Splošni pogoji za kasko zavarovanje čolna (plovila)
Splošni pogoji za kasko zavarovanje čolna (plovila)
veljajo od 10.05.2017
PLKS 01/17
Izrazi v teh pogojih pomenijo:
Zavarovalec (sklenitelj) – oseba, ki sklene zavarovalno pogodbo z zavarovalnico; Zavarovanec – oseba, katere premoženje in/ali premoženjski interes je zavarovan; zavarovalec in zavarovanec sta ista oseba, razen pri zavarovanju na tuj račun
Polica – listina o zavarovalni pogodbi;
Premija – znesek, ki ga zavarovalec plača zavarovalnici;
Zavarovalnina – znesek, ki ga zavarovalnica plača po zavarovalni pogodbi;
Odbitna franšiza – dogovorjena soudeležba zavarovanca pri škodi;
Plovilo – motorni čoln, gliser, jadrnica ali jahta ne glede na dolžino in bruto registrsko tonažo (BRT):
a) trup – trup s trdim fiksnim dnom ter trajno vgrajeno tehnično in navtično opremo, ki je del serijske proizvodnje plovila in vgrajeno pohištvo. Pri jadrnici trup zajema tudi jambor s standardnimi jadri (po en flok/ali genova, eno glavno jadro za vsak jambor);
b) pogonski motor – motor s serijsko vgrajeno opremo in električno napeljavo;
c) obvezna oprema – zakonsko predpisana oprema glede na tip in velikost plovila;
d) dodatna oprema – tehnična in navtična oprema, ki ni del serijske proizvodnje plovila, vendar je vgrajena in pritrjena na plovilo ter ustrezno protivlomno zaščitena. Kot dodatna oprema se po teh pogojih štejejo tudi pomožni čolni in njihova oprema, čolni za reševanje, dodatni izvenkrmni motorji in dodatna jadra (npr. spinaker, genaker, …);
Tekmovalno plovilo – jadrnica ali čoln brez motornega pogona, ki je zgrajen(a) in/ali se uporablja le za športne tekme, regate in/ali treninge; Motor – pogonski motor z električno in vso serijsko opremo, reduktorjem, invertorjem, osovino in prenosnikom na krmi, vijak-propeler, stroji in naprave za pomožno opremo plovila;
Električna napeljava – akumulatorji, električni stroji in naprave, električne plošče, naprave za varovanje, kabli in električni vodi; Dejanska vrednost plovila – tržna vrednost plovila na dan sklenitve zavarovanja.
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen PREDMET ZAVAROVANJA
(1) Predmet zavarovanja je plovilo, ki ga sestavlja:
1) trup z obvezno opremo in pogonskim motorjem ter
2) dodatna oprema, če je le-ta posebej navedena in ovrednotena na polici ali na k polici priloženem seznamu.
Posebna navedba na polici velja tudi, ko se plovilo zavaruje kot tekmovalno plovilo.
(2) Plovilo je zavarovano samo pod pogojem, da je vpisano v register plovil luške kapetanije, da ima dovoljenje za plovbo in da z njim upravlja oseba, ki ima predpisano dovoljenje za upravljanje s plovilom v skladu z zakonom. Pogoj omenjenega predpisanega dovoljenja ne velja v primeru uresničitve zavarovane nevarnosti vlomne tatvine.
(3) Določba (2) odstavka tega člena ne velja za tista plovila, za katera po veljavnih predpisih ni potreben vpis v register in/ali dovoljenje za plovbo.
(4) Zavarovanje ne krije škod, ki nastanejo na opremi in delih plovila v času, ko so ti ločeni od plovila. Ta določba se ne uporablja v primeru hrambe izvenkrmnega pogonskega motorja v zaprtem in zaklenjenem prostoru.
5) direktnega udara strele - poškodovanje ali uničenje predmeta zavarovanja, ki jo strela povzroči s svojo toplotno ali rušilno močjo;
6) vlomne tatvine; Vlomna tatvina je, če storilec:
a) vlomi v zaklenjeno plovilo (razbije ali vlomi vrata, okno, zapahnjene pokrove ali trup plovila);
b) vdre v zaklenjen prostor plovila skozi odprtino, ki ni namenjena za vhod in mora pri tem premagovati ovire, ki onemogočajo vstop brez napora;
c) vlomi v ograjeno in zaklenjeno hranišče plovila na način, ki se po določilih tega člena štejejo za vlomno tatvino;
d) s premagovanjem ovir na drug način (poškodovanje ključavnice, ipd.) odtuji plovilo.
7) ropa; Rop je odvzem zavarovanega plovila ali stvari z namenom protipravne prilastitve tako, da se zoper zavarovanca ali koga drugega, ki se nahaja na zavarovanem plovilu ob vednosti zavarovanca, uporabi sila ali se mu zagrozi z neposrednim napadom na življenje ali telo;
8) piratstva;
9) vandalizma - zlonamernih ali objestnih dejanj tretjih oseb;
10) nepooblaščene uporabe plovila;
11) manipulacij pri izvlačenju iz vode, splavitvi, spuščanju v vodo, prenašanju v ali iz mirovanja (hrambe) na kopnem v kraju izvlačenja ali splavitve;
12) nevarnosti, zavarovanih po posebnem dogovoru iz točke 1) 4. člena teh pogojev.
(2) Zavarovanje v okviru zgoraj navedenih zavarovanih nevarnosti krije škodo, na zavarovanem plovilu, nastalo:
1) med plovbo in/ali mirovanjem na vodi;
2) med mirovanjem na kopnem pod pogoji iz (5) in (6) odstavka 10. člena teh pogojev;
3) med izvajanjem naročenih del s strani pooblaščenega izvajalca pod pogoji iz (7) odstavka 10. člena teh pogojev;
4) pri izvlačenju iz vode oziroma spuščanju v vodo (splovitev).
(3) Če je zavarovanje sklenjeno za obdobje, krajše od enega leta, zavarovanje ne krije:
a) pri popolni izgubi (6. člen teh pogojev) nevarnosti vlomne tatvine, ropa ali piratstva;
b) delne izgube ali poškodbe (7. in 8. člen teh pogojev).
3. člen STROŠKI DVIGANJA POTOPLJENEGA PLOVILA OZIROMA ODSTRANITVE PLOVILA PO NALOGU PRISTOJNIH OBLASTI
(1) Zavarovanje krije tudi stroške, nastale zaradi dviganja potopljenega plovila ali odstranitve potopljenega plovila z mesta, kjer se je potopilo oziroma kjer leži, vse pod pogoji, da je zavarovanec to dolžan storiti po nalogu pristojnih oblasti, da je zavarovalnica priznala popolno izgubo plovila in da se je strinjala z izborom izvajalca.
(2) Če v polici ni določena posebna zavarovalna vsota za zavarovanje stroškov dviganja oziroma odstranitve, velja, da so ti stroški kriti največ do višine 50% zneska skupne zavarovalne vsote za plovilo. V nobenem primeru zavarovalnica ni dolžna dvigniti ali odstraniti plovila.
(3) Če je bilo plovilo podzavarovano, se povrnejo stroški dviganja oziroma odstranitve v razmerju med skupno zavarovalno vsoto in dejansko vrednostjo plovila.
4. člen ZAVAROVANJE PO POSEBNEM DOGOVORU
2. člen OBSEG ZAVAROVALNEGA KRITJA IN ZAVAROVANE NEVARNOSTI
(1) Zavarovanje krije fizično izgubo ali poškodbo, ki na zavarovanem plovilu nastane zaradi:
1) pomorskih rizikov (brodoloma, trčenja z drugim plavajočim ali fiksnim objektom oz. predmetom, udarca ob obalo, padca ali udarca predmeta, dotika dna, nasedanja, potopitve);
2) neurja, viharja in toče;
3) požara - ogenj, ki nastane zunaj določenega ognjišča in se izven tega širi s svojo lastno močjo:
4) eksplozije – nenadna sprostitev sile, ki nastane zaradi težnje pare in plinov po raztezanju.
1/6
(1) Zavarovalnica zavaruje po posebnem dogovoru in plačilu dodatne premije tudi:
1) plovilo med prevozom po kopnem;
V mejah zavarovalne vsote, navedene v polici, na geografskem območju Evrope zavarovanje krije tudi škodo na plovilu med prevozom na strehi vozila z največjo dovoljeno maso do 3,5 tone ali na prikolici vozila z največjo dovoljeno maso do 3,5 tone, in sicer proti zavarovanim nevarnostim prometne nesreče vozila, elementarne nesreče (neurja, viharja, toče, potresa, zemeljskega plazu in poplave), požara, vlomne tatvine plovila v celoti in vandalizma. Zavarovalno kritje velja ob pogoju, da je plovilo ustrezno pričvrščeno na vozilo oziroma prikolico.
Kritje vlomne tatvine velja tudi v primeru vlomne tatvine posameznih delov ali opreme, pod pogojem, da so bili ustrezno pričvrščeni oziroma zaščiteni pred vlomno tatvino.
Med postanki mora biti prikolica s plovilom v varovanem prostoru ali primerno zaklenjena tako, da je ni mogoče neovirano odpeljati.
2) plovilo med dajanjem v najem proti plačilu ali v posojanje proti plačilu;
Zavarovanje krije škodo na plovilu nastalo v času dajanja plovila v najem proti plačilu ali posojanja proti plačilu.
3) plovilo v času gospodarske ali druge komercialne uporabe; Zavarovanje krije škodo na plovilu nastalo v času, ko se plovilo uporablja v gospodarske ali druge komercialne namene.
4) plovilo v času tekmovanja, sodelovanja na regatah, treningih; Za zavarovanje po tej točki tega člena pogojev se za plovilo šteje le jadrnica in po teh pogojih ne spada med tekmovalno plovilo.
V mejah zavarovalne vsote, navedene v zavarovalni polici, krije zavarovanje tudi škode v času, ko se plovilo uporablja za športna tekmovanja, sodelovanje na regatah in treningih, z izključitvijo špinakerja in deformacije jader.
5) tekmovalno plovilo v času tekmovanja, sodelovanja na regatah in treningih;
Zavarovanje v času tekmovanja, regat in treningov je možno za plovilo, ki je zavarovano kot tekmovalno plovilo. Za tekmovalno plovilo ni dodatne premije.
(2) Poseben dogovor velja, v kolikor je skupaj z obračunanim doplačilom vpisan na polici.
5. člen IZKLJUČITVE IZ ZAVAROVALNEGA KRITJA
Zavarovanje ne krije škod in stroškov:
1) ki nastanejo zaradi naklepa ali hude malomarnosti zavarovanca, oseb, katerim prepusti plovilo v upravljanje, oseb, za katerih ravnanje odgovarja zavarovanec po zakonu ali oseb, ki so na plovilu s soglasjem zavarovanca;
2) ki nastanejo zaradi zatajitve ali nevračila plovila;
3) če je v bil v času plovbe upravljalec plovila pod vplivom alkohola, mamil ali narkotikov. Šteje se, da je upravljalec plovila pod vplivom alkohola:
a) če ima več kot 0,5 grama alkohola na kilogram krvi oziroma več kot 0,24 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, ali če se ne glede na količino alkohola v krvi ugotovi, da kaže znake alkoholiziranosti;
b) če po škodnem dogodku odbije test alkoholiziranosti.
Šteje se, da je upravljalec plovila pod vplivom mamil ali drugih narkotikov:
a) če se s strokovnim pregledom ugotovi, da kaže znake motenosti zaradi uživanja mamil ali drugih narkotikov,
b) če se po nastanku pomorskega rizika iz 1) točke (1) odstavka 2. člena teh pogojev izmakne preiskavi o ugotavljanju prisotnosti mamil ali drugih narkotikov v njegovem organizmu, oziroma jo odkloni.
Zavarovalnica pa krije škodo, če se zavarovanec ukvarja z izposojanjem plovil ali dajanjem v najem oz. zakup, če je zavarovalni primer povzročil upravljalec plovila pod vplivom alkohola ali mamil. V tem primeru je upravljalec plovila dolžan izplačano zavarovalnino povrniti zavarovalnici takoj po izplačilu zavarovancu.
4) ki nastanejo zaradi izrabljenosti ali dotrajanosti zavarovanega plovila, zapuščenosti, kakor tudi ne škod, ki niso posledica nekega zavarovanega zunanjega dogodka;
5) ki nastanejo zaradi plovbne nesposobnosti plovila, če je zavarovanec za to vedel ali bi moral vedeti še pred začetkom uporabe plovila ali kot je določeno v Pravilniku o čolnih in plavajočih napravah;
6) ki nastanejo zaradi nedovoljene trgovine, lova, tihotapstva, ipd.;
7) ki nastanejo ali do katere pride zaradi izgube, razvrednotenja, in/ali zmanjšanje vrednosti plovila, izgube časa, zaslužka iz kateregakoli vzroka, neuporabe plovila, ipd. (posredna škoda);
8) vojnih rizikov ali vojni podobnih operacij, ne glede na to ali je vojna objavljena ali ne, nadalje revolucij, vstaj, državljanskih nemirov, kršenj blokade, zaplemb, zaustavljanj in prisilnega odvzema čolna;
9) ki nastanejo v neposredni ali posredni povezavi s terorističnim dejanjem, niti katerikoli stroški, ki so nastali kot posledica škode, in sicer niti v primeru, če je skupaj s terorističnim dejanjem na nastanek škode vplival še kak drug vzrok ali dejanje.
Za teroristično dejanje se šteje vsako nasilno dejanje, ki ogroža človeško življenje, premično oziroma nepremično premoženje ali infrastrukturo, in sicer s silo, nasiljem ali grožnjo in je izvedeno zaradi političnih, verskih, ideoloških in podobnih namenov ter ima namen vplivati na vlado kakršne države ali ustrahovati javnost ali katerikoli njen del ali pa ima tak učinek. Za teroristično dejanje se šteje tako dejanje, ki je izvedeno samostojno, kakor tudi tisto, ki je izvedeno v povezavi s
katerokoli organizacijo ali oblastjo.
Iz kritja so izključeni tudi škoda in stroški, nastali zaradi preprečevanja oziroma zatiranja terorističnih dejanj.
10) ki nastanejo zaradi družbenopolitičnih namenov, stavk in delavskih nemirov;
11) ki nastanejo zaradi vojnih rizikov, državljanske vojne, revolucij, vstaj, državljanskih nemirov, vojni podobnih operacij, zaplembe, zaustavljanj, ugrabitve (razen v primeru piratstva), razlastitve in iz tega izhajajočih posledic, tudi če so v stanju poskusa, min, bomb, torpedov in vsakih ostankov vojne.
12) ki nastanejo naknadno kot posledica nedokončanega popravila prejšnjih škod, razen, če je zavarovalnica odložitev popravila predhodno odobrila;
13) ki nastanejo zaradi poškodb motorja, nastalih zaradi slabega delovanja oziroma zamašitve hladilnega sistema, vodnih črpalk ter pogonskega goriva;
14) ki nastanejo zaradi padca izvenkrmnega motorja v vodo;
15) ki nastanejo zaradi okvare (strojelomne škode) pogonskega motorja, vijačne gredi, vijaka in drugih tehničnih naprav, aparatov ali strojnih delov ter poškodbe motorja zaradi zamašitve hladilnega sistema ali vstopnih odprtin hladilne vode;
16) ki nastanejo zaradi obrabe delov plovila;
17) ki nastanejo zaradi običajnih vremenskih vplivov, kot so mraz, led, zmrzovanje hladilne tekočine, sonce, vročina, dež, sneg ter zaradi korozije, oksidacije, kavitacije, mrčesa, glodalcev in drugih škodljivcev;
18) ki so posledica plovbe brez ustreznega dovoljenja na območju kjer se tako dovoljenje zahteva, ali če pluje zunaj območja, kjer po predpisih lahko pluje;
19) ki nastanejo zato, ker je plovilo upravljala oseba, ki še ni dopolnila starosti 16 let ali ker nima potrdila o usposabljanju za voditelja plovila,
20) ki nastanejo zaradi delovanja ali izpadov električnega toka (razen direktnega udara strele), ki poškoduje električno napeljavo in aparate;
21) ki nastanejo zaradi ožganin, ki jih ni povzročil plamen;
22) ki nastanejo zaradi pomanjkljivih vezi ali pomanjkljivega priveza (pravilen privez je tisti, ki je izvršen z odgovarjajočimi sidrnimi pripravami in vrvmi in pri običajnih vremenskih prilikah določenega kraja ne dovoljuje plovilu, da bi udarjal ob dno, ob obalo ali v druge plovne objekte oz. predmete, ki so privezani ali zasidrani v njegovi bližini).
Za običajne vremenske prilike določenega kraja se šteje hitrost vetra do vključno 9 beauforjev (Bf) po Beauforjevi lestvici in/ali stanje morja do vključno 5. stopnje po lestvici stanja morja, izmerjenega na najbližji merilni postaji;
23) ki nastanejo zaradi nezadostne količine oziroma zaloge goriva pri motornih čolnih v plovbi;
24) katerih kritje je možno zavarovati po posebnem dogovoru po 4. členu teh pogojev, razen če je sklenjen tak posebni dogovor na polici in plačana dodatna premija;
25) stroškov za popravilo in/ali nadomestitev materiala in delov na katerih je ugotovljena skrita napaka na trupu;
26) raztrganje ali poškodovanje priveznih in sidrnih vrvi ali verig ali izgubo sidra razen, če je to posledica reševanja plovila ali strojnih delov;
27) ki nastanejo kot posledica zalitja z meteorno vodo, plovilo pa na privezu ni bilo zaščiteno s ponjavo;
28) ki nastanejo zaradi opustitve obveznega zaprtja vseh ventilov, ki se nahajajo pod gladino (površino) vode (ventil vode za hlajenje motorja, ventil za sanitarije, WC,..) v primeru, ko je plovilo puščeno več kot 24 ur brez posadke – izključitev kritja velja za nevarnost pomorskega rizika potopitve plovila, v kolikor ventili niso bili zaprti;
29) ki nastanejo zaradi opustitve obveznega zaprtja ventila za dovod goriva in opustitve zaprtja ventila za dovod plina pred zapustitvijo plovila – izključitev kritja velja za zavarovano nevarnost požara in eksplozije.
30) Zavarovanje ne krije izgube, škode ali stroškov, ki so neposredna ali posredna posledica ali izhajajo iz naslednjega vzroka: ionizirajoče sevanje ali radioaktivna kontaminacija iz kateregakoli jedrskega goriva ali jedrskih odpadkov ali iz izgorevanja jedrskega goriva; radioaktivne, toksične, eksplozivne ali druge nevarne ali onesnažujoče lastnosti kateregakoli jedrskega postrojenja, reaktorja ali njegove jedrske komponente; kateregakoli orožja ali naprave, ki deluje na podlagi atomske ali nuklearne fisije in/ali fuzije ali druge podobne reakcije ali radioaktivne sile ali snovi; radioaktivne, toksične, eksplozivne ali druge nevarne ali onesnažujoče lastnosti katerekoli jedrske snovi. Izključitev v tej pod- klavzuli ne velja za radioaktivne izotope, razen jedrskega goriva, pri pripravi, prevozu, shranjevanju ali uporabi takšnih izotopov za komercialne, kmetijske, medicinske, znanstvene ali druge podobne miroljubne namene; katerakoli kemična, biološka, biokemična ali elektromagnetna orožja.
31) Zavarovalnica ne nudi zavarovalnega kritja in ni obvezana k plačilu kakršnihkoli zahtevkov, niti druge koristi iz tega zavarovanja, če bi zagotovitev takšnega kritja, plačila, zahtevka ali zagotovitev takšne ugodnosti, zavarovalnico izpostavila kakršnikoli sankciji, prepovedi ali omejitvi, določeni v resolucijah Združenih narodov ali trgovinskih oziroma gospodarskih sankcijah, zakonih ali predpisih Evropske unije, Združenega kraljestva (GB) ali Združenih držav Amerike (JC2010/014).
32) Zavarovanje ne krije izgube, poškodbe, odgovornosti ali stroškov, ki so neposredno ali posredno povzročeni zaradi, ali prispevajo k, ali izhajajo iz uporabe ali operacij s katerimkoli računalnikom, računalniškim sistemom, računalniškim »software« programom, računalniškim virusom, ali procesov, ali kateregakoli drugega elektronskega sistema, kot sredstva za povzročanje škode (kibernetsko tveganje).
6. člen - POPOLNA IZGUBA
(1) Popolna izguba plovila je izguba plovila z motorjem in opremo v istem trenutku ali izguba trupa. Izguba samo motorja in/ali opreme ni popolna izguba plovila.
(2) Popolna izguba plovila je lahko stvarna ali konstruktivna popolna izguba.
(3) Za stvarno popolno izgubo se v smislu teh pogojev šteje, če zavarovano plovilo:
a) v celoti potone, ne da bi ga bilo mogoče dvigniti;
b) je uničeno;
c) izgine in je preteklo več kot tri mesece, odkar je zavarovanec o njem prejel zadnje obvestilo;
d) tako poškodovano oz. ima takšno poškodbo, ki se ne da popraviti in zaradi katere zavarovano plovilo preneha biti stvar določene vrste.
(4) Če je zavarovano plovilo popolnoma izgubljeno, plača zavarovalnica škodo v višini skupne zavarovalne vsote, vendar ne več kot je znašala dejanska vrednost plovila neposredno pred škodnim dogodkom, zmanjšano za vrednost rešenih delov.
(5) Če je skupna zavarovalna vsota za plovilo nižja od dejanske vrednosti plovila, plača zavarovalnica škodo v razmerju med skupno zavarovalno vsoto in dejansko vrednostjo plovila.
(6) Če je plovilo izginilo, se predpostavlja, da je do popolne izgube prišlo na dan, ko je bila prejeta poslednja vest o njem.
(7) Zavarovalnica ali zavarovanec ima pravico predlagati rešitev škode, kot da bi bila nastala popolna izguba tudi v primeru, če je popolna izguba neogibna ali če izdatki za reševanje in stroški za popravilo, ki bi bili potrebni, presegajo skupno zavarovalno vsoto oz. dejansko vrednost plovila neposredno pred škodnim dogodkom – konstruktivna popolna izguba.
(8) Zavarovalnica ali zavarovanec izgubita pravico iz predhodnega odstavka, če v dveh mesecih od dne, ko sta izvedela za okoliščine, na katere opirata svojo pravico, ne izkoristita te pravice z obrazloženim pisnim zahtevkom za tak način rešitve škode pri nasprotni stranki. Zavarovančev zahtevek mora biti nepogojen in se mora nanašati na zavarovano plovilo v celoti.
(9) Če zavarovalnica ugodi zavarovančevemu zahtevku za izplačilo zavarovalnine zaradi popolne izgube oziroma ga ne izpodbija v enem mesecu po prejemu, mu povrne škodo v višini skupne zavarovalne vsote, vendar ne več kot je znašala dejanska vrednost plovila neposredno pred škodnim dogodkom, zmanjšano za vrednost rešenih delov.
(10) Z ugoditvijo zavarovančevemu zahtevku iz predhodnih odstavkov oziroma z izplačilom zavarovalnine, preidejo na zavarovalnico vse pravice, ki jih ima zavarovanec na zavarovanem plovilu, razen če se jim zavarovalnica ob tej priložnosti ne odpove.
(11) Pri zavarovalnem primeru vlomne tatvine plovila ali drugih oblik protipravnega odvzema plovila je zavarovalnica dolžna plačati zavarovalnino šele po preteku treh mesecev od dneva, ko je zavarovanec zavarovalni primer prijavil pristojni policijski upravi. Če zavarovano plovilo najdejo in je bila za to plovilo že izplačana zavarovalnina, ga zavarovanec lahko prevzame in obdrži, sprejeto zavarovalnino pa mora vrniti. Če pa je bilo najdeno zavarovalno plovilo uničeno ali poškodovano, se zavarovančeva obveznost, da vrne zavarovalnino, zmanjša za toliko, kolikor znaša ugotovljena škoda na zavarovani stvari. Če zavarovanec zavarovanega plovila ne prevzame, zavarovalnica organizira njegovo prodajo. Zavarovanec je dolžan s kupcem, ki je kupil zavarovano plovilo s posredovanjem zavarovalnice, skleniti kupoprodajno pogodbo za ceno, doseženo s prodajo. Če zavarovancu zavarovalnina še ni bila izplačana, se izplača po določbah
(12) odstavka tega člena, če pa mu je že bila izplačana, mora zavarovanec kupnino do višine prejete zavarovalnine prepustiti zavarovalnici.
(12) Poškodovani rešeni deli ostanejo zavarovancu in se njihova vrednost odšteje od zavarovalnine, razen, če zavarovalnica odloči drugače.
7. člen - DELNA IZGUBA ALI POŠKODBA
(1) V primeru poškodbe zavarovanega plovila oz. izgube ali uničenja njegovega sestavnega dela krije zavarovalnica samo stvarne stroške, nujno potrebne za popravilo plovila in zato, da se zavarovano plovilo povrne v stanje, neposredno pred škodnim dogodkom. Ti stroški se plačajo brez odbitka amortizacije za nove dele, razen v primeru (3) odstavka tega člena.
(2) Nadomestilo za poškodovane oz. izgubljene ali uničene dele in opremo plača zavarovalnica v mejah in sorazmerno njihovi dejanski vrednosti v trenutku nastanka škode, toda v nobenem primeru ta zavarovalnina ne sme preseči zavarovalne vsote za ta del, navedene v polici, če je taka zavarovalna vsota posebej navedena.
(3) Če se je zaradi popravila plovila ali zamenjave delov dejanska vrednost plovila povečala, odbije zavarovalnica pri obračunu škode tako povečano vrednost.
(4) Zavarovalnica ne plača škode zaradi:
a) manjvrednosti zavarovanega plovila, do katere je prišlo kljub izvršenim popravilom ali zamenjavi delov;
b) lepotne poškodbe in škode, nastale kot posledica normalne rabe plovila.
(5) Če je zavarovalna vsota nižja od dejanske vrednosti plovila oziroma njegovega dela, plača zavarovalnica škodo v razmerju med zavarovalno vsoto in dejansko vrednostjo.
(6) Zavarovalnica ne krije še nepopravljene škode, v primeru naknadne popolne izgube plovila, ki je krita z zavarovanjem, v času trajanja zavarovalnega kritja po polici.
8. člen - DELNA IZGUBA ALI POŠKODBA - DODATNE OMEJITVE
(1) Zavarovalnica krije delne škode, nastale zaradi vlomne tatvine, pod pogojem, da so zavarovani predmeti (tudi izvenkrmni motor in oprema, ki niso trajno vgrajeni ali pritrjeni na vozilo), zavarovani s primernimi protivlomnimi napravami ali zaklenjeni v zaprti shrambi (na plovilu ali na kopnem) in da je prišlo do vlomne tatvine in do poškodovanja varnostnih naprav. To določilo ne velja za reševalne čolne v času, ko so na plovilu vkrcane osebe.
(2) Ostale delne škode:
1) Motor, električna napeljava (vključno z baterijami) in oprema ter izvenkrmni motorji;
Poškodbe navedenih predmetov krije zavarovalnica samo v primeru, če so te nastale kot neposredna posledica požara, eksplozije, direktnega udara strele, nasedanja, udarca, trčenja ali stika z drugim plavajočim objektom oz. predmetom, potopitve ali zalitja plovila z vodo zaradi visokih valov v slabih vremenskih okoliščinah.
Pri poškodbi ali uničenju pete pogonskega motorja, ki je sestavni del pogonskega motorja (notranjega ali zunanjega) se pri izplačilu zavarovalnine obračuna ustrezna stopnja amortizacije, kadar vrednost popravila pete motorja presega njegovo vrednost na dan nastanka škodnega dogodka. Zavarovalnica v takšnem primeru izplača do največ dejanske vrednosti pete motorja na dan nastanka škodnega dogodka z upoštevanimi rešenimi deli.
2) Jadra, tende, cerade, zunanje blazine, tubosi gumenjakov;
Pri poškodbah ali uničenju navedenih predmetov se pri izplačilu zavarovalnine obračuna ustrezna stopnja amortizacije. Zavarovalnica v takšnem primeru izplača do največ dejanske vrednosti te opreme na dan nastanka škodnega dogodka.
3) Pomožni čolni;
Popolna izguba pomožnih čolnov je krita tudi v primeru, če ni nastala kot neposredna posledica popolne izgube plovila. Zavarovanje krije delne škode pomožnih čolnov izključno v primeru, da so te nastale kot neposredna posledica zavarovanih nevarnosti požara, eksplozije, direktnega udara strele, vlomne tatvine, ropa ali piratstva.
9. člen DRUGI STROŠKI IN OMEJITVE ZAVAROVALNICE
(1) Reševalni stroški;
Stroške, ki jih je imel zavarovanec, da bi se izognil škodi zaradi neposredne nevarnosti ali da bi zmanjšal že nastalo škodo, plača zavarovalnica, če so bili potrošeni razumno ali se je zavarovalnica z njimi strinjala in če gre za škodo, ki je krita z zavarovanjem.
Zavarovanec brez soglasja zavarovalnice ne sme prevzeti odgovornosti za nastale reševalne stroške.
(2) Stroški ugotavljanja in reševanja škode;
Zavarovančevi stroški ugotavljanja in reševanja posledic škode se priznajo, če so bili potrebni in če so nastali v zvezi z zavarovalnim primerom.
(3) Nagrade za reševanje;
Iz zavarovanja se povrnejo nagrade za reševanje zavarovanega plovila pred nevarnostmi, kritimi z zavarovanjem, ki jih je zavarovanec dolžan plačati, kot tudi stroški postopka pri določitvi nagrade, vendar največ do višine vrednosti rešenega plovila.
Kadar zavarovano plovilo reši plovilo istega lastnika se šteje, da sta lastnika različna, s tem, da se presoja o višini nagrade prepusti sporazumno izbranemu arbitru.
(4) Stroški, povzročeni neposredno z nastopom zavarovalnega primera; Zavarovančevi stroški, ki so nastali neposredno zaradi nastopa zavarovalnega primera, se priznajo, če so bili nujni in razumni.
(5) Drugi stroški – omejitve;
1) Stroški nadurnega dela, dela na državne praznike in stroški nujnega prevoza predmetov, potrebnih za popravilo, se povrnejo samo do višine, ki velja za običajni delovni čas oziroma do višine cene za običajni prevoz.
2) Škode, ki bi jih utrpelo zavarovano plovilo ob reševanju drugega plovila ali imetja, se povrnejo z odbitkom prejete nagrade za reševanje, pri čemer se v polici navedena franšiza ne upošteva.
3) Kadar je potrebno plovilo zaradi nezmožnosti popravila v luki, v kateri je, premestiti v kakšno drugo luko, krije zavarovanje tudi nujne stroške, ki so potrebni za premestitev plovila v drugo luko ter stroške, da se plovilo začasno usposobi za plovbo (pogonsko gorivo, vlečenje, in zavarovalno premijo za posebno zavarovanje med premeščanjem).
4) Stroški pregleda dna plovila zaradi nasedanja ali udarca ob morsko dno ali obalo so kriti tudi, kadar se naknadno izkaže, da dno ni bilo poškodovano. Ta določba se v primeru popolne izgube ne uporablja.
5) Stroški odstranjevanja barve in barvanja so kriti samo v tistem delu, ki je potreben za popravilo poškodovanega dela.
6) Kadar zavarovanec neutemeljeno zavlačuje s popravilom škode, lahko zavarovalnica zmanjša znesek zavarovalnine za toliko, kolikor se je cena popravila zaradi zavlačevanja zvišala.
(6) Stroške in nagrade iz tega člena pogojev krije zavarovalnica tudi tedaj, če skupaj z zavarovalnino presegajo skupno zavarovalno vsoto, vendar skupni znesek nadomestila za te stroške in nagrade ne more biti večji od skupne zavarovalne vsote za plovilo.
(7) Če je bilo plovilo podzavarovano, se povrnejo stroški in nagrade tega člena pogojev v razmerju med skupno zavarovalno vsoto in dejansko vrednostjo plovila.
10. člen TERITORIALNA MEJA KRITJA
(1) Teritorialna meja kritja je določena v polici in velja za plovbo v pomorskem ali rečno-jezerskem prometu.
(2) V pomorskem prometu:
1) Zavarovalno kritje velja za škodne dogodke, ki nastanejo v območju dovoljene plovbe plovila po celinskih vodah Republike Slovenije in Jadranskem morju, najjužneje pa do črte, ki povezuje rt Santa Maria de Leuca (Italija) z rtom Kefali (Krf) in z rtom Skala pri Butrintskem zalivu (Albanija).
2) Če je v polici posebej dogovorjeno in plačana dodatna premija se v območju dovoljene plovbe plovila zavarovalno kritje (meja plovbe) razširi na Sredozemlje v mejah Sredozemskega morja do 30. vzhodnega poldnevnika ter Egejsko morje do morske ožine Dardanele in zahodno do linije, ki spaja pristanišči Gibraltar in Ceuta.
(3) V rečno-jezerskem prometu:
1) Zavarovalno kritje velja za škodne dogodke, ki nastanejo v območju dovoljene plovbe plovila po celinskih vodah Republike Slovenije.
2) Če je v polici posebej dogovorjeno in plačana dodatna premija se v območju dovoljene plovbe plovila zavarovalno kritje (meja plovbe) razširi na celinske vode evropskih držav.
(4) Kadar gre za kasko zavarovanje tekmovalnega plovila velja zavarovalno kritje za škodne dogodke nastale v Jadranskem morju in celinskih vodah evropskih držav.
(5) Kritje v času mirovanja plovila na kopnem:
Pri celoletno sklenjenem zavarovanju velja kritje tudi za škodne dogodke krite po teh pogojih, ki nastanejo med mirovanjem plovila na kopnem v registrirani marini, na območju komunalnega priveza oziroma mestnega pristanišča, v zaklenjeni garaži ali drugem zaprtem in zaklenjenem prostoru ali v ograjenem prostoru na prostem.
(6) Po teh pogojih se za ograjen prostor na prostem šteje prostor, ograjen z dobro vzdrževano ograjo:
1) visoko vsaj en meter v primeru, da je ograjena celotna parcela, oziroma
2) visoko vsaj dva metra v primeru, da je ograjen samo del parcele, na kateri je plovilo.
Ograjen prostor mora biti vedno zaklenjen, razen v primeru, da se nahaja na naslovu prebivališča zavarovanca oz. skrbnika v Republiki Sloveniji.
(7) Kritje velja tudi za škodne dogodke krite po teh pogojih, ki nastanejo v času, ko je plovilo na kopnem v registrirani marini, ladjedelnici ali pri registriranem serviserju/popravljalcu plovil zaradi izvajanja servisiranja ali popravila na zavarovanem plovilu.
11. člen ZAVAROVALNA VSOTA, SKUPNA ZAVAROVALNA VSOTA
(1) Zavarovalna vsota plovila je dejanska vrednost, to je tržna vrednost plovila, na dan sklenitve zavarovalne police.
(2) Predmeti, ki so navedeni v polici z ločenimi zavarovalnimi vsotami, so zavarovani neodvisno drug od drugega in samo do višine, ki je navedena za vsak predmet posebej.
(3) Skupna zavarovalna vsota za plovilo je seštevek vseh zavarovalnih vsot, dogovorjenih za posamezne dele plovila, ki so predmet zavarovanja.
(4) Skupna zavarovalna vsota za plovilo je zgornja meja obveznosti zavarovalnice za zavarovano plovilo, razen v primerih navedenih v 3. in v 9. členu teh pogojev, pri čemer pa skupni znesek nadomestila za te stroške in nagrade ne more biti večji od skupne zavarovalne vsote za plovilo.
12. člen OBRAČUN PREMIJE
Zavarovalnica obračuna zavarovalno premijo po vsakokrat veljavnem ceniku od skupne zavarovalne vsote, navedene v zavarovalni polici.
13. člen ZAVAROVALNI PRIMER
(1) Zavarovalni primer je nevarnostni dogodek, ki nastane v trenutku, ko je na zavarovani stvari nastala škoda zaradi ene izmed zavarovanih nevarnosti. Nevarnostni dogodek mora biti bodoč, negotov in neodvisen od volje zavarovanca.
14. člen SOUDELEŽBA PRI ŠKODI (ODBITNA FRANŠIZA)
(1) Če je z zavarovanjem dogovorjena in v polici navedena odbitna franšiza, se dajatev zavarovalnice (zavarovalnina) zniža za dogovorjeni znesek franšize.
(2) Odbitna franšiza, ki je navedena v zavarovalni polici, se uporabi pri vsakem posameznem zavarovalnem primeru.
(3) Določena je v odstotku od skupne zavarovalne vsote plovila, če v zavarovalni polici ni drugače določeno.
15. člen ZAVAROVANČEVE OBVEZNOSTI
(1) Po nastanku škodnega dogodka je zavarovanec dolžan:
1) takoj podvzeti vse potrebne ukrepe, da se škoda odvrne ali zmanjša oziroma prepreči nadaljnjo nastajanje škode;
2) najpozneje v treh dneh od dneva, ko je izvedel za zavarovalni primer, o tem obvestiti zavarovalnico. Če obvestilo ni bilo pisno ga mora najpozneje v nadaljnjih treh dneh potrditi s pisno prijavo, v kateri navede tudi poškodovane, uničene ali izginule stvari ter njihovo približno vrednost;
3) v vseh primerih, ki so določeni s ustreznimi predpisi in splošnimi pogoji, predvsem pa v zavarovalnih primerih, nastalih zaradi požara, eksplozije, vlomne tatvine, ropa in vandalizma, takoj prijaviti pristojni postaji policije ter navesti katere stvari so bile uničene, poškodovane oziroma so izginile ob zavarovalnem primeru;
4) prijaviti nastanek pomorskega rizika iz 1) točke (1) odstavka 2. člena teh pogojev ali piratstvo pomorskim oblastem, takoj, ko je to možno;
5) omogočiti delavcu zavarovalnice, da si ogleda škodo na zavarovanem plovilu, preden preda plovilo ali del plovila na popravilo;
6) o samem popravilu nastale škode se posvetovati z delavcem zavarovalnice in upoštevati njegova navodila;
7) po zahtevi zavarovalnice priskrbeti najmanj tri ponudbe ladjedelnic ali ustreznih delavnic za popravilo plovila.
(2) Zavarovanec mora dati zavarovalnici vse potrebne podatke, ki jih ima na voljo in so nujno potrebni za ugotavljanje vzroka, obsega in višine škode.
(3) Zahtevku za izplačilo zavarovalnine je zavarovanec dolžan priložiti naslednje dokumente:
1) original zavarovalno polico;
2) kopijo vpisnega lista in plovnega dovoljenja za čoln;
3) overjeno prijavo nastanka pomorskega rizika iz 1) točke (1) odstavka 2. člena teh pogojev ali vlomne tatvine pristojnim pomorskim oblastem;
4) izpis (izbris) iz registra plovil v primeru vlomne tatvine plovila;
5) v primeru nastanka pomorskih rizikov iz 1) točke (1) odstavka 2. člena teh pogojev potrdilo o usposobljenosti za voditelja plovila upravljalca plovila;
6) dokazilo, da je do škode prišlo v času trajanja zavarovanja in kot posledica zavarovanih nevarnosti;
7) pisna izjava upravljalca plovila o vzroku nezgode (kraj, datum, čas, vzrok, vidna škoda in približna ocena škode na plovilu);
8) policijski zapisnik v primeru požara, eksplozije, vlomne tatvine, ropa, piratstva in vandalizma;
9) specificiran predračun stroškov popravila ali cenilni zapisnik;
10) račun stroškov popravila;
11) dokazila o drugih stroških kritih s tem zavarovanjem;
12) druge dokumente, ki jih zahteva zavarovalnica.
(4) Popravilo plovila se lahko prične, ko zavarovalnica s tem soglaša. Končni obračun stroškov popravil ne sme odstopati za več kot 10% od predloženega predračuna.
(5) Če zavarovanec ne predloži zahtevanih podatkov, se šteje, da ni dokazal nastanka zavarovalnega primera oziroma višine škode.
(6) Če zavarovanec po svoji krivdi zavarovalnici ne prijavi nastanka zavarovalnega primera v času in na način, ki je določen s temi pogoji, mora zavarovalnici povrniti morebitno škodo, ki ji je zaradi tega nastala.
16. člen UGOTAVLJANJE IN OCENITEV ŠKODE
(1) Po pisnem prijemu zavarovalnega primera mora zavarovalnica najkasneje v sedmih delovnih dneh pričeti z ugotavljanjem in ocenjevanjem škode. Če zavarovalnica tega ne stori, sme zavarovanec začeti z ocenjevanjem in odpravljanjem posledic škode, pod pogojem, da prej zavaruje dokaze o nastanku zavarovalnega primera in obsegu škode.
(2) Zavarovalnica ima pravico ugotoviti vrednost plovila pred poškodbo ter višino in obseg škode. V ta namen po potrebi imenuje svojega izvedenca, ki pred pričetkom popravil oceni vrednost plovila in škodo.
(3) Ocena popravil in stroškov popravil se opravil v soglasju z zavarovalnico.
(4) Zavarovalnica ni odgovorna za posledične škode zaradi pomanjkljivega ali poznega popravila.
II. SPLOŠNE DOLOČBE
17. člen NAČIN OBVEŠČANJA
(1) Dogovori o vsebini zavarovalne pogodbe so veljavni le, če so sklenjene v pisni obliki.
(2) Vsa obvestila in izjave, ki jih je treba dati po določbah zavarovalne pogodbe, morajo biti pisne.
(3) Obvestilo ali izjava je dana pravočasno, če se pred koncem roka pošlje s priporočenim pismom.
(4) Izjava, ki jo je treba dati drugemu, velja šele tedaj, ko jo ta prejme.
18. člen NEVARNOSTNE OKOLIŠČINE
(1) Zavarovalec je dolžan ob sklenitvi zavarovalne police prijaviti zavarovalnici vse okoliščine, ki so pomembne za ocenitev nevarnosti in so mu znane ali bi mu morale biti znane oziroma mu niso mogle ostati neznane.
(2) O vsaki spremembi okoliščin med trajanjem zavarovalne pogodbe, ki utegne biti pomembna za ocenitev nevarnosti, je zavarovalec dolžan nemudoma obvestiti zavarovalnico.
(3) Zavarovanec je dolžan po potrebi omogočiti zavarovalnici pregled in revizijo prevzetih tveganj ter med trajanjem zavarovanja ravnati s plovilom kot dober gospodar.
19. člen ZAČETEK IN KONEC ZAVAROVALNEGA KRITJA
(1) Zavarovalno kritje iz zavarovalne pogodbe se prične po izteku 24. ure dneva, ki je v polici naveden kot začetek zavarovanja, če je do tega dne plačana prva premija, oziroma po izteku 24. ure dneva, ko je premija plačana, če ni drugače dogovorjeno.
(2) Zavarovalno kritje preneha po izteku 24. ure dneva, ki je v polici naveden kot dan poteka zavarovanja.
(3) Če je v polici naveden samo začetek zavarovanja, se zavarovanje nadaljuje iz leta v leto, dokler ga katera od pogodbenih strank ne odpove. Odpovedati ga mora vsaj tri mesece pred koncem tekočega zavarovalnega leta s tem, da to pisno sporoči drugi stranki.
(4) Če je zavarovanje sklenjeno za več kot tri leta, sme po preteku tega časa vsaka stranka z odpovednim rokom šestih mesecev odstopiti od pogodbe, s tem, da to pisno sporoči drugi stranki.
(5) Pri zavarovanju, sklenjenem za eno leto, se obojestranske obveznosti in pravice podaljšajo za trideset dni (respiro rok), če zavarovalnici ni bila vsaj tri dni pred iztekom zavarovanja vročena zavarovančeva izjava, da na to podaljšanje ne pristane.
(6) Če pride v respiro roku do zavarovalnega primera, je zavarovalnica dolžna plačati zavarovalnino le, če je bila plačana celotna zavarovalna premija za naslednje zavarovalno leto.
(7) Določbe (5) in (6) odstavka o pravilu respiro roka ne veljajo v primeru, če je bilo zavarovanje v času respiro roka obnovljeno oziroma sklenjeno za naslednje zavarovalno obdobje.
(8) V primeru popolne izgube zavarovanega plovila in plačila zavarovalnine zavarovalna pogodba preneha veljati.
(9) V primeru prodaje oziroma pogodbene odsvojitve plovila veljavnost zavarovalne pogodbe preneha z dnem spremembe lastništva.
20. člen PLAČILO PREMIJE
(1) Premijo za prvo zavarovalno leto (prva premija) mora zavarovalec plačati ob sklenitvi zavarovalne pogodbe, vsako naslednjo premijo pa prvi dan vsakega zavarovalnega leta. Pri zavarovanju, sklenjenem za obdobje, krajše od enega leta, mora zavarovalec premijo oziroma prvi obrok plačati ob sklenitvi pogodbe.
Če ob sklenitvi ni plačan prvi obrok premije, ne nastopi obveznost zavarovalnice, da izplača v pogodbi določeno zavarovalnino.
Če je dogovorjeno, da se premija ob sklenitvi zavarovalne pogodbe plača na podlagi računa ali drugega dokumenta (kjer se običajno določi rok plačila), nastopi obveznost zavarovalnice, da izplača v pogodbi določeno zavarovalnino od trenutka plačila premije dalje.
(2) Če je dogovorjeno, da se premija plačuje v obrokih, se za odložene obroke zaračunavajo pripadajoče obresti na odlog plačila. Če dospeli obrok premije ni plačan ob zapadlosti, se zavarovalcu zaračunajo zamudne obresti, povrniti pa je dolžan tudi stroške, povezane z izterjavo dolgovane premije.
(3) Če je premija plačana po pošti ali banki, velja za datum plačila dan, ko je bil dan nalog za plačilo pošti ali banki.
(4) Če je bila glede na dogovorjeni čas zavarovanja določena nižja premija (popust), zavarovanje pa je iz kateregakoli razloga prenehalo pred potekom tega časa, ima zavarovalnica pravico terjati razliko do tiste premije, ki bi jo moral zavarovalec (sklenitelj zavarovanja) plačati, če bi bila pogodba sklenjena le za toliko časa, kolikor je resnično trajala.
(5) V primeru prenehanja veljavnosti zavarovalne pogodbe zaradi neplačane zapadle premije, mora zavarovalec plačati premijo za čas do dneva prenehanja pogodbe. Če je do dneva prenehanja veljavnosti pogodbe nastal zavarovalni primer, za katerega mora zavarovalnica plačati zavarovalnino, mora zavarovalec plačati celotno premijo za tekoče zavarovalno leto.
(6) V primeru, če zavarovalna premija ni plačana ob njeni zapadlosti, je zavarovalec dolžan zavarovalnici povrniti tudi vse stroške, povezane z izterjavo te premije.
(7) Kot običajni način plačila premije se štejejo tudi drugi finančno-pravni posli (verižne kompenzacije, asignacije, cesije in drugi sorodni pravni posli).
21. člen POSLEDICE ČE PREMIJA NI PLAČANA
(1) Obveznost zavarovalnice, da izplača zavarovalnino, preneha v primeru, če zavarovalec do zapadlosti ne plača zavarovalne premije, ki je zapadla po sklenitvi pogodbe, in tega tudi ne stori kdo drug, ki je za to zainteresiran, po tridesetih dneh od dneva, ko je bilo zavarovalcu vročeno priporočeno pismo zavarovalnice z obvestilom o zapadlosti premije, pri čemer pa ta rok ne more izteči prej, preden ne preteče trideset dni od zapadlosti premije.
(2) Zavarovalnica lahko po izteku roka iz (1) odstavka tega člena, če je zavarovalec v zamudi s plačilom premije, ki jo je treba plačati po sklenitvi pogodbe oziroma druge in naslednjih premij, razdre zavarovalno pogodbo brez odpovednega roka, s tem, da razdrtje zavarovalne pogodbe nastopi z iztekom roka iz (1) odstavka tega člena
in s prenehanjem zavarovalnega kritja, če je bil zavarovalec na to opozorjen v priporočenem pismu z obvestilom o zapadlosti premije in o prenehanju zavarovalnega kritja.
(3) Če zavarovalec plača premijo po izteku roka iz (1) odstavka tega člena, vendar v enem letu od zapadlosti premije, je zavarovalnica dolžna, če nastane zavarovalni primer od 24. ure po plačilu premije in zamudnih obresti, plačati zavarovalnino. Če zavarovalec premije v tem roku ne plača, zavarovalna pogodba preneha veljati s potekom zavarovalnega leta.
22. člen VRAČILO PREMIJE
(1) V primeru prenehanja veljavnosti zavarovalne pogodbe zaradi odjave plovila (izbris iz registra) ali če je plovilo pogodbeno odsvojeno, je zavarovalnica na zahtevo zavarovanca dolžna vrniti premijo za preostalo dobo trajanja zavarovanja, zmanjšano za običajne administrativne stroške, če do tedaj ni prišlo do zavarovalnega primera. Zavarovanje preneha po predhodnem pisnem dogovoru zavarovalca in zavarovalnice.
(2) V drugih primerih prenehanja veljavnosti zavarovalne pogodbe pred koncem dobe za katero je plačana premija, je zavarovalnica na zahtevo zavarovanca dolžna vrniti premijo za preostalo dobo trajanja zavarovanja, zmanjšano za običajne administrativne stroške, od prejema pisnega zahtevka za povračilo premije, če do tedaj ni prišlo zavarovalnega primera.
23. člen ODSTOP ZAVAROVANČEVIH PRAVIC IN REGRESNA PRAVICA
Z izplačilom zavarovalnine iz zavarovanja, preidejo do višine izplačane zavarovalnine, po zakonu na zavarovalnico vse zavarovančeve pravice nasproti tistemu, ki je kakorkoli odgovoren za škodo.
24. člen IZVEDENSKI POSTOPEK
(1) Vsaka pogodbena stranka lahko zahteva, naj določena sporna dejstva ugotavljajo izvedenci.
(2) Vsaka stranka imenuje enega izvedenca izmed oseb, ki s strankami niso v delovnem razmerju. Imenovana izvedenca pred začetkom dela imenujeta tretjega izvedenca, ki da svoje mnenje le, kadar so ugotovitve prvih dveh izvedencev različne, in le v mejah njunih ugotovitev.
(3) Vsaka stranka nosi stroške za izvedenca, ki ga je imenovala, za tretjega izvedenca nosi vsaka stranka polovico stroškov.
(4) Ugotovitve izvedenca so obvezne za obe strani
25. člen SPREMEMBA ZAVAROVALNIH POGOJEV ALI PREMIJSKEGA SISTEMA
(1) Če zavarovalnica spremeni zavarovalne pogoje ali premijski sistem, mora o spremembi obvestiti zavarovalca vsaj 30 dni pred potekom tekočega zavarovalnega obdobja/leta.
(2) Zavarovalec ima pravico, da v 30 dneh po prejemu obvestila odpove zavarovalno pogodbo. Pogodba preneha veljati z potekom tekočega zavarovalnega obdobja/leta.
(3) Če zavarovalec ne odpove zavarovalne pogodbe, se ta z začetkom naslednjega zavarovalnega obdobja/leta spremeni v skladu z novimi zavarovalnimi pogoji in premijskim sistemom.
26. člen SPREMEMBA NASLOVA
(1) Zavarovalec oziroma zavarovanec mora obvestiti zavarovalnico o spremembi svojega imena ali naslova oziroma imena podjetja ali sedeža podjetja v 15 dneh od dneva spremembe.
(2) Če je zavarovalec oziroma zavarovanec spremenil naslov oziroma sedež podjetja ali svoje ime oziroma ime podjetja, pa tega ni sporočil zavarovalnici, zadošča, da zavarovalnica obvestilo, ki ga mora sporočiti zavarovalcu oziroma zavarovancu, pošlje na naslov njegovega zadnjega znanega naslova ali sedeža podjetja ali ga naslovi na zadnje znano ime oziroma ime podjetja.
27. člen UPORABA ZAKONA
Za razmerje med zavarovancem oziroma zavarovalcem na eni in zavarovalnico na drugi strani se uporabljajo tudi določila Pomorskega zakonika, Zakona o plovbi po celinskih vodah, Obligacijskega zakonika in drugih pravnih predpisov Republike Slovenije.
28. člen PRITOŽBENI POSTOPEK IN REŠEVANJE SPOROV
(1) Zoper pisno odločitev zavarovalnice je dovoljena pritožba na Pritožbeno komisijo zavarovalnice, ki pritožbe obravnava skladno s pravilnikom zavarovalnice, ki ureja pritožbeni postopek. Pritožba se lahko odda osebno, po (elektronski) pošti ali preko spletnega obrazca zavarovalnice in sicer v roku 30 dni od prejema odločitve zavarovalnice.
(2) V okviru internega pritožbenega postopka obravnava zavarovalnica tudi pritožbe, v katerih se zatrjuje kršitev poslovne morale.
(3) Spore med zavarovalcem, zavarovancem oziroma oškodovancem na eni strani in zavarovalnico na drugi strani rešuje sodišče, pristojno po sedežu zavarovalnice.
(4) Poleg omenjenih oblik je mogoče spore reševati tudi v okviru zakonsko predvidenih alternativnih oblik reševanja sporov, predvsem s posredovanjem izvajalca izvensodnega reševanja potrošniških sporov (Mediacijski center, ustanovljen pri Slovenskem zavarovalnem združenju), katerega pristojnost priznava zavarovalnica, v zvezi s čimer so vse informacije na voljo tudi na tel. št. 000 00 00 ali na spletni strani zavarovalnice xxx.xxx-xxxx.xx.
29. člen POSEBNA DOLOČILA
(1) Določila morebitnih posebnih pogojev imajo prednost pred temi splošnimi pogoji, določila police pa pred pogoji (splošnimi in posebnimi).
30. člen ZBIRANJE OSEBNIH PODATKOV
(1) Zavarovalec oziroma zavarovanec, v skladu z veljavno zakonodajo s področja varovanja osebnih podatkov dovoljuje, da zavarovalnica in njene kapitalsko ali pogodbeno povezane družbe za zavarovalno zastopanje oz. posredovanje ter ostale pogodbeno povezane družbe za izvajanje del dejavnosti zavarovanja, njegove osebne podatke zbirajo, obdelujejo, shranjujejo in posredujejo v obsegu in za namene, kot jih določa zakon, ki ureja področje zavarovalništva.
(2) Prav tako izrecno dovoljuje, da zavarovalnica in družbe, navedene v prejšnjem odstavku, za namen opravljanja svoje dejavnosti zbirajo, obdelujejo, shranjujejo in posredujejo tudi vse njegove ostale osebne podatke, vključno z občutljivimi osebnimi podatki, ter dovoljuje vpogled pooblaščene osebe zavarovalnice - zdravnika cenzorja v ustrezno medicinsko dokumentacijo.
(3) Tako zbrane osebne podatke, razen občutljivih osebnih podatkov, lahko zavarovalnica in njene kapitalsko ali pogodbeno povezane družbe za zavarovalno zastopanje oz. posredovanje uporabljajo tudi za namene neposrednega trženja ter obveščanja o novostih in ponudbah tudi z uporabo samodejnih klicnih in komunikacijskih sistemov za opravljanje klicev na naročnikovo telefonsko številko brez človekovega posredovanja (npr. klicni avtomati, SMS, MMS), telefaksov ali elektronske pošte.
(4) Hkrati zavarovalnico pooblašča, da sme za namene izvajanja zavarovanj posamezne podatke preverjati oz. pridobivati pri ustreznih ustanovah javnega in zasebnega sektorja, ki razpolagajo z njegovimi osebnimi podatki.
31. člen PREPREČEVANJE KORUPCIJE
Pogodba, pri kateri kdo v imenu ali na račun druge pogodbene stranke, predstavniku ali posredniku organa ali organizacije iz javnega sektorja obljubi, ponudi ali da kakšno nedovoljeno korist za pridobitev posla ali za sklenitev posla pod ugodnejšimi pogoji ali za opustitev dolžnega nadzora nad izvajanjem pogodbenih obveznosti ali za drugo ravnanje ali opustitev, s katerim je organu ali organizaciji iz javnega sektorja povzročena škoda ali je omogočena pridobitev nedovoljene koristi predstavniku organa, posredniku organa ali organizacije iz javnega sektorja, drugi pogodbeni stranki ali njenemu predstavniku, zastopniku, posredniku, je nična.
32. člen INFORMACIJA O SOLVENTNOSTI IN FINANČNEM POLOŽAJU
Poročilo o solventnosti in finančnem položaju zavarovalnice bo, v skladu z zakonskimi zahtevami glede časa in obveznosti objave, dostopno na spletni strani zavarovalnice (xxx.xxx-xxxx.xx).
6/6