PG-U-FLS
PG-U-FLS
16-6
Splošni pogoji za Naložbeno življenjsko zavarovanje Fleks za starejše
1. člen: SPLOŠNE DOLOČBE
[1] Splošni pogoji za Naložbeno življenjsko zavarovanje Fleks za starejše so sestavni del zavarovalne pogodbe (v nadaljevanju »splošni pogoji«).
[2] Naložbeno življenjsko zavarovanje Fleks za starejše (v nadaljevanju
»zavarovanje«) združuje:
- varčevanje, vezano na sklade,
- življenjsko zavarovanje za primer smrti z zajamčeno zavarovalno vsoto ter
- dodatno kritje za primer nezgodne smrti in za primer nastanitve in zdravljenja v bolnišnici kot posledice nezgode (v nadaljevanju
»dodatno kritje«).
[3] S tem zavarovanjem zavarovalec v celoti prevzema naložbeno tveganje (tveganje, povezano s spremembo vrednosti enote premoženja sklada, vrednosti investicijskih kuponov oziroma drugih vrednostnih papirjev skladov).
[4] Z zavarovalno pogodbo se zavarovalec obvezuje, da bo zavarovalnici plačal enkratno začetno vplačilo, če je bilo dogovorjeno ob sklenitvi zavarovanja (v nadaljevanju »dogovorjeno začetno vplačilo«), in da bo med trajanjem zavarovanja plačeval določena denarna sredstva (premije), zavarovalnica pa se obvezuje, da bo ob nastopu zavarovalnega primera izpolnila s pogodbo predvidene obveznosti.
[5] S tem zavarovanjem je lahko zavarovana ena oseba.
[6] Izrazi, navedeni v teh splošnih pogojih, pomenijo:
- zavarovalec - oseba, ki sklene zavarovalno pogodbo z zavarovalnico;
- upravičenec - oseba, v korist katere se sklene zavarovanje;
- zavarovana oseba - oseba, od katere smrti je odvisno izplačilo zajamčene zavarovalne vsote;
- zajamčena zavarovalna vsota - dogovorjena zavarovalna vsota, ki se izplača v primeru smrti zavarovane osebe;
- osnovno zavarovanje - v skladu s temi splošnimi pogoji sklenjena pogodba Naložbenega življenjskega zavarovanja Fleks za starejše;
- dodatno zavarovanje - zavarovanje, ki je priključeno osnovnemu zavarovanju;
- obračunski dan - zadnji delovni dan v mesecu.
[7] Zavarovanje se sklene brez ugotavljanja zdravstvenega stanja zavarovane osebe. Zavarovati je mogoče osebe od izpolnjenega 50. do izpolnjenega 80. leta starosti. Nično je zavarovanje za primer smrti osebe, ki ji je popolnoma odvzeta poslovna sposobnost.
[8] Sestavni del zavarovalne pogodbe so: ponudba z dopolnili in izjavami, polica, ti splošni pogoji, dopolnilni pogoji, morebitne posebne pisne izjave, kakor tudi druge priloge in dodatki k polici.
[9] Vsi dogovori veljajo samo, če so dogovorjeni pisno in je bila ob sklenitvi oziroma spremembi zavarovanja opravljena osebna identifikacija. Vse izjave, ki jih zavarovalnica ali zavarovalec predložita drug drugemu, veljajo od trenutka, ko jih prejme tisti, ki so mu namenjene. Če se pošiljajo po pošti, kot dan prejema velja dan, ko je bilo priporočeno pismo oddano na pošti. Vse spremembe, ki imajo za posledico spremembo obveznosti zavarovalnice, začnejo veljati najprej prvega v naslednjem mesecu po prejemu zahteve.
2. člen: PONUDBA IN POLICA
[1] Ponudba se predloži v pisni obliki na obrazcu zavarovalnice in vsebuje bistvene elemente pogodbe.
[2] Ponudba veže ponudnika 8 dni od dneva, ko je prispela k zavarovalnici. Če zavarovalnica v tem roku ne odkloni ponudbe, ki se ne odmika od pogojev, po katerih sklepa predlagano zavarovanje, se šteje, da je ponudba sprejeta in pogodba sklenjena.
[3] Zavarovalnica po sklenitvi zavarovanja izstavi zavarovalno polico. Na polici morajo biti navedeni podatki o zavarovalnici, zavarovalcu, zavarovani osebi z njenimi rojstnimi podatki, zavarovane nevarnosti, začetek in trajanje zavarovanja, zajamčena zavarovalna vsota, premija, izbrani skladi, upravičenci, tabela odkupnih vrednosti, tabela nevarnostnih faktorjev, datum izstavitve police in podpis
zavarovalnice. Če se polica bistveno razlikuje od ponudbe, lahko zavarovalec razlikam pisno ugovarja v enem mesecu po prejemu police. Če tega ne stori, velja vsebina police.
3. člen: TRAJANJE ZAVAROVANJA
[1] Zavarovanje se sklene tako, da začne veljati prvi dan v mesecu. Zavarovanje se začne ob 00.00 tistega dne, ki je na polici naveden kot začetek zavarovanja. Takrat se začne tudi jamstvo zavarovalnice, če je do takrat plačana prva premija in dogovorjeno začetno vplačilo. Zavarovalnica lahko pri pogodbah, sklenjenih na daljavo, določi, da je zavarovanje sklenjeno s samim plačilom premije.
[2] Če prva premija ali dogovorjeno začetno vplačilo ni plačano do začetka zavarovanja, zavarovalnica podeli začasno jamstvo, in sicer od začetka zavarovanja do zadnjega dne v mesecu začetka zavarovanja. Zavarovalno jamstvo v vsakem primeru preneha, če dogovorjeno začetno vplačilo in celotna prva premija nista plačana do poteka začasnega jamstva. V tem primeru se jamstvo ponovno začne ob 24.00 uri tistega dne, ko sta prva premija in dogovorjeno začetno vplačilo plačana v celoti.
[3] Zavarovanje preneha ob smrti zavarovane osebe kot tudi v primeru izplačila celotne vrednosti premoženja na naložbenem računu.
[4] Zavarovalec ima pravico, da v roku 30 dni od prejema police pisno odstopi od pogodbe. Zavarovalnica je upravičena obračunati dejanske stroške, povezane z odstopom od pogodbe, in sicer v višini, določeni v veljavnem ceniku na dan sklenitve zavarovalne pogodbe.
4. člen: OBVEZNOSTI ZAVAROVALNICE
[1] Zavarovalec lahko po preteku 10 let, šteto od začetka zavarovanja, zahteva izplačilo celotne vrednosti premoženja na naložbenem računu. Višina izplačila je enaka vrednosti premoženja na naložbenem računu zavarovalca in se določi v skladu z 8. členom teh pogojev.
[2] V primeru smrti zavarovane osebe v času trajanja zavarovanja se zavarovalnica obvezuje izplačati zajamčeno zavarovalno vsoto oz. vrednost premoženja na naložbenem računu, če je ta višja. Konec koledarskega leta v katerem zavarovana oseba dopolni 90. leto starosti, preneha jamstvo za izplačilo zajamčene zavarovalne vsote oz. je ta enaka vrednosti premoženja na naložbenem računu.
[3] Upravičenec lahko zahteva, da se zajamčena zavarovalna vsota oziroma vrednost premoženja na naložbenem računu izplačuje obročno.
[4] Ne glede na določila 2. odstavka tega člena zavarovalnica v primeru smrti zavarovane osebe v prvih dveh letih od začetka zavarovanja (čakalni rok) izplača odkupno vrednost zavarovanja.
[5] Zavarovalnica ne izplača zavarovalne vsote, če je smrt namerno povzročil upravičenec. Če je premija plačana za tri leta, se dedičem zavarovalca izplača odkupna vrednost zavarovanja.
[6] Zavarovalna vsota za primer nezgodne smrti se izplača, če zavarovana oseba v času trajanja zavarovanja umre zaradi nezgode.
[7] Nadomestilo za bolnišnični dan se izplača za vsako prenočitev zavarovane osebe v bolnišnici zaradi zdravljenja posledic nezgode, vendar največ 365 dni v dveh letih od dneva nezgode.
[8] Za nezgodo se šteje nenaden, nepredviden in od zavarovančeve volje neodvisen dogodek, ki deluje od zunaj in naglo na zavarovančevo telo, razen če je nezgodni dogodek posledica potresa, vojnih operacij, aktivne udeležbe v oboroženih akcijah, motnje zavesti, epileptičnega napada, kapi, infarkta ali priprave, poskusa oziroma izvrševanja kaznivega dejanja, delovanje alkohola, mamil ali psihoaktivnih snovi na zavarovano osebo ob nezgodi.
[9] Šteje se, da je nezgoda nastala zaradi delovanja alkohola na zavarovano osebo:
- če je kot voznik motornega vozila ob nezgodi imela več kot 0,24 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka - (0,5 ‰ alkohola v krvi) ali več kot 0,48 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka (1 ‰ alkohola v krvi) ob drugih nezgodah;
1
- če je alkotest pozitiven, zavarovana oseba pa ne poskrbi, da bi bila s krvno analizo natančno ugotovljena stopnja alkohola v krvi;
- če se po nezgodi izmakne ugotavljanju stopnje alkoholiziranosti oziroma jo odkloni, uživa alkohol oziroma drugače onemogoči ugotavljanje prisotnosti alkohola v krvi v času nezgodnega dogodka.
[10] Šteje se, da je nezgoda nastala zaradi delovanja mamil ali narkotikov oziroma drugih psihoaktivnih snovi ali psihoaktivnih zdravil na zavarovano osebo:
- če kaže znake motenosti zaradi uživanja oz. prisotnosti mamil ali drugih narkotikov in se s strokovnim pregledom pri zavarovani osebi ugotovi prisotnost mamil ali drugih narkotikov;
- če zamolči podatek o jemanju psihoaktivnih snovi ali psihoaktivnih zdravil oziroma narkotikov ali mamil in je na toksikološkem testu potrjena njihova vsebnost v urinu ali krvi;
- če odkloni ali se izmakne ugotavljanju prisotnosti mamil ali narkotikov oziroma drugih psihoaktivnih snovi ali psihoaktivnih zdravil v njenem organizmu.
[11] Kritje za primer nezgodne smrti in za primer nastanitve in zdravljenja v bolnišnici zaradi nezgode preneha konec koledarskega leta, v katerem zavarovana oseba dopolni 90. leto starosti.
[12] Posamezna oseba sme biti zavarovana največ z dvema zavarovalnima policama Naložbenega življenjskega zavarovanja Fleks za starejše.
5. člen: XXXXXXXXXXX VSOTA IN PREMIJA
[1] Zavarovalec je dolžan plačati dogovorjeno začetno vplačilo in ves čas trajanja zavarovanja plačevati dogovorjeno obročno premijo.
[2] Zavarovalne vsote in premijo določita ponudnik in zavarovalnica po podatkih iz ponudbe.
[3] Dogovorjena premija se plačuje mesečno vnaprej, in sicer prvega v mesecu, v katerem zapade v plačilo. Zavarovalnici pripada premija do konca meseca, v katerem nastopi zavarovalni primer. Če je zavarovalec v zaostanku s plačilom ene ali več premij, se s plačilom premije najprej poravnajo neplačane zapadle premije.
[4] Ob predhodnem soglasju zavarovalnice se lahko vplača dodatno enkratno vplačilo. Zaradi dodatnih vplačil se zajamčena zavarovalna vsota ne spremeni.
6. člen: IZBIRA SKLADA
[1] Zavarovalec ob sklenitvi zavarovanja v okviru ponudbe zavarovalnice izbere sklade, na katere se veže vrednost enote premoženja (VEP). Vrednost premoženja na naložbenem računu zavarovalca je odvisna od gibanja vrednosti enote premoženja sklada. Zavarovalec lahko v okviru ponudbe zavarovalnice izbere tudi sklad, pri katerem zavarovalnica zagotavlja letni donos (sklad z zajamčenim donosom). Pri skladu z zajamčenim donosom je zagotovljena rast VEP tako, da letno narašča po stopnji zajamčene donosnosti.
[2] Skladi se med seboj razlikujejo zlasti glede na stopnjo tveganja naložb in naložbeno strukturo. Naložbena struktura in stopnja tveganja naložb je razvidna iz prospekta posameznega sklada.
[3] Zavarovalec določi razdelitev zavarovalne premije med izbrane sklade, na katere se veže VEP. Med trajanjem zavarovanja se lahko zahteva sprememba razdelitve premije med skladi.
[4] V primeru prenehanja sklada oziroma odločitve zavarovalnice, da določen sklad umakne iz svoje ponudbe, se sredstva prenesejo v drug sklad iz ponudbe, ki se po lastnostih in naložbeni politiki najbolje ujema z nadomeščenim skladom. Zavarovalnica je pri tem upravičena obračunati samo dejanske stroške prenosa. Zavarovalnica je o prenosu sredstev dolžna obvestiti zavarovalca. Slednji lahko po prejemu obvestila zavarovalnice zahteva, da se sredstva prenesejo v druge sklade iz ponudbe zavarovalnice po njegovi izbiri.
[5] Na podlagi določb zakona, ki ureja zavarovalništvo, je lastnik premoženja kritnega sklada zavarovalnica.
7. člen: PRERAČUN PREMIJE V ENOTE PREMOŽENJA
[1] Zavarovalnica preračuna zavarovalno premijo, zmanjšano za vstopne stroške zavarovanja (čista premija), v enote premoženja na naložbenem računu z upoštevanjem VEP izbranega sklada, na peti delovni dan od plačila zavarovalne premije (dan preračuna), če ni drugače določeno v prospektu ali na zavarovalni polici. Šteje se, da je premija plačana tistega dne, ko je prispelo nakazilo premije na račun zavarovalnice.
[2] Število enot premoženja na naložbenem računu se na podlagi plačane premije določi tako, da se znesek čiste premije deli z VEP izbranega sklada, ki velja na dan preračuna. Enote premoženja, pridobljene na podlagi vplačanih premij za prvih 30 mesecev, predstavljajo začetne enote premoženja. Enote premoženja, pridobljene z vsemi nadaljnjimi vplačili vključno z začetnim in dodatnimi vplačili, predstavljajo redne enote.
2
[3] VEP na naložbenem računu je odvisna od vrste sklada in je enaka zunanji referenčni vrednosti (VEP vzajemnega sklada, vrednost delnice investicijske družbe, indeks vrednostnih papirjev oziroma druga referenčna vrednost, ki je javno dostopna) ali notranji referenčni vrednosti (količnik med čisto vrednostjo premoženja kritnega sklada in številom enot tega sklada).
[4] VEP sklada se objavlja v dnevnem časopisju ali na spletni strani zavarovalnice.
8. člen: VREDNOST PREMOŽENJA NA NALOŽBENEM RAČUNU ZAVAROVALCA
[1] Zavarovalnica za vsakega zavarovalca vodi naložbeni račun, na katerem se vodijo podatki o plačanih premijah in gibanju VEP ter skupni vrednosti premoženja na naložbenem računu zavarovalca. Vrednost premoženja na naložbenem računu zavarovalca se na določen dan izračuna tako, da se število enot premoženja na naložbenem računu pomnoži z VEP posameznega sklada, ki velja na ta dan.
[2] Zavarovalnica po zaključku obračunskega dne za tekoči mesec obračuna zapadlo premijo za dodatno kritje in za dodatna zavarovanja, stroške vodenja naložbenega računa, provizijo za upravljanje ter nevarnostno premijo za primer smrti. Poračun se izvede z zmanjšanjem ustreznega števila enot premoženja na naložbenem računu zavarovalca, in sicer: 1/ Premija za dodatno kritje in za dodatna zavarovanja se obračuna z zmanjšanjem števila enot premoženja v protivrednosti zapadle
premije.
2/ Stroški vodenja naložbenega računa se obračunajo z zmanjšanjem enot premoženja po obračunu premije za dodatno kritje in za dodatna zavarovanja.
3/ Upravljavska provizija se obračuna z zmanjšanjem enot premoženja po obračunu premije za dodatno kritje in za dodatna zavarovanja. Višina upravljavske provizije je odvisna od vrste sklada in je različna za začetne in redne enote premoženja.
4/ Nevarnostna premija za primer smrti se obračuna po obračunu upravljavske provizije in stroškov vodenja računa na račun zmanjšanja števila enot premoženja v protivrednosti te premije. Izračuna se na osnovi starosti zavarovane osebe na obračunski dan ter razlike med zajamčeno zavarovalno vsoto in vrednostjo premoženja na naložbenem računu. Nevarnostna premija se obračuna samo, če zajamčena zavarovalna vsota presega vrednost premoženja na naložbenem računu zavarovalca.
[3] Zavarovalnica obračuna premijo za dodatno kritje in za dodatna zavarovanja z zmanjšanjem števila enot premoženja, ki so bile pridobljene na podlagi plačane premije za tekoče obdobje (začetne ali redne enote premoženja).
[4] Stroški iz 2. in 4. točke drugega odstavka tega člena (stroški vodenja računa in nevarnostna premija za primer smrti) se obračunajo z zmanjšanjem števila rednih enot premoženja, če le-teh ni, pa z zmanjšanjem števila začetnih enot premoženja.
[5] Premija za dodatno kritje in za dodatna zavarovanja, stroški vodenja naložbenega računa in nevarnostna premija za primer smrti se poračunajo v deležu razdelitve premije med sklade.
9. člen: STROŠKI
[1] Zavarovalnica je upravičena obračunati vstopne in izstopne stroške, stroške vodenja naložbenega računa ter upravljavsko provizijo.
[2] Zavarovalnica obračuna vstopne stroške v višini dveh odstotkov od vplačane premije.
[3] Zavarovalnica obračuna stroške vodenja naložbenega računa v skladu z vsakokratnim veljavnim cenikom zavarovalnice. Stroški vodenja računa se obračunajo tudi v primeru kapitalizacije zavarovanja. O spremembi višine stroškov vodenja računa je zavarovalnica dolžna predhodno obvestiti zavarovalca.
[4] Zavarovalnica je upravičena, da ob izplačilu vrednosti premoženja, izplačilu odkupne vrednosti zavarovanja ali ob izplačilu predujma obračuna izstopne stroške v višini enega odstotka od izplačila. Ti stroški se ne obračunajo, če se zavarovalna vsota izplačuje obročno kot mesečna renta. Prav tako je zavarovalnica upravičena, da obračuna morebitno izstopno provizijo, ki jo zavarovalnici obračuna upravljavec sklada.
[5] Vstopni in izstopni stroški, stroški vodenja naložbenega računa ter upravljavska provizija se navedejo na zavarovalni polici. Posredni in neposredni stroški, ki zmanjšujejo vrednost enot premoženja posameznega sklada in niso navedeni v tem členu, so dostopni v izvlečku prospekta, ki je javno objavljen na spletni strani družbe za upravljanje za vsak izbran sklad.
[6] Zavarovalnica je ob vsakršnem izplačilu upravičena obračunati vse davčne obveznosti v skladu z vsakokrat veljavno zakonodajo.
10. člen: PRENOS SREDSTEV
[1] Če je od začetka zavarovanja preteklo vsaj šest mesecev, lahko zavarovalec v okviru veljavne ponudbe zavarovalnice zahteva, da se sredstva na naložbenem računu vežejo na VEP drugega sklada (prenos sredstev). Za prenos sredstev sklada z zajamčenim donosom je potrebno soglasje zavarovalnice.
[2] Za prenos sredstev se obračunajo stroški prenosa po ceniku, ki velja ob vsakokratni zahtevi. Prenos sredstev se opravi na obračunski dan v mesecu po prejemu pisne zahteve, ki mora biti vročena zavarovalnici vsaj 8 dni pred koncem meseca, sicer se opravi na obračunski dan naslednjega meseca po prejemu zahteve.
11. člen: POSLEDICE ZARADI NEPLAČILA PREMIJE
[1] Če zavarovalna premija za tekoči mesec ni plačana, zavarovalnica obračuna premijo za dodatno kritje in za dodatna zavarovanja, nevarnostno premijo za primer smrti, upravljavsko provizijo in stroške vodenja naložbenega računa na način, določen v 8. členu. Zmanjšanje enot premoženja z naložbenega računa zavarovalca se opravi v sorazmernem deležu vrednosti premoženja, vezanega na posamezni sklad.
[2] Če premija ni plačana dva meseca po zapadlosti, zavarovalnica s priporočeno pošto pozove zavarovalca, naj premijo plača v roku meseca dni. Če zapadla premija ni plačana, sme zavarovalnica, če ji je bila dotlej plačana premija za dve leti, izjaviti zavarovalcu, da je zavarovanje pretvorjeno v zavarovanje brez nadaljnjega plačevanja premije (kapitalizacija), sicer pa, da odstopa od pogodbe. Zavarovalnica ima pravico obdržati začetno vplačilo in premije, ki so bile plačane do razveze pogodbe.
[3] Če dogovorjeno začetno vplačilo ni plačano, zavarovalnica zavarovalca pozove, naj začetno vplačilo plača. Če ta na zahtevo zavarovalnice, ki mu mora biti vročena s priporočenim pismom, zapadlega začetnega vplačila ne plača v roku, ki je določen v pismu in ne sme biti krajši kot mesec dni, šteto od takrat, ko mu je bilo pismo vročeno, sme zavarovalnica izjaviti zavarovalcu, da odstopa od pogodbe, pri čemer obdrži premije, ki so bile plačane do razveze pogodbe.
[4] V primeru kapitalizacije je zavarovana oseba zavarovana za primer smrti v višini vrednosti premoženja na naložbenem računu, dodatno kritje in dodatna zavarovanja, ki so priključena osnovnemu zavarovanju, pa prenehajo.
12. člen: PREVREDNOTENJE
[1] Zavarovalnica do 1. 4. vsakega leta prevrednoti zavarovalno premijo in zajamčeno zavarovalno vsoto v višini povišanja indeksa cen življenjskih potrebščin v RS v skladu z uradno objavljenimi podatki Statističnega urada RS, glede na obdobje preteklega koledarskega leta. Prevrednotenje se izvede, če je na dan prevrednotenja od začetka zavarovanja preteklo vsaj eno leto. Na enak način zavarovalnica prevrednoti tudi zavarovalne premije in zavarovalne vsote dodatnega kritja in dodatnih zavarovanj.
[2] O spremembi višine premije, zajamčene zavarovalne vsote, zavarovalnih vsot dodatnega kritja in dodatnih zavarovanj zavarovalnica pisno obvesti zavarovalca. Zavarovalec lahko prevrednotenje v roku petnajstih dni od prejema obvestila zavrne.
[3] S posebnim dogovorom med zavarovalnico in zavarovalcem lahko zavarovalnica prevrednoti zavarovalne vsote in premije tudi za zavarovanja, ki so sklenjena v tuji valuti.
13. člen: MIROVANJE PLAČEVANJA PREMIJE
[1] Zavarovalec lahko zahteva mirovanje plačevanja premije, če sta od začetka zavarovanja potekli vsaj dve leti in so premije plačane najmanj za dve leti. V času mirovanja je zavarovanje kapitalizirano, zavarovana oseba pa je zavarovana z zajamčeno zavarovalno vsoto, ki je enaka vrednosti premoženja na naložbenem računu. V času mirovanja zavarovalnica ne jamči za izplačila iz dodatnega kritja in dodatnih zavarovanj.
[2] Mirovanje lahko neprekinjeno traja največ eno leto. Zavarovalec lahko v času trajanja zavarovanja uveljavlja pravico do ponovnega mirovanja le, če sta od predhodnega mirovanja pretekli vsaj dve leti in je v vmesnem obdobju redno plačeval premijo. Po preteku desetih let od sklenitve zavarovanja lahko zavarovalec ponovno zahteva mirovanje, če je od predhodnega mirovanja preteklo vsaj eno leto in je v vmesnem obdobju plačeval premijo.
[3] Zavarovalnica pred potekom mirovanja zavarovalca pozove, naj nadaljuje s plačevanjem premije. Če zavarovalec prve zapadle premije po poteku mirovanja ne plača, ravna zavarovalnica v skladu z določili
11. člena teh pogojev.
[4] Zavarovalnica ima pravico zavrniti zahtevo za mirovanje brez obrazložitve.
14. člen: XXXXX XXXXXXXXXXX
[1] Na zahtevo zavarovalca zavarovalnica izplača odkupno vrednost zavarovalne police, če so od začetka zavarovanja do odkupa pretekla vsaj tri leta in so premije plačane najmanj za tri leta.
[2] Odkupna vrednost zavarovanja se izračuna na obračunski dan v mesecu po prejemu pisne zahteve, ki mora biti vročena zavarovalnici vsaj osem dni pred koncem meseca, sicer se odkupna vrednost izračuna na obračunski dan naslednjega meseca.
[3] Odkupna VEP na naložbenem računu je različna za začetne enote in redne enote, in sicer:
1/ Odkupna vrednost začetne enote premoženja je enaka zmnožku VEP posameznega sklada z odkupnim faktorjem, ki je razviden iz tabele odkupnih faktorjev.
2/ Odkupna vrednost redne enote premoženja je enaka VEP posameznega sklada.
[4] Odkupna vrednost začetnih oziroma rednih enot premoženja sklada z zajamčenim donosom, pridobljenih iz naslova pripisa udeležbe na dobičku iz 19. člena teh pogojev, znaša 80 % odkupne VEP, izračunane na način iz tretjega odstavka tega člena.
[5] Jamstvo zavarovalnice v primeru odkupa preneha ob 24.00 na dan izračuna odkupne vrednosti. Pravice odkupa ne morejo uveljaviti upniki zavarovalca in tudi ne upravičenec. Odkupno vrednost zavarovalnica upravičencu na njegovo zahtevo izplača, če je določitev upravičenca nepreklicna.
15. člen: PREDUJEM
[1] Zavarovalec lahko zahteva izplačilo predujma, če vrednost rednih enot premoženja na naložbenem računu presega znesek najnižjega izplačila predujma, ki je določen v vsakokratnem veljavnem ceniku zavarovalnice.
[2] V prvih desetih letih od začetka zavarovanja se izplača del vrednosti premoženja na naložbenem računu, in sicer v višini do 90 % vrednosti rednih enot premoženja. Po preteku desetih let od začetka zavarovanja pa se lahko izplača do 100 % vrednosti rednih enot premoženja. Zavarovalnica ne izplača predujma na začetne enote.
[3] Vrednost izplačila se določi na obračunski dan po prejemu pisne zahteve. Če zahteva ni vročena vsaj osem dni pred koncem meseca, se vrednost izračuna na obračunski dan naslednjega meseca po prejemu zahteve. Predujem lahko zavarovalec vrne.
[4] V primeru predujma se zajamčena zavarovalna vsota zniža za znesek izplačila. Predujem ne vpliva na obveznost plačevanja premije.
[5] Predujem sredstev premoženja sklada z zajamčenim donosom lahko zavarovalec zahteva po pridobitvi pravice do odkupa.
16. člen: FINANČNI CILJI
[1] Zavarovalec in zavarovalnica se lahko dogovorita, da se enkrat letno spremeni sestava skladov, na katere se veže vrednost premoženja na naložbenem računu (finančni cilji). Sprememba se izvede 1. 12. vsakega leta.
[2] Naložbena strategija finančni cilji se izvaja tako, da se sredstva na naložbenem računu prenašajo iz skladov z agresivno naložbeno politiko v uravnotežene sklade in sklade, usmerjene v naložbe z zajamčenim donosom. Hitrost prehodov med naložbenimi politikami je odvisna od dobe izbranega finančnega cilja in se določi na zavarovalni ponudbi in polici. Naložbena strategija finančni cilji je podrobneje opredeljena v prospektu.
[3] Sprememba skladov na zavarovalni polici se izvede tako, da se sredstva na naložbenem računu prenesejo na druge sklade iz veljavne ponudbe zavarovalnice. Izbiro skladov in delež sredstev, ki se vežejo na posamezni sklad, izvede zavarovalnica po lastni presoji. Po izteku dobe izbranega finančnega cilja sprememba skladov po načelu finančni cilji preneha.
[4] Zavarovalnica je dolžna zavarovalca obvestiti o spremembi skladov na naložbenem računu ter deležu sredstev, ki se veže na posamezni sklad (sprememba strukture skladov). Zavarovalec lahko kadarkoli zahteva, da se sredstva prenesejo v sklad iz ponudbe zavarovalnice po njegovi izbiri. V tem primeru preneha sprememba skladov po načelu finančni cilji. Zavarovalnica je za prenos sredstev upravičena obračunati le dejanske stroške prenosa. Sprememba skladov velja tudi za vsa nova vplačila, prejeta po izvedbi spremembe.
3
17. člen: IZPLAČILA PO ZAVAROVALNI POGODBI
[1] Oseba, ki zahteva izplačilo po zavarovalni pogodbi, mora ob nastopu s pogodbo predvidenega primera o tem takoj pisno obvestiti zavarovalnico in čimprej na svoje stroške priskrbeti in ji predložiti naslednje listine:
1/ polico;
2/ izpisek iz matične knjige umrlih, če gre za smrt;
3/ listino, iz katere so razvidni rojstni podatki zavarovane osebe, če ti niso bili predloženi že prej;
4/ dokaz, da ima pravico zahtevati izplačilo, če to ni razvidno že iz police;
5/ zdravstveno dokumentacijo;
6/ zavarovalnica sme zahtevati še druge dokaze, ki so potrebni za ugotovitev pravice do izplačila.
[2] Vrednost premoženja na naložbenem računu zavarovalca se izračuna na obračunski dan po prejemu zahteve za izplačilo, če je zavarovalnica prejela zahtevo za izplačilo vsaj 8 dni pred potekom meseca, sicer se izračuna na obračunski dan naslednjega meseca po prejemu popolne zahteve.
[3] V primeru smrti zavarovane osebe v čakalnem roku (v prvih dveh letih od začetka zavarovanja) zavarovalnica izplača odkupno vrednost zavarovanja. Po preteku tega roka zavarovalnica izplača zajamčeno zavarovalno vsoto oziroma vrednost premoženja na naložbenem računu zavarovalca, če je le-ta višja. Vrednost premoženja na naložbenem računu se izračuna na obračunski dan po prejemu dokazov o obstoju in višini obveznosti zavarovalnice.
[4] Če ni določeno drugače, mora zavarovalnica svojo obveznost izpolniti v štirinajstih dneh od dneva, ko je dobila vse dokaze o obstoju zavarovalnega primera in je hkrati znana višina obveznosti zavarovalnice.
18. člen: XXXXXXX XXXXXXXXXXX
[1] Osnovnemu zavarovanju se lahko priključijo dodatna zavarovanja, ki se urejajo z dopolnilnimi pogoji za dodatna zavarovanja ali s posebnimi določili na zavarovalni polici. Pri tem veljajo naslednje omejitve:
1/ dodatna zavarovanja prenehajo veljati v trenutku prenehanja osnovnega zavarovanja oziroma lahko prenehajo veljati tudi pred potekom osnovnega zavarovanja, če zavarovana oseba postane poslovno nesposobna, 100 % invalid, če zavarovana oseba preseže določeno starostno mejo, ki velja za dodatno zavarovanje ali če je zavarovanje kapitalizirano ali v mirovanju;
2/ dodatno nezgodno zavarovanje starejših preneha konec koledarskega leta, v katerem zavarovana oseba dopolni 90. leto starosti, dodatno zdravstveno zavarovanje na potovanjih v tujini pa preneha konec koledarskega leta, v katerem zavarovana oseba dopolni 81. leto starosti;
3/ premija za osnovno zavarovanje in za dodatna zavarovanja je nedeljiva. Za plačevanje premije in posledice neplačila premije dodatnih zavarovanj veljajo določbe teh splošnih pogojev;
4/ pri poznejši priključitvi dodatnega zavarovanja pripada zavarovalnici premija od priključitve tega zavarovanja dalje.
[2] V primeru poznejše priključitve dodatnega zavarovanja je zavarovalnica upravičena obračunati zavarovalno premijo najmanj za obdobje enega leta. Če je zavarovanje kapitalizirano ali zavarovanje preneha, preden je premija za priključeno dodatno zavarovanje plačana najmanj za obdobje enega leta od priključitve zavarovanja, se zavarovalna premija obračuna iz vrednosti premoženja na naložbenem računu, in sicer na način, določen v 8. členu teh pogojev.
19. člen: UDELEŽBA NA DOBIČKU
[1] Zavarovanja, kjer so upravičenja vezana na sredstva sklada z zajamčenim donosom, so soudeležena pri vsakoletnem pozitivnem rezultatu, ki je ustvarjen z upravljanjem portfelja teh zavarovanj. Zavarovalci so upravičeni do najmanj 80 % v poslovnem letu realiziranega donosa naložb, ki pokrivajo obveznosti iz naslova matematičnih rezervacij sklada z zajamčenim donosom.
[2] Skupni znesek, ki se zavarovanjem dodeli na račun udeležbe na dobičku poslovnega leta, se določi enkrat letno kot razlika med najnižjim zneskom, določenim v prvem odstavku tega člena, in zneskom povečanja matematičnih rezervacij na račun zajamčenega donosa vključno z zneskom morebitne spremembe matematičnih
rezervacij kot posledice spremembe obrestnih mer, ki se upoštevajo v izračunu matematičnih rezervacij. V skladu s sklepom Uprave lahko zavarovalnica za posamezno poslovno leto skupni znesek udeležbe tudi poveča.
[3] Ne glede na predhodna določila, se znesek udeležbe lahko izjemoma tudi zniža, v kolikor mora zavarovalnica oblikovati dodatne zavarovalno tehnične rezervacije posamezne skupine zavarovanj kot posledica spremembe zakonskih ali podzakonskih predpisov.
[4] Skupni znesek udeležbe na dobičku se med posamezna zavarovanja razporedi na podlagi višin matematičnih rezervacij sklada z zajamčenim donosom posameznega zavarovanja na zadnji delovni dan vsakega meseca v letu, za katerega se dobiček ugotavlja, ter upoštevanja višine zajamčenega donosa sklada z zajamčenim donosom. Zavarovalnica lahko uporabi tudi druga merila za razporeditev skupnega zneska med zavarovanja, če se na ta način ustrezneje upošteva prispevek zavarovanja k dobičku.
[5] Znesek, ki se zavarovalcu dodeli na račun udeležbe, se pretvori v dodatne enote premoženja sklada z zajamčenim donosom iz naslova udeležbe na dobičku, ki se za preteklo poslovno leto pripišejo najkasneje do 30. junija tekočega leta. Enote premoženja iz naslova udeležbe na dobičku se izplačajo ob nastopu zavarovalnega primera skupaj z izplačilom enot premoženja sklada z zajamčenim donosom.
[6] V zadnjem letu trajanja zavarovanja se ob izplačilu izplača tudi sorazmerni del ocenjene udeležbe na dobičku za tekoče poslovno leto, v katerem zavarovanje preneha. V primeru prenehanja zavarovanja zaradi smrti, odkupa ali odstopa od pogodbe, se dobiček za leto, v katerem zavarovanje preneha, ne ugotavlja in ne pripisuje.
20. člen: ZASTARANJE ZAHTEVKOV
[1] Terjatve zavarovalca oziroma upravičenca iz pogodbe o življenjskem zavarovanju zastarajo v petih letih, terjatve iz drugih zavarovalnih pogodb pa v treh letih, šteto od prvega dne po preteku koledarskega leta, v katerem je terjatev nastala.
[2] Če oseba dokaže, da do dneva izteka zastaralnega roka iz prvega odstavka tega člena ni vedela, da je zavarovalni primer nastopil, začne zastaranje teči, ko je za to izvedela; v vsakem primeru pa je terjatev iz življenjskega zavarovanja zastara v desetih letih, iz drugega zavarovanja pa v petih letih, šteto od prvega dne po preteku koledarskega leta, v katerem je terjatev nastala.
21. člen: VARSTVO OSEBNIH PODATKOV
[1] Zavarovalec dovoljuje, da se v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, osebni podatki iz zavarovanja obdelujejo v zbirki podatkov, ki jo vzpostavi, vodi in vzdržuje zavarovalnica. Zavarovana oseba dovoljuje, da zavarovalnica za potrebe sklepanja in izvajanja zavarovanja pridobiva in obdeluje podatke o njenem zdravstvenem stanju.
[2] Zavarovalec dovoljuje zavarovalnici, da v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, obdeluje osebne podatke iz zavarovalne pogodbe in iz dokumentov nastalih ob izvajanju zavarovalne pogodbe, razen občutljivih osebnih podatkov, za namene neposrednega trženja, profiliranja strank in izvajanje bonitetnih programov, zase in za družbe Skupine Triglav v Sloveniji ter jih posreduje v obdelavo za enake namene družbam Skupine Triglav, ki se ukvarjajo z zavarovalniško dejavnostjo, dejavnostjo zavarovalnega zastopanja ali posredovanja ali dejavnostjo upravljanja finančnih skladov. Družbe Skupine Triglav so navedene na vsakokratnem seznamu, dostopne na xxx.xxxxxxx.xx.
[3] Osebne podatke iz prejšnjih odstavkov, razen občutljivih osebnih podatkov, lahko za namene iz prejšnjih odstavkov obdelujejo tudi pooblaščene družbe, s katerimi ima zavarovalnica sklenjene pogodbe o opravljanju storitev zavarovalnega zastopanja oziroma zavarovalnega posredovanja in obenem pogodbe o obdelovanju osebnih podatkov. Informacija o pooblaščenih družbah je dostopna na xxx.xxxxxxx.xx.
[4] Zavarovalec lahko dovoljenje za obdelavo osebnih podatkov za namene iz 2. odstavka tega člena kadarkoli prekliče s pisno zahtevo, poslano na naslov: Zavarovalnica Triglav, d.d., Miklošičeva 19, 1000 Ljubljana.
4
22. člen: IZVENSODNO REŠEVANJE SPOROV
[1] Zoper odločitev zavarovalnice je dovoljena pritožba, ki se vloži na organizacijsko enoto zavarovalnice, kjer je bilo sklenjeno zavarovanje. Pritožba se lahko odda osebno, po pošti ali na spletnih straneh xxx.xxxxxxx.xx.
[2] Pritožbo obravnava pritožbena komisija v skladu s pravilnikom, ki ureja interni pritožbeni postopek. Odločitev pritožbene komisije je dokončna.
[3] V primeru nestrinjanja z odločitvijo se lahko postopek za izvensodno rešitev spora po posebnem pooblastilu nadaljuje pri Arbitraži Zavarovalnice Triglav ali pri Mediacijskem centru, ki deluje v okviru Slovenskega zavarovalnega združenja (xxxx://xxx.xxx-xxxxxxxxx.xx/).
23. člen: ZAKLJUČNA DOLOČILA
[1] Če ima zavarovalec bivališče v RS oziroma je državljan RS, se za zavarovalno pogodbo življenjskega zavarovanja uporabi pravo RS.
[2] Če imata ob sklenitvi zavarovalne pogodbe zavarovalnica in zavarovalec stalno prebivališče oziroma sedež v Republiki Sloveniji, je v primeru spora za sojenje pristojno sodišče Republike Slovenije.
[3] Za izvajanje nadzora nad zavarovalnico je pristojna Agencija za zavarovalni nadzor, Trg Republike 3, Ljubljana.
[4] Za odnose med zavarovalnico in zavarovalcem, ki niso urejeni s temi splošnimi pogoji, se uporabljajo zakonska določila, ki urejajo obligacijska razmerja. Če se vsebina teh splošnih pogojev razlikuje od vsebine dopolnilnih pogojev za dodatna zavarovanja ali prospekta, veljajo določila dopolnilnih pogojev oziroma prospekta.
[5] Zavarovalnica bo zavarovalca letno obveščala o stanju na naložbenem računu zavarovalca na zadnji dan v letu, če je od začetka zavarovanja do zadnjega dne v letu preteklo vsaj šest mesecev. Zavarovalnica bo zavarovalca obveščala tudi o vseh ostalih spremembah v skladu z zakonom, ki ureja zavarovalništvo.
[6] Zavarovalec je dolžan nemudoma sporočiti zavarovalnici vsako spremembo svojega imena ali priimka ter naslova dejanskega bivališča, v kolikor se ta razlikuje od naslova bivališča navedenega na polici.
5
Ti splošni pogoji z oznako PG-U-FLS/16-6 se uporabljajo od 1. junija 2016
16-6
Dopolnilni pogoji
PG-D-NZS
za dodatno nezgodno zavarovanje starejših
1. člen: SPLOŠNE DOLOČBE
[1] Z dodatnim nezgodnim zavarovanjem starejših (v nadaljevanju
»dodatno zavarovanje«) se je mogoče zavarovati za kritja, opredeljena v 3. členu teh pogojev.
[2] Če je dodatno nezgodno zavarovanje starejših priključeno osnovnemu življenjskemu zavarovanju, so sestavni del zavarovalne pogodbe, ki je sklenjena med zavarovalcem in Zavarovalnico Triglav, d.d. (v nadaljevanju »zavarovalnica«), tudi dopolnilni pogoji za dodatno nezgodno zavarovanje starejših (v nadaljevanju »dopolnilni pogoji«).
[3] Izrazi, navedeni v teh dopolnilnih pogojih, pomenijo:
- invalidnost - popolna ali delna trajna izguba splošne delovne sposobnosti kot posledica nezgode;
- zlom - prelom kosti kot tudi poka ali odlom kosti (fisura in abrupcija);
- izpah - premaknitev kosti v sklepu iz normalne lege.
2.člen: OSEBE, KI JIH JE PO TEH POGOJIH MOGOČE ZAVAROVATI
[1] Zavarujejo se lahko osebe od 50. do 80. leta starosti ne glede na zdravstveno stanje in splošno delovno sposobnost pod pogojem, da so ob sklenitvi zavarovalne pogodbe zmožne samostojno opravljati vse osnovne življenjske potrebe, in sicer: samostojno gibanje, hranjenje, oblačenje in slačenje, obuvanje in sezuvanje, skrb za osebno higieno in odvajanje.
[2] Osebe, katerim je v celoti odvzeta poslovna sposobnost, so v vsakem primeru izključene iz zavarovanja, razen če z zakonskimi predpisi ni drugače določeno.
3.člen: ZAVAROVANE NEVARNOSTI
Dodatno nezgodno zavarovanje starejših krije nevarnosti, ki so posledica nezgode, v obsegu, ki je določen s temi pogoji, in sicer:
- trajno izgubo splošne delovne sposobnosti (trajna invalidnost),
- zlom, izpah in opekline,
- fizioterapevtsko zdravljenje.
4.člen: SKLENITEV ZAVAROVALNE POGODBE
Zavarovanje se sklene pisno s priključitvijo osnovnemu življenjskemu zavarovanju in plačilom dogovorjene premije za to dodatno zavarovanje.
5.člen: OBVEZNOSTI ZAVAROVALCA IN POSLEDICE NEIZPOLNITVE TEH OBVEZNOSTI
[1] Zavarovalec je ob sklenitvi pogodbe dolžan prijaviti zavarovalnici vse okoliščine, ki so pomembne za ocenitev nevarnosti in so mu znane ali mu niso mogle ostati neznane.
[2] Če je zavarovalec namenoma netočno prijavil ali namenoma zamolčal kakšno okoliščino take narave, da zavarovalnica ne bi sklenila pogodbe, če bi vedela za resnično stanje stvari, lahko zavarovalnica zahteva razveljavitev pogodbe ali odkloni izplačilo zavarovalnine. Če je bila pogodba razveljavljena, zavarovalnica obdrži že plačane premije in ima pravico zahtevati plačilo premije za zavarovalno dobo, v kateri je zahtevala razveljavitev pogodbe.
[3] Če je zavarovalec kaj nenamenoma prijavil netočno ali je opustil dolžno obvestilo, lahko zavarovalnica po svoji izbiri - v enem mesecu od dneva, ko je zvedela za netočnost ali nepopolnost prijave, izjavi, da razdira pogodbo. ali predlaga povečanje premije v sorazmerju z večjo nevarnostjo. V takem primeru preneha pogodba po izteku štirinajstih dni od dneva, ko je zavarovalnica zavarovalcu sporočila, da razdira pogodbo. Če predlaga zvišanje premije, pa je pogodba po samem zakonu razdrta, če zavarovalec predloga ne sprejme v štirinajstih dneh od dneva, ko ga je prejel.
[4] Če se pogodba razdre po določbi prejšnjega odstavka, je zavarovalnica dolžna vrniti del premije, ki odpade na čas do konca zavarovalne dobe.
1
[5] Če je zavarovalni primer nastal prej, preden je bila ugotovljena netočnost ali nepopolnost prijave ali pozneje, vendar pred razvezo pogodbe oziroma pred dosego sporazuma o zvišanju premije, se zavarovalna vsota zmanjša v sorazmerju med stopnjo plačanih premij in stopnjo premij, ki bi morale biti plačane glede na resnično nevarnost.
6.člen: TRAJANJE ZAVAROVANJA IN JAMSTVA
[1] Če ni v tem členu drugače določeno, za začetek in konec zavarovanja veljajo določbe splošnih pogojev osnovnega zavarovanja.
[2] Zavarovalno jamstvo preneha ob 24.00 tistega dne, ko se izteče obdobje, za katerega je plačana premija, oziroma najkasneje, ko preneha osnovno zavarovanje.
[3] Zavarovanje preneha, ne glede na to, ali je bilo trajanje dogovorjeno, ob 24.00 tistega dne, ko je odpovedana pogodba po 15. členu teh pogojev.
[4] Zavarovanje preneha konec koledarskega leta, v katerem zavarovana oseba dopolni 90. leto starosti.
[5] Zavarovanje preneha s potekom zavarovalnega leta, v katerem je zavarovalec podal odstop od pogodbe po 11. členu teh pogojev.
7.člen: PLAČILO PREMIJE IN POSLEDICE NEPLAČILA
Zavarovalna premija se določi na začetku vsakega zavarovalnega leta za to zavarovalno leto. Zavarovalnica za vsako zavarovalno leto določi višino premije, pri čemer se zdravstveno stanje zavarovanca pri določitvi premije ob vsakokratni obnovitvi ne upošteva. Višina premije, ki jo zavarovalnica določi za naslednje zavarovalno leto, je odvisna od starosti zavarovanca v tem letu, zbrane matematične rezervacije dodatnega zavarovanja in nevarnostnih tablic, ki jih zavarovalnica takrat uporablja.
8.člen: NEZGODA
[1] Za nezgodo se šteje nenaden, nepredviden in od zavarovančeve volje neodvisen dogodek, ki deluje od zunaj in naglo na zavarovančevo telo ter povzroči njegovo trajno invalidnost, zlom, izpah in opekline ali fizioterapevtsko zdravljenje.
[2] Nezgodo v smislu prejšnjega odstavka predstavljajo zlasti: povozitev, trčenje, udarec s predmetom ali ob kakšen predmet, udarec električnega toka ali strele, padec, zdrs, ranitev z orožjem, drugimi predmeti ali z eksplozivnimi snovmi, vbod s kakšnim predmetom, udarec ter ugriz ali pik živali.
[3] Za nezgodo se štejejo tudi naslednji nenadni, nepredvideni in od zavarovančeve volje neodvisni dogodki:
1/ zastrupitev zaradi zaužitja strupa ali kemičnih sredstev in zaradi vdihavanja plinov ali strupenih par, razen poklicnih obolenj;
2/ okužba rane, ki je nastala zaradi nezgode;
3/ opekline z ognjem ali elektriko, vročimi predmeti, tekočinami ali paro, kislinami in lužinami;
4/ zadavitev in utopitev;
5/ dušitev zaradi zasipanja (z zemljo, peskom in podobno), kakor tudi zaradi vdihavanja pare ali plinov - razen poklicnih obolenj.
[4] Za nezgodo se po teh pogojih ne štejejo:
1/ vse navadne, nalezljive in poklicne bolezni, kakor tudi ne bolezni, ki se prenašajo z ugrizom ali pikom živali (klopni meningitis, borelioza, malarija in podobno);
2/ stanja psihičnih disfunkcij (postravmatska stresna motnja, depresivna in anksiozna stanja, organske osebnostne motnje in podobno) ne glede na vzrok;
3/ trebušne, popkovne, vodne in druge kile, razen tistih, ki nastanejo zaradi direktne poškodbe trebušne stene po neposrednem delovanju zunanje mehanične sile in je bila poleg kile klinično ugotovljena poškodba mehkih delov trebušne stene v tem področju;
4/ infekcije in obolenja, ki nastanejo zaradi rezanja ali trganja žuljev in drugih izrastkov kože ter aktinično povzročene bolezni;
5/ vsa alergična stanja, ki niso posledica zdravljenja po nezgodi;
6/ anafilaktični šok, razen če je nastal pri zdravljenju posledic nezgode;
7/ prekomerni telesni napori, nagle telesne kretnje, do katerih pride brez zunanjega dogodka;
8/ medvretenčne kile (hernie disci intervertebralis), ne glede na vzrok, vse vrste lumbalgij, diskopatij, sakralgij, cervicobrahialgij ter drugih oblik draženja živčnih korenin, miofascitisov, kokcigidinij, ishialgij, fibrozitisov in vse spremembe ledveno-križnega predela, ki so označene z analognimi termini ter ponavljajoči (habitualni ali recidivni) izpah ali izvin na istem sklepu ne glede na vzrok;
9/ odstop mrežnice (ablatio retinae) ne glede na vzrok;
10/ posledice, ki nastanejo zaradi delirium tremensa in delovanja mamil, drugih psihoaktivnih snovi ali psihoaktivnih zdravil;
11/ posledice medicinskih posegov, ki se opravijo zaradi zdravljenja ali preprečevanja bolezni;
12/ patološke spremembe na kosteh, zobovju, hrustancu, kot tudi posledice nezgode nastale na patološko spremenjenih kosteh, zobovju, hrustancu;
13/ okužba z virusi ali salmonelo ter okužba zaradi zaužitja ostalih patogenih bakterij.
9.člen: OBSEG OBVEZNOSTI ZAVAROVALNICE
[1] Zavarovalnica ob nastanku zavarovalnega primera izplača:
1/ odstotek zavarovalne vsote za invalidnost, ki ustreza odstotku invalidnosti po Tabeli invalidnosti, navedeni v 16. členu, če je zavarovanec zaradi nezgode postal delni invalid. Za posledice poškodb, ki niso eksplicitno navedene v Tabeli invalidnosti, zavarovalnica nima obveznosti;
2/ nadomestilo za zlom, izpah ali opekline po Tabeli zlomov, izpahov in opeklin, navedeni v 16. členu. Za posledice poškodb, ki niso eksplicitno navedene v Tabeli zlomov, izpahov in opeklin, zavarovalnica nima obveznosti;
3/ dnevno nadomestilo za dneve opravljanja fizikalne terapije skladno s 13. odstavkom 16. člena teh dopolnilnih pogojev.
10.člen: IZKLJUČITEV OBVEZNOSTI ZAVAROVALNICE
[1] Izključene so vse obveznosti zavarovalnice za nezgode, ki nastanejo: 1/ zaradi potresa, naravnih nesreč, onesnaženja okolja ali
radioaktivnega sevanja;
2/ neposredno ali posredno zaradi delovanja jedrske energije;
3/ zaradi vojnih operacij, uporov, nemirov, demonstracij, terorističnih dejanj ali sabotaž;
4/ zaradi aktivne udeležbe v oboroženih akcijah, razen če je zavarovanec v njih sodeloval pri opravljanju svojih del in delovnih nalog, ali na poziv pooblaščenih organov države zavarovalca;
5/ pri alpinizmu, smučanju in deskanju izven urejenih smučišč, avto- moto športih, globinskem potapljanju, borilnih športih, raftingu, kanjoningu, jamarstvu ter pri drugih podobno tveganih športih;
6/ pri upravljanju letal in letalnih naprav vseh vrst, plovnih objektov, motornih in drugih vozil brez predpisanega veljavnega dovoljenja za upravljanje z vrsto in tipom letala, plovnega objekta, motornega in drugega vozila. Šteje se, da zavarovanec ima predpisano vozniško dovoljenje, kadar zaradi priprav in pri opravljanju izpita za pridobitev uradnega dovoljenja vozi pod neposrednim nadzorstvom osebe, ki po obstoječih predpisih lahko poučuje. Posledic po tej točki ni, če dejstvo, da zavarovanec ni imel predpisanega veljavnega dovoljenja, ni vplivalo na nastanek nezgode;
7/ pri opravljanju posebno nevarnih opravil, kot je na primer ravnanje z eksplozivnimi sredstvi;
8/ kot posledica vseh oblik žarčenja, višinske in potapljaške bolezni, kot tudi pretirani izpostavljenosti svetlobi, sončnim žarkom in spremembi temperature, razen v primeru reševanja tujega življenja;
9/ zaradi motnje zavesti, epileptičnega napada, kapi, infarkta, bolezenskega stanja zavarovanca, kot tudi za vse posledice nezgode, ki nastanejo zaradi vseh vrst slabosti;
10/ zaradi poskusa ali izvršitve samomora;
11/ zaradi namerne povzročitve nezgodnega dogodka s strani zavarovalca, zavarovanca ali upravičenca. Če je upravičencev več, nima zavarovalnica nobene obveznosti do tistega upravičenca, ki je namerno povzročil nezgodo;
12/ pri pripravi, poskusu ali izvršitvi kaznivega dejanja, kakor tudi pri pobegu po takšnem dejanju;
13/kadar je zavarovanec aktivno sodeloval pri fizičnem obračunavanju ali ga povzročil z verbalnim izzivanjem, razen v primeru uradno dokazane samoobrambe. Zavarovanec mora sam dokazovati okoliščine samoobrambe in zavarovalnici predložiti ustrezna uradna dokazila oziroma uradne listine;
14/ zaradi delovanja alkohola, mamil ali narkotikov oziroma drugih psihoaktivnih snovi ali psihoaktivnih zdravil na zavarovanca ob nezgodi.
Šteje se, da je nezgoda nastala zaradi delovanja alkohola na zavarovanca:
- če je kot voznik motornega vozila ob nezgodi imel več kot 0,24 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka - (0,5 ‰ alkohola v krvi) ali več kot 0,48 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka (1 ‰ alkohola v krvi) ob drugih nezgodah;
- če je alkotest pozitiven, zavarovanec pa ne poskrbi, da bi bila s krvno analizo natančno ugotovljena stopnja alkohola v krvi;
- če se po nezgodi izmakne ugotavljanju stopnje alkoholiziranosti oziroma jo odkloni, uživa alkohol oziroma drugače onemogoči ugotavljanje prisotnosti alkohola v krvi v času nezgodnega dogodka.
Šteje se, da je nezgoda nastala zaradi delovanja mamil ali narkotikov oziroma drugih psihoaktivnih snovi ali psihoaktivnih zdravil na zavarovanca:
- če se s strokovnim pregledom pri zavarovancu ugotovi prisotnost mamil ali drugih narkotikov;
- če zamolči podatek o jemanju psihoaktivnih snovi ali psihoaktivnih zdravil in je na toksikološkem testu potrjena njihova vsebnost v urinu ali krvi v koncentraciji višji od terapevtskih doz;
- če odkloni ali se izmakne ugotavljanju prisotnosti mamil ali narkotikov oziroma drugih psihoaktivnih snovi ali psihoaktivnih zdravil v njegovem organizmu.
[2] Izključene so obveznosti zavarovalnice za posledice nezgode, ki niso bile znane ali ugotovljene v medicinski dokumentaciji v prvem letu po nezgodi.
11.člen: SPREMEMBA PREMIJE OZIROMA ZAVAROVALNE VSOTE ZARADI SPREMEMBE PREMIJSKIH STOPENJ
[1] Zavarovalnica bo najmanj 60 dni pred naslednjim zavarovalnim letom zavarovalca pisno obvestila o spremembi višine zavarovalne premije za naslednje zavarovalno leto.
[2] Šteje se, da se zavarovalec strinja z zvišanjem premije, če v 30 dneh od dneva prejema obvestila iz prvega odstavka tega člena ne odstopi od te pogodbe ali pa zahteva, da se zavarovalna vsota sorazmerno zniža v razmerju med premijo, ki jo je zavarovalec plačeval pred spremembo, in premijo, ki bi jo moral plačevati po spremembi.
[3] Če zavarovalec zavarovalno premijo iz prvega odstavka tega člena plača, se šteje, da se strinja s spremembo, in zavarovanje se nadaljuje.
[4] Če zavarovalnica v roku 60 dni do obnovitve zavarovalnega kritja zavarovalca ne obvesti o spremembah, se šteje, da sprememb ni in da za zavarovalno kritje za naslednje zavarovalno leto veljajo enake premije in zavarovalne vsote kot v obdobju zadnjega zavarovalnega leta pred obnovitvijo. V tem primeru se zavarovalno kritje avtomatično molče podaljša.
12.člen: PRIJAVA ZAVAROVALNEGA PRIMERA
[1] Zavarovanec, ki je poškodovan zaradi nezgode, je dolžan:
1/ obiskati zdravnika oziroma poklicati zdravnika zaradi pregleda in pomoči, nemudoma ukreniti vse potrebno za zdravljenje ter se glede načina zdravljenja ravnati po zdravnikovih navodilih in nasvetih;
2/ zagotoviti ustrezna dokazila o nastanku in poteku nezgode;
3/ zavarovalnici pisno prijaviti nezgodo, brž ko mu zdravstveno stanje to omogoča;
4/ v prijavi nezgode podati zavarovalnici vsa potrebna obvestila in podatke, ki jih zavarovalnica zahteva za rešitev zavarovalnega primera, zlasti: kraj in čas, ko se je nezgoda pripetila, popoln opis nezgodnega dogodka, ime zdravnika, ki ga je pregledal ali ga zdravil, izvide zdravnika, fotokopijo evidence bolezni pri osebnem zdravniku in drugo dokumentacijo o poteku zdravljenja, vrsti telesnih poškodb, o nastalih in o morebitnih posledicah, kakor tudi podatke o telesnih hibah, pomanjkljivostih in boleznih, ki jih je imel že pred nezgodo.
[2] Za ugotovitev pomembnih okoliščin, povezanih s prijavljeno nezgodo, zavarovalec pooblašča, zavarovanec in upravičenec pa sta dolžna pooblastiti zavarovalnico za pridobitev vseh potrebnih podatkov in pojasnil od katerekoli druge pravne ali fizične osebe.
2
13.člen: UGOTAVLJANJE UPRAVIČENČEVIH PRAVIC
[1] V primeru uveljavljanja pravic iz sklenjenega zavarovanja mora zavarovanec predložiti polico, dokazilo o plačilu zadnje premije, dokazila o okoliščinah nastanka nezgode in dokaze o poteku in zaključku zdravljenja ter ustaljenih posledicah za določitev končne stopnje trajne invalidnosti.
[2] Stopnja invalidnosti se določi po Tabeli invalidnosti, navedeni v 16. členu. Zavarovančeve individualne sposobnosti, socialni položaj ali delovno področje (profesionalna sposobnost) se pri določanju stopnje invalidnosti ne upoštevajo.
[3] Invalidnost se ugotavlja na podlagi predložene medicinske dokumentacije.
[4] Če je zaradi nezgode potrebna fizikalna terapija, mora upravičenec predložiti dokazilo o napotitvi zdravnika, dokazila o opravljenih fizikalnih terapijah in času trajanja le teh.
14.člen: DOLOČANJE ZAVAROVALNIH UPRAVIČENCEV
[1] Za primer invalidnosti, zlomov, izpahov, opeklin in dnevnega nadomestila za fizikalno terapijo je upravičenec zavarovanec sam, če ni drugače dogovorjeno.
[2] Če je upravičenec mladoletna oseba, se zavarovalnina izplača njegovim staršem oziroma skrbniku. Zavarovalnica lahko zahteva od skrbnika, da za ta namen predloži pooblastilo pristojnega skrbstvenega organa.
15.člen: ODPOVED ZAVAROVALNE POGODBE
Ker je dodatno zavarovanje sklenjeno za več kot tri leta, sme vsaka pogodbena stranka po preteku tega obdobja, z dnem zapadlosti premije, pisno odstopiti od pogodbe z odpovednim rokom šestih mesecev.
16.člen: IZPLAČILO ZAVAROVALNINE
[1] Zavarovalnica izplača dogovorjeno zavarovalno vsoto oziroma njen ustrezni del ali nadomestilo zavarovancu v 14 dneh po prejemu vseh dokazov o obstoju in višini svoje obveznosti.
[2] Stopnja invalidnosti se določi po končanem zdravljenju, ko se posledice poškodb ustalijo, to je, ko po zdravniški presoji ni mogoče pričakovati, da bi se stanje izboljšalo ali poslabšalo, vendar ne prej kot 3 mesece po končanem zdravljenju. V primeru izgube uda ali organa ter, če pride do drugih poškodb, katerih posledice so ustaljene takoj po nezgodi, se odstotek trajne invalidnosti lahko določi takoj po nezgodi. Po poškodbi možganov, hrbteničnega mozga in perifernih živcev določimo odstotek trajne invalidnosti po končanem zdravljenju in ko so posledice poškodb ustaljene, vendar ne prej kot eno leto po nezgodi. Če to stanje ne nastopi niti po treh letih po nezgodi, se kot končno vzame stanje ob poteku tega roka in po njem določi končna stopnja invalidnosti. Morebitno nadaljnje poslabšanje zdravstvenega stanja ne vpliva na obveznost zavarovalnice, saj se obveznost zavarovalnice (končna stopnja invalidnosti) določi ob poteku treh let od nastopa nezgode.
[3] Če zavarovanec izgubi že pred nezgodo poškodovani ud ali organ, se stopnja invalidnosti zniža za 50 %, prav tako se za 50 % zniža pripadajoče nadomestilo za zlom, izpah in opekline po Tabeli zlomov, izpahov in opeklin.
[4] Ob izgubi več udov ali organov zaradi ene nezgode se odstotki trajne invalidnosti za vsak posamezni ud ali organ seštevajo.
[5] Če znaša seštevek odstotkov invalidnosti za izgubo ali poškodbo več udov ali organov zaradi ene nezgode po Tabeli invalidnosti več kot 100 %, zavarovalnica ni dolžna izplačati več, kot znaša zavarovalna vsota za popolno invalidnost.
[6] Stopnja invalidnosti se določi po Tabeli invalidnosti, višina nadomestila za zlom, izpah ali opekline pa po Tabeli zlomov, izpahov in opeklin, ki sta navedeni v teh pogojih, glede na ugotovljeno in z zdravstveno dokumentacijo izkazano diagnozo.
[7] Ob zlomu več kosti hkrati zaradi ene nezgode se izplača nadomestilo za vse zlome kosti. Pri zlomu več vretenc, več reber ali več prstov se izplača nadomestilo za največ tri vretenca, tri rebra in dva prsta. Skupno izplačilo zaradi zlomov več kosti po eni nezgodi pa ne more presegati 100 % zavarovalne vsote, ki velja za zlom, izpah in opekline. V kolikor gre za odlom kosti ali poko kosti zavarovalnica izplača 50 % nadomestila, ki je določeno v Tabeli zlomov, izpahov in opeklin.
[8] Ob večkratnem zlomu iste kosti zaradi ene nezgode se izplača zavarovalna vsota, ki velja za zlom te kosti le enkrat.
[9] Ob več izpahih hkrati na istem udu zaradi ene nezgode zavarovalnica izplača samo tisto nadomestilo za izpah tistega sklepa, ki je po Tabeli zlomov, izpahov in opeklin ugodnejše za zavarovanca. Ob izpahu več sklepov hkrati zaradi ene nezgode zavarovalnica izplača največ 20 % zavarovalne vsote, ki je določena za zlom, izpah in opekline. V primeru izpaha več prstov na roki zavarovalnica izplača nadomestilo za izpah največ dveh prstov na eni roki.
[10] Zavarovalnica ne izplača nadomestila za izpah v primeru, da gre za ponavljajoči se ali habitualni izpah.
[11] Zavarovalnica izplača nadomestilo za opekline III. stopnje, ki so posledica nezgode, po Tabeli zlomov, izpahov in opeklin po Lundu in Browder-ju.
[12] Skupno nadomestilo za zlome, izpahe in opekline zaradi ene nezgode ne more preseči 100 % zavarovalne vsote, ki je določena za zlom, izpah in opekline.
[13] Dnevno nadomestilo se izplača za dneve opravljanja fizikalne terapije na podlagi napotila zdravnika, vendar največ za 30 dni opravljenih fizikalnih terapij po enem nezgodnem dogodku.
3
Tabela invalidnosti
1. Difuzne poškodbe možganov s klinično ugotovljeno sliko (decerebracija, hemiplegija, paraplegija,
triplegija, tetraplegija) 100 %
2. Intrakranialni hematom:
- epiduralni 35 %
- subduralni 50 %
- intracerebralni 30 %
3. Epilepsija kot posledica poškodbe možganov zaradi
katere je potrebna trajna antiepileptična terapija 35 %
4. Popolna izguba vida na obeh očeh 100 %
5. Popolna izguba vida na enem očesu 40 %
6. Poškodba optičnega živca 30 %
7. Popolna gluhost obeh ušes 50 %
8. Popolna gluhost enega ušesa 15 %
9. Izguba celega nosu 30 %
10. Stenoza sapnika, zaradi česar je potrebna
stalna trahealna kanila 30 %
11. Zmanjšanje pljučne funkcije zaradi serijskega preloma reber ali penetrantnih poškodb prsnega koša
za 51 ali več % 45 %
12. Posledice penetrantnih poškodb srca in velikih
krvnih žil prsnega koša: s spremenjenim elektrokardiogramo glede na preostalo delazmožnost, določeno po
NYHA klasifikaciji 60 %
13. Posledice penetrantnih poškodb srca in velikih krvnih žil
xxxxxxx xxxx: rekonstrukcija aorte z implantatom 40 %
14. Poškodba želodca z resekcijo 40 %
15. Poškodba črevesja z resekcijo 30 %
16. Poškodba jeter z resekcijo 30 %
17. Anus praeternaturalis črevesa 60 %
18. Izguba ene ledvice 60 %
19. Poškodba hrbtenice s trajno okvaro hrbteničnega mozga (tetraplegija, triplegija, paraplegija)
z nezmožnostjo kontrole defekacije in uriniranja 100 %
20. Poškodba hrbtenice s trajno okvaro hrbteničnega mozga (tetraplegija, triplegija, paraplegija)
z ohranjeno kontrolo defekacije in uriniranja 90 %
21. Izguba roke v nadlahti ali komolčnem sklepu 70 %
22. Izguba roke v podlahti 60 %
23. Izguba ene pesti 55 %
24. Izguba vseh prstov na obeh rokah 90 %
25. Izguba palca na roki 20 %
26. Izguba kazalca 12 %
27. Izguba sredinca 8 %
28. Izguba prstanca ali mezinca, za vsak prst 6 %
29. Ankiloza ramenskega sklepa 30 %
30. Ankiloza komolčnega sklepa 25 %
31. Ankiloza podlahti v supinaciji 25 %
32. Ankiloza podlahti v srednjem položaju 15 %
33. Ankiloza podlahti v pronaciji 20 %
34. Ankiloza zapestnega sklepa 25 %
35. Ankiloza vseh prstov na eni roki 40 %
36. Ankiloza celega palca 15 %
37. Ankiloza celega kazalca 9 %
38. Ankiloza celega sredinca 4 %
39. Ankiloza prstanca ali mezinca 2 %
40. Izguba noge nad kolenom ali v kolenskem sklepu 70 %
41. Izguba obeh nog pod kolenom 80 %
42. Izguba noge pod kolenom 50 %
43. Izguba obeh stopal 80 %
44. Izguba enega stopala 35 %
45. Izguba vseh prstov na eni nogi 20 %
46. Izguba celega palca na nogi 10 %
47. Ankiloza kolčnega sklepa 40 %
48. Ankiloza kolenskega sklepa 40 %
49. Ankiloza skočnega sklepa 40 %
50. Paraliza živca facialisa 35 %
51. Paraliza živca axillarisa 15 %
52. Paraliza radialnega živca 30 %
53. Paraliza živca ulnarisa 30 %
54. Paraliza živca medianusa 30 %
55. Paraliza živca femoralisa 40 %
56. Paraliza živca tibialisa 25 %
57. Paraliza živca peroneusa 25 %
4
Tabela zlomov, izpahov in opeklin
I. ZLOMI
1. Zlom lobanje 40 %
2. Zlom obraznih kosti 15 %
3. Zlom čeljusti 15 %
4. Zlom rebra 5 %
5. Zlom prsnice 20 %
6. Zlom telesa vratnega vretenca 100 %
7. Zlom telesa prsnega vretenca 20 %
8. Zlom telesa ledvenega vretenca 20 %
9. Nestabilni zlom medenice 50 %
10. Stabilni zlom medenice 10 %
11. Zlom križnice 10 %
12. Zlom trtice 10 %
13. Zlom zapestnega sklepa 25 %
14. Zlom nadlahti 40 %
15. Zlom ramenskega sklepa 40 %
16. Zlom ključnice 30 %
17. Zlom obeh kosti podlahti 25 %
18. Zlom ene kosti podlahti 15 %
19. Zlom komolčnega sklepa 35 %
20. Zlom prsta na roki 3 %
21. Zlom kolčnega sklepa 60 %
22. Zlom stegnenice 20 %
23. Zlom kolenskega sklepa 50 %
24. Zlom golenice 20 %
25. Zlom skočnega sklepa 35 %
26. Zlom petnice 40 %
27. Zlom prsta na nogi 1 %
II. IZPAHI
28. Izpah zapestnega sklepa 20 %
29. Izpah interfalangealnega sklepa roke 5 %
30. Izpah ramenskega sklepa 20 %
31. Popoln izpah akromioklavikularnega sklepa ali
sternoklaviklarnega sklepa 15 %
32. Izpah komolčnega sklepa 20 %
33. Izpah prsta na roki v MCP sklepu 5 %
34. Izpah kolčnega sklepa 20 %
35. Izpah kolenčnega sklepa 20 %
36. Izpah skočnega sklepa 20 %
III. OPEKLINE
37. nad 5 do 20 % telesne površine 40 %
38 nad 20 % telesne površine 100 %
5
Za izvajanje nadzora nad zavarovalnico je pristojna Agencija za zavarovalni nadzor, Trg republike 3, Ljubljana.
Ti pogoji z oznako PG-D-NZS/16-6 se uporabljajo od 01.06.2016.
PG-D-ZDR-pt
13-7
Dopolnilni pogoji za zdravstveno zavarovanje na potovanjih v tujini z asistenco
1. člen: SPLOŠNE DOLOČBE
[1] Z dopolnilnimi pogoji za zdravstveno zavarovanje na potovanjih v tujini z asistenco (v nadaljnjem besedilu dopolnilni pogoji) se je mogoče zavarovati za dodatno zdravstveno zavarovanje na potovanjih v tujini, kot je določeno v 2. členu dopolnilnih pogojev. Če je dodatno zdravstveno zavarovanje na potovanjih v tujini z asistenco priključeno osnovnemu življenjskemu zavarovanju, so sestavni del zavarovalne pogodbe, sklenjene med zavarovalcem in Zavarovalnico Triglav, d.d. (v nadaljnjem besedilu zavarovalnica), tudi ti dopolnilni pogoji.
[2] Oseba, od katere zdravljenja je odvisno izplačilo zavarovalnine po teh dopolnilnih pogojih in v korist katere se sklene dodatno zavarovanje (zavarovana oseba po osnovnem zavarovanju), se imenuje zavarovanec. Ne glede na določila osnovnega zavarovanja je otroka ali posvojenca kot družinskega člana po teh dopolnilnih pogojih mogoče zavarovati, če ob sklenitvi dodatnega zavarovanja še ni dopolnil
18. leta starosti, in sicer največ za obdobje do konca koledarskega leta, v katerem je dopolnil 26. leto starosti. Duševno bolne osebe in osebe, ki nimajo popolne poslovne sposobnosti, so izločene iz zavarovanja.
2. člen: PREDMET IN OBSEG ZAVAROVANJA
[1] Zavarovalno kritje obsega dokazane nujne stroške potrebne zdravniške oskrbe ter stroške prevoza, zaradi nepredvidenih bolezni ali posledic nesreče oziroma nezgode, ki se pojavijo ali nastanejo med potovanjem ali bivanjem v tujini vendar največ do višine zavarovalne vsote dogovorjene na polici.
[2] Zavarovalni primer se začne z začetkom zdravljenja in konča takrat, ko po mnenju lečečega zdravnika zdravljenje ni več potrebno oziroma po vrnitvi v Republiko Slovenijo in / oziroma državo, kjer ima zavarovanec stalno ali začasno uradno bivališče.
[3] Če se zdravljenje nanaša na bolezen ali posledice nezgode, ki s prejšnjimi niso v vzročni zvezi, zavarovalnica šteje to kot nov zavarovalni primer.
3. člen: SKLENITEV ZAVAROVANJA
Zavarovanje se sklene pisno s priključitvijo k osnovnemu življenjskemu zavarovanju in plačilom dogovorjene premije za to dodatno zavarovanje, v vsakem primeru pa je potrebno skleniti pred pričetkom potovanja. Zavarovanje, sklenjeno po pričetku potovanja, ni veljavno.
4. člen: ZAČETEK IN TRAJANJE ZAVAROVALNEGA JAMSTVA
[1] Če ni v tem členu drugače določeno, za začetek in konec zavarovanja veljajo določbe splošnih pogojev osnovnega zavarovanja. Ne glede na določila splošnih pogojev se zavarovalno jamstvo prične ob 00. uri prvega dne v naslednjem mesecu po plačilu zavarovalne premije.
[2] Zavarovalno jamstvo preneha ob 24.00 tistega dne, ko se izteče obdobje, za katerega je plačana premija, oziroma najkasneje, ko preneha osnovno zavarovanje. Če so v zavarovanje kot družinski člani vključeni otroci ali posvojenci zavarovane osebe, potem zavarovalno jamstvo za otroke ali posvojence preneha s koncem koledarskega leta, v katerem je otrok ali posvojenec dopolnil 26. leto starosti.
[3] Zavarovalno jamstvo za posamezen zavarovalni primer oziroma posamezno potovanje preneha s potekom veljavnosti zavarovalne police ali z vrnitvijo v Republiko Slovenijo in / oziroma državo, kjer ima zavarovanec stalno ali začasno uradno bivališče, ki ga odredi zdravnik. Za konec bivanja velja prestop državne meje Republike Slovenije in
/ oziroma države, kjer ima zavarovanec stalno ali začasno uradno bivališče.
[4] Zavarovalno jamstvo v nobenem primeru ne velja v Republiki Sloveniji in / oziroma državi, kjer ima zavarovanec stalno ali začasno uradno bivališče.
5. člen: XXXXXXX XXXXXXXXXXX PREMIJE
[1] Zavarovalec je dolžan plačevati letno ali mesečno dogovorjeno dodatno zavarovalno premijo, vendar najmanj za obdobje 12 mesecev.
[2] Zavarovalnica je v vsakem primeru upravičena obračunati zavarovalno premijo za celotno obdobje 12 mesecev, ne glede na to, ali je zavarovanje prenehalo, je bilo kapitalizirano, ali drugače spremenjeno.
6. člen: OBVEZNOSTI ZAVAROVALNICE
[1] Zavarovalnica nudi asistenco in krije nujne stroške zdravljenja, ki so nastali zaradi zdravniške pomoči, katere namen je izključno odpravljanje posledic akutnih bolezni ali nezgod, stroške potrebnega prevoza zavarovanca v Republiko Slovenijo in / oziroma državo, kjer ima zavarovanec stalno ali začasno uradno bivališče, in so le ti nastali v času potovanja in bivanja v tujini razen v primerih, navedenih v 7. členu teh dopolnilnih pogojev.
[2] Za stroške potrebne zdravniške oskrbe v smislu teh dopolnilnih pogojev veljajo izključno stroški:
a/ zdravniške oskrbe;
b/ zdravil in povojev, če jih predpiše zdravnik;
c/ pripomočkov, ki so potrebni za zdravljenje (npr. mavec, opornice, obveze in bergle), če jih predpiše zdravnik;
d/ zdravniško predpisanih toplotnih terapij, obsevanj in ostalih
fizikalnih terapij;
e/ rentgenske diagnostike;
f/ oskrbe v ambulanti, ki razpolaga z zadostnimi diagnostičnimi in terapevtskimi zmogljivostmi in dela po metodah, ki so v državi začasnega bivanja znanstveno priznane in klinično preizkušene. Zavarovanec se mora obrniti na bolnišnico v kraju začasnega bivanja oziroma v najbližjo primerno bolnišnico;
g/ prevoza do bolnišnice;
h/ operacije (vključno z odvisnimi stroški operacije);
i/ nujnih zobozdravstvenih posegov, potrebnih za odpravo akutne bolečine zaradi bolezni ali sveže poškodbe zobovja, do višine 150 EUR, vključno z ekstrakcijo zoba, kakor tudi enostavnih popravil zobnih protez, ne pa izdelave nadomestnih zob, zobnih kron, zobnih plomb ali zalivk;
j/ hospitalizacije do dne, ko zdravstveno stanje zavarovanca le temu dovoljuje prevoz v državo stalnega in / oziroma začasno urejenega bivališča, kjer bo nadaljeval z zdravljenjem.
[3] Za stroške prevoza v smislu teh dopolnilnih pogojev veljajo izključno: a/ povečani stroški prevoza zavarovanca v domovino, ki ga odredi zdravnik, če v obiskanem kraju ali v bližnji okolici ni mogoče nuditi zadostne medicinske oskrbe in to lahko vpliva na poslabšanje bolnikovega zdravja. Poleg tega se povrnejo tudi dodatni povečani stroški za spremljevalca, če je zdravniško spremstvo potrebno ali
predpisano z zakonom;
b/ v primeru smrti - potrebni povečani stroški prevoza v domači kraj, ali nujni povečani stroški, ki so posledica pokopa v tujini, vendar največ do zneska, dogovorjenega na zavarovalni polici.
Povečani stroški v smislu zgornjih določil so:
• v primeru prevoza bolnika v domovino tisti, ki so dodatno nastali zaradi nastopa zavarovalnega primera ob vrnitvi domov;
• v primeru smrti tisti, ki presegajo stroške, ki bi nastali ob smrti zavarovanca doma;
c/ stroški prevoza zavarovančevega otroka, mlajšega od 18 let, do stalnega oziroma začasno urejenega bivališča, kot tudi stroške prevoza njegovega spremljevalca v primeru zavarovančeve hospitalizacije ali smrti.
[4] Maksimalno jamstvo zavarovalnice na posameznem potovanju oziroma za posamezen zavarovalni primer je določeno z zavarovalno vsoto na polici.
7. člen: IZKLJUČITVE IZ ZAVAROVALNEGA KRITJA
[1] Zavarovalnica ne krije stroškov zdravniške oskrbe in stroškov prevoza,
če je primer nastal zaradi:
a/ kroničnih bolezni in posledic, ki so nastale in bile znane in pričakovane že ob začetku zavarovanja, tudi če niso bile zdravljene, kakor tudi bolezni, zdravljenih v zadnjih 3 mesecih pred začetkom 1
PG-D-ZDR-pt/13-7
Dopolnilni pogoji za zdravstveno zavarovanje na potovanjih v tujini z asistenco
zavarovanja, vključno z njihovimi posledicami, razen če gre za nepredvideno zdravniško pomoč za odpravljanje akutne življenjske nevarnosti ali za ukrepe, katerih namen je izključno odpravljanje akutnih bolečin. Iste izključitve veljajo za posledice nesreče;
b/ bolezni in nezgod, ki jih utrpi zavarovanec kot posledico vojnih dogodkov in v aktivnem sodelovanju v neredih;
c/ bolezni in nezgod, ki jih utrpi zavarovanec v času aktivnega športnega udejstvovanja, tekmovanja ali priprav, v organizaciji posameznika oziroma športne zveze ali društva;
d/ bolezni in nezgod, ki jih zavarovanec utrpi pri kaznivih dejanjih ali jih namerno povzroči, ali pa če so posledica vinjenosti ali vpliva mamil;
e/ odstranitev lepotnih napak ali telesnih anomalij, preventivnih cepljenj, dezinfekcij, zdravniških izvidov in testiranj;
[2] Zdravstveno zavarovanje tudi ne nudi asistence in ne krije stroškov: a/ ki nastanejo v času bivanja v kopališčih, zdraviliščih, sanatorijih,
okrevališčih, zdravstvenih zavodih in domovih ali podobnih ustanovah zaradi okrevanja;
b/ psihoanalitičnega ali psihoterapevtskega zdravljenja;
c/ povezanih z nosečnostjo, porodom in njegovih posledic, razen pri akutnem, nenormalnem poteku nosečnosti in njegovih posledicah, ko zavarovalnica krije stroške zdravniških ukrepov za neposredno odpravljanje življenjske nevarnosti za mater ali otroka, če nosečnica ob nastopu akutne komplikacije še ni izpolnila 39. leta življenja ali če trideseti teden nosečnosti še ni zaključen;
d/ zdravniške pomoči pri težavah, ki so tipične za nosečnost in njene posledice, vključno s spremembo kroničnih težav, ki so posledica nosečnosti;
e/ nadzorovanja nosečnosti ali stroškov prekinitve nosečnosti;
f/ oskrbe, ki jo nudi zavarovančev partner, otroci ali starši, razen dokazanih materialnih stroškov;
g/ rehabilitacije in protez;
[3] Izključene so vse obveznosti zavarovalnice v primeru:
a/ če zavarovanec ne obvesti zavarovalnice ali njenih predstavnikov o nastanku zavarovalnega primera, telefonsko ali pisno, v roku 5 dni od začetka bolezni ali poškodbe;
b/ če ne spoštuje drugih navodil za uveljavljanje pravic iz zdravstvenega zavarovanja v primeru bolezni ali nezgode;
c/ dajanja neresničnih podatkov zavarovalca oziroma zavarovanca o trajanju potovanja, o okoliščinah poškodbe ali vrste bolezni ter kakršnekoli prevar ali ponaredb;
d/ posebnih storitev v bolnišnici - nadstandard, kot je enoposteljna soba, telefon, TV, posebne namestitve, itn.;
e/ operacije ali zdravljenja, katerega se lahko prestavi brez kakršnihkoli posledic na čas povratka v državo stalnega oziroma začasno urejenega bivališča zavarovanca;
f/ oskrbe, ki ni navedena v 6. členu teh dopolnilnih pogojev.
8. člen: DOLŽNOSTI ZAVAROVANCA OZIROMA ZAVAROVALCA
[1] Zavarovanec je dolžan upoštevati navodila asistenčnega klicnega centra glede nudenja in organiziranja pomoči. V primeru neupoštevanja določil tega člena in ukrepanja brez odobritve zavarovatelja zavarovanec izgubi pravice iz tega zavarovanja.
[2] Zahtevek iz zavarovanja je potrebno uveljavljati v treh mesecih po končanem zdravljenju oziroma prevozu v domovino ali smrtnem primeru.
[3] Zavarovalec in zavarovanci so zavarovalnici na njeno zahtevo dolžni dati vse podatke, ki so potrebni za ugotavljanje zavarovalnega primera ali pa za ugotavljanje obsega zavarovalnega kritja.
[4] Zavarovalec in zavarovanci pooblaščajo zavarovalnico za zbiranje vseh njej potrebnih podatkov pri tretjih osebah (zdravnikih, zobozdravnikih, zdravstvenih delavcih, zdravstvenih zavodih vseh vrst, zavodih zdravstvenega zavarovanja, uradih za zdravstvo ali za oskrbo).
[5] Zavarovalnica lahko zahteva predložitev dokumentacije, prevedene v slovenski ali angleški jezik.
[6] Zavarovalnica je prosta obveznosti, če zavarovalec ali zavarovanec kršita določila tega člena.
9. člen: IZPLAČILO ZAVAROVALNINE
[1] Zavarovalnica je dolžna izpolniti svojo obveznost le v primeru, če so bili poleg dokaza o zavarovalnem kritju predloženi zahtevani dokazi, navedeni v odstavkih od [2] do [5] tega člena.
[2] Zavarovalnici je treba izročiti izvirnike računov o nastalih stroških. Če izroči upravičenec do zavarovalnine duplikate računov, mora te overiti pri ustanovi, ki ima izvirnike.
[3] Na računih mora biti vpisano zavarovančevo ime, opis bolezni, navedbe posameznih zdravniških storitev s podatki o zdravljenju; iz računa za zdravilo mora biti jasno vidno predpisano zdravilo, cena in štampiljka lekarne. Pri oskrbi zob morajo imeti računi opis zdravljenih zob in zdravniških posegov, ki so bili na njih izvedeni.
[4] Zahtevek za izplačilo prevoznih ali pogrebnih stroškov je potrebno utemeljiti z računi, kot tudi z uradnim mrliškim listom in z zdravniškim potrdilom o vzroku smrti, zahtevek za povračilo stroškov prevoza bolnika v domovino pa s predložitvijo računov in zdravniškega potrdila z opisom bolezni. Zdravniško potrdilo mora poleg tega dokazovati medicinsko nujnost povratnega prevoza.
[5] Zavarovalnica izplača zavarovalnino zavarovancu, ki je imel zavarovalni primer. Če pa je katera od navedenih oseb zaradi posledic zavarovalnega primera umrla, izplača zavarovalnica zavarovalnino upravičencu do izplačila za primer smrti po osnovnem zavarovanju.
[6] Zavarovalnina se obračuna in izplača v evrih kot uradna denarna enota Republike Slovenije.
10. člen: KONEC ZAVAROVALNEGA KRITJA
[1] Zavarovalno kritje preneha:
• s potekom veljavnosti zavarovalne police ali
• z vrnitvijo v domovino ali
• s prevozom v smislu določila a/ točke [3] odstavka 6. člena.
[2] Za konec bivanja v tujini velja prestop državne meje Republike Slovenije in / oziroma države, kjer ima zavarovanec stalno ali začasno uradno bivališče.
[3] Če se zdravljenje brez prekinitve nadaljuje tudi po preteku veljavnosti zavarovalne police, nudi zavarovalnica zavarovalno kritje tudi za stroške tega zdravljenja, toda največ za 4 tedne in s pogojem, da obolelega zavarovanca ni bilo mogoče prepeljati domov ali če se povratek zavleče zaradi vzrokov, na katere zavarovanec ni mogel vplivati.
11.člen: ODSTOP IN POBOT ZAHTEVKOV
[1] Če ima zavarovalec ali zavarovanec proti tretjim osebam odškodninske zahtevke, ki niso zavarovalno pravne narave, mora te zahtevke do višine izplačane zavarovalnine pisno odstopiti zavarovalnici.
[2] Če se zavarovalec ali zavarovanec odpove takšnemu zahtevku - ali pravici za zavarovanje zahtevka - brez privolitve zavarovalnice, izgubi pravico do ustreznega dela zavarovalnine.
[3] Če prejme zavarovalec ali zavarovanec nadomestilo od osebe, odgovorne za škodo, sme zavarovalnica od zavarovalnine odbiti znesek tega nadomestila.
[4] Terjatve proti zavarovalnici zavarovalec ali zavarovanec ne more niti zastaviti niti odstopiti.
12. člen: ZAKLJUČNA DOLOČILA
[1] Za odpoved dodatnega zdravstvenega zavarovanja na potovanju v tujini se uporabljajo določila Obligacijskega zakonika.
[2] Dopolnilni pogoji za dodatno zdravstveno zavarovanje na potovanju v tujini veljajo poleg splošnih pogojev za življenjsko zavarovanje. Če se njihova vsebina razlikuje od splošnih pogojev, veljajo ti dopolnilni pogoji.
2
Ti dopolnilni pogoji z oznako PG-D-ZDR-pt/13-7 se uporabljajo od 1. julija 2013