tehnologij in najboljših praks in

obratovalnih izkušenj, tako da bo v vsakem trenutku zagotovljena varnost ljudi in okolja ob hkratni dolgoročni tehnološko moderni in racionalni infrastrukturni podpori uporabnikom jedrskih in sevalnih tehnologij.

Nacionalni program je tudi podlaga za izpolnitev 11. člena Direktive Sveta 2011/70/EURATOM z dne 19. julija 2011 o vzpostavitvi okvira Skupnosti za odgovorno in varno ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki (UL L št. 119 z dne 2. 8. 2011, str. 48), ki od države članice zahteva, da zagotovi izvajanje svojega nacionalnega programa, ki zajema vse vrste RAO in IG v njeni pristojnosti ter vse faze ravnanja z RAO in IG od nastanka do odlaganja.

Odločitev vlade o graditvi jedrske elektrarne na območju tedanje SFRJ je bila sprejeta pred več kot 50-imi leti. NEK kot pomemben energetski objekt, komercialno obratuje od leta 1983. Od takrat pa vse do danes NEK s svojim zanesljivim, in varnim delovanjem, brez vplivov na okolje, bistveno prispeva k stabilnosti slovenskega in hrvaškega elektroenergetskega sistema. NEK je zavezana k profesionalnim delovnim načelom in izvaja stalne izboljšave na vseh področjih v skladu z najvišjimi standardi in varnostno kulturo. Tako se po standardnih merilih jedrske varnosti in stabilnosti obratovanja uvršča v zgornjo četrtino obratujočih jedrskih elektrarn v svetu.

V svetu trenutno še ni delujočega trajnega odlagališča za izrabljeno gorivo, a Švedsko odlagališče izrabljenega goriva Forsmark je v procesu pridobivanja dovoljenj za gradnjo. Finsko globoko geološko odlagališče izrabljenega goriva in visoko radioaktivnih odpadkov Onkalo, kot prvo tovrstno na svetu, je v zaključni fazi gradnje, in naj bi pričelo z obratovanjem v letu 2023.

NEK ter oba lastnika NEK, Republika Slovenija in Republika Hrvaška zagotavljajo varno skladiščenje radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva na lokaciji NEK.

0.0.00.:

Ker menimo, da nimate resnega namena odstraniti nevarnih jedrskih komponent iz našega življenjskega in stanovanjskega prostora v doglednem času (življenjski dobi NEK ali življenju ene generacije človeka) ustvariti stanje, kot je bilo pred izgradnjo NEK in bomo stalno najbolj izpostavljeni tveganjem in ker živimo na območju omejene rabe prostora, zahtevamo da v ceno skladišča za izrabljeno jedrsko gorivo vštejete odkup vseh stanovanjskih objektov in preselitev v celoti vseh prebivalcev Krajevne skupnosti Spodnji Stari Grad - Spodnja Libna. Objekte pa po tržnih cenah prodate zainteresiranim.

Stališče oz. odgovor:

Omenjen objekt bo začasno skladišče IG. Suho skladiščenje IG omogoča tehnologijo suhega skladiščenja na varnejši način pod enakimi okoljskimi in radiološkimi pogoji, kot so navedeni v obstoječem obratovalnem dovoljenju.

Tveganje na območju omejene rabe prostora se bo z izgradnjo objekta še zmanjšalo.

Umeščanje suhega skladišča bo zaradi svoje tehnologije neprimerno zmanjšalo že tako nizko tveganje iz naslova skladiščenja izrabljenega jedrskega goriva. Umestitev suhega

skladišča znotraj NEK je vsekakor naložba v varnost občanov in ne nasprotno, zato ni podlage za spremembe iz naslova omejene rabe prostora v okolici NEK (1500 m pas).

0.0.00.:

Sporočamo, da odločno nasprotujemo začasnemu suhemu skladišču izrabljenega jedrskega goriva na predvideni lokaciji v neposredni bližini NEK, zraven naših domov.

Stališče oz. odgovor:

Za skladiščenje izrabljenega goriva ima NEK že dovoljenje organa, pristojnega za jedrsko varnost (Uprava RS za jedrsko varnost), saj je izrabljeno gorivo že sedaj skladiščeno v jedrski elektrarni v bazenu zgradbe za gorivo. Ker je gorivo pod vodo, gre za mokro skladiščenje, kjer se mora nenehno zagotavljati hlajenje vode. S suhim skladiščenjem se uvaja nov, tehnološko varnejši pasivni način začasnega skladiščenja izrabljenega goriva. S postopno prestavitvijo izrabljenega goriva iz bazena v suho skladišče, se zmanjšuje število izrabljenih gorivnih elementov v bazenu, s tem pa se bistveno povečuje raven jedrske in sevalne varnosti, kar predstavlja pomembno varnostno nadgradnjo NEK.

Document Metadata

Table of Contents

STALIŠČA DO PRIPOMB IN PREDLOGOV JAVNOSTI,

Document Metadata