UREDITEV JAVNEGA OBJEKTA (OLIMPIJSKI BAZEN KOPER)

MESTNA OBČINA KOPER VERDIJEVA ULICA10 6000 KOPER

INVESTICIJA:

UREDITEV JAVNEGA OBJEKTA (OLIMPIJSKI BAZEN KOPER)

2. NOVELACIJA INVESTICIJSKEGA PROGRAMA

Župan:

Koper, februar 2017 Xxxxx Xxxxxxx

INVESTITOR:

Naziv: Mestna občina Koper

Naslov: Xxxxxxxxx xxxxx 00, 0000 Xxxxx

Odgovorna oseba investitorja: Xxxxx Xxxxxxx, župan

Župan:

Koper, februar 2017

Žig in podpis

UPRAVLJAVEC:

Naziv: Javni zavod za šport in mladino Mestne občine Koper Naslov: Cesta Xxxx Xxxxxxx-Godina 3, 6000 Koper Odgovorna oseba upravljavca: Xxxx Xxxxxxx, v.d. direktorja

V.d direktorja:

Koper, februar 2017

Žig in podpis

IZDELOVALEC INVESTICIJSKE DOKUMENTACIJE:

Naziv: Krasinvest, d.o.o., Sežana

Naslov: Xxxxxxxxxxx xxxxx 00, 0000 Xxxxxx

Odgovorna oseba izdelovalca: Xxxxx Xxx, direktor

Direktor:

Sežana, februar 2017

Žig in podpis

PODPISI

VSEBINA

1. UVODNO POJASNILO S POVZETKOM PREDINVESTICIJSKE ZASNOVE

1. UVODNO POJASNILO S POVZETKOM PREDINVESTICIJSKE ZASNOVE

Mestna občina Koper namerava dokončati objekt olimpijskega bazena, ki je del kompleksa olimpijskega centra s spremljajočimi programi.

Začetek gradnje kompleksa sega v leto 2008, ko je Mestna občina Koper Primorju d.d. na podlagi razpisa v okviru javno-zasebnega partnerstva podelila koncesijo za izgradnjo kompleksa olimpijskega centra s spremljajočimi programi. Izvedbena dela so se pričela v začetku leta 2009, zaključek del pa je bil predviden sredi leta 2011. Zaradi poslovnih težav Primorja d.d., je gradnja potekala počasneje od predvidenega časovnega načrta, podjetje pa je leta 2012 končalo v stečaju. Investicija v kompleks olimpijskega centra s spremljajočimi programi je zaradi stečaja Primorja obstala v nedokončani 3. gradbeni fazi. Za obuditev investicije in zaščito že zgrajenega so koprski občinski svetniki na seji Občinskega sveta 21. 2. 2013 podprli Sporazum o ureditvi medsebojnih razmerij s Primorjem d.d. v stečaju.

Mestna občina Koper je leta 2014 pristopila k izdelavi dokumentacije za finalizacijo gradbenih, obrtniških in instalacijskih del v delu kompleksa, kjer se nahaja olimpijski bazen. Glede na rezultate predinvesticijske zasnove je bila kot najprimernejša prepoznana varianta, ki predvideva dokončanje olimpijskega bazena v javno-zasebnem partnerstvu, pri čemer Mestna občina Koper odkupi do 3. gradbene faze zgrajeni objekt bazena, zasebni partner pa v celoti financira finalizacijo GOI del, v zameno pa po zaključku del z objektom formalno upravljal v koncesijski dobi pod pogoji koncesijske pogodbe, v tem času skrbi za energetsko oskrbo objekta in na koncu koncesijske dobe prenesel objekt na koncedenta (Mestno občino Koper). Mestna občina Koper je v letu 2014 odkupila do 3. gradbene faze zgrajeni objekt namenjen olimpijskemu bazenu. Kupnina, ki je znašala 3.131.664,88 EUR z DDV, je bila plačana dne 1. 4. 2014. Kljub temu pa se je postopek javno-zasebnega partnerstva leta 2014 zaključil neuspešno.

Konec leta 2015 ter v letu 2016 je Mestna občina Koper ponovno pričela s postopki za dokončanje objekta ter objavila predhodno informativno obvestilo in poziv promotorjem za dokončanje bazena Koper v olimpijskem centru Koper ter prejela 3 vloge o zainteresiranosti. Pripravila je novelacijo investicijskega programa (april 2016) ter poročilo javnega partnerja o opravljenem pregledu prispele vloge promotorja za projekt. Na podlagi temeljito analiziranih predpostavk in rezultatov vloge ter dopolnjene vloge promotorja (maj 2016) in novelacije investicijskega programa (april 2016), je bilo ugotovljeno, da je za javnega partnerja najbolj smotrna izvedba investicije v lastni režiji, pri čemer so izpostavljeni predvsem 3 razlogi za zavrnitev izvedbe projekta v javno-zasebnem partnerstvu: ne bi prišlo do razbremenitve javnih financ, glavno tveganje tj. tveganje poslovanja bi v celoti nosil javni partner ter kakovost storitev bi ostala ne glede na obliko, po kateri bi se projekt izvedel, enaka.

Evropska kohezijska politika je v obdobju 2014-2020 zaznamovana z okrepljeno urbano razsežnostjo, kar je razvidno tudi v finančnem razrezu sredstev, saj so države najmanj 5 % sredstev ESRR v okviru cilja »naložbe za rast in delovna mesta« namenile za podporo realizaciji ciljev trajnostnih urbanih strategij evropskih mest (TUS). Slovenija bo s pomočjo mehanizma celostnih teritorialnih naložb (CTN) s sredstvi KS/ESRR med drugim izvajala tudi prednostno nalogo Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike:

Glede na to, da je dokončanje olimpijskega bazena Koper skladno s Trajnostno urbano strategijo mesta Koper1 in da investicija uresničuje cilje TUS mesta Koper in Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike, jo bo Mestna občina Koper prijavila na javni poziv za pridobitev nepovratnih sredstev ESRR.

Nekatere predpostavke investicije so se v primerjavi z ocenjenimi v prvotni novelaciji investicijskega programa iz aprila 2016 tako spremenile, da je treba v skladu z Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Uradni list RS, št. 60/2006, 54/2010, 27/2016) izdelati 2. novelacijo.

Ta, 2. novelacija investicijskega programa odstopa od prvotne novelacije investicijskega programa v naslednjih ključnih postavkah investicije:

− nekoliko so spremenjene tehnične karakteristike investicije (natančneje so določene površine posameznih prostorov objekta olimpijskega bazena po etažah, skupno bo urejenih 7.291,40 m², kar je manj od prvotno predvidenih 7.296,50 m²),

− vrednost finalizacije GOI del je na novo ocenjena (vrednost je za približno 0,6 mio EUR brez DDV nižja, od prvotno ocenjene – vrednost je podana na podlagi Elaborata ocene vrednosti dokončanja objekta Bazen Koper v olimpijskem centru Koper, vezija 3),

− predvidena je izvedba investicije v lastni režiji (prvotno je bila predvidena v javno- zasebnem partnerstvu),

− spremenjena je finančna konstrukcija – Mestna občina Koper bo investicijo prijavila na javni razpis za pridobitev nepovratnih sredstev mehanizma celostnih teritorialnih naložb (CTN), gre za sredstva ESRR in RS (v prvotni novelaciji je bila predvidena izvedba investicije v javno-zasebnem partnerstvu, pri čemer bi sredstva za dokončanje olimpijskega bazena prispeval zasebni partner),

− spremenjena sta dinamika in časovni načrt,

− izračuni finančnih in ekonomskih kazalnikov so narejeni glede na sedaj znane podatke.

Namen investicije, analiza obstoječega stanja, razlogi za investicijsko namero, analiza tržnih možnosti, lokacija, vplivi projekta na okolje in druge predpostavke se ne spreminjajo, ponekod so le podrobneje obravnavane.

Glavne tehnične značilnosti investicije so:

− izdelava potrebne projektne dokumentacije,

− izvedba fasade in strehe objekta olimpijskega bazena,

− izvedba finalizacije GOI del na 7.291,40 m² objekta, pri čemer bodo urejeni:

1 Dokončanje olimpijskega bazena Koper je skladno s prednostno usmeritvijo »A. kakovostni prostorski pogoji za bivanje in delo ljudi; konkurenčno gospodarsvo in nova delovna mesta«, »C. zeleni sistem mesta: urejene javne odprte, športne in zelene mestne površine ter trajnostno upravljanje z morjem in mestnimi obalami« ter operativnima ciljema: »celovit športno-rekreacijski sistem« in »pridobitev licence Olimpijski športni center«.

− prostor olimpijskega bazena,

− prostor namenjen fitnesu,

− ploščad za vhod na tribune,

− večnamenski prostor ter

− strojnica, komunikacije in ostali spremljajoči prostori,

− vgradnja bazenske tehnike in vse potrebne opreme.

Vrednost investicije je ocenjena na 7.495.064,22 EUR z DDV v tekočih cenah. Finalizacija GOI del bo potekala med junij 2017 in novembrom 2018.

1.1. Predstavitev investitorja

Xxxxxxx podatki

Naziv: Mestna občina Koper

Naslov: Xxxxxxxxx xxxxx 00, 0000 Xxxxx

🕿 (00) 00 00 000 E-pošta: xxxxxx@xxxxx.xx

🖨 (00) 00 00 000

Matična številka: 5874424

Identifikacijska številka: SI40016803 Poslovna banka: Banka Slovenije

Transakcijski račun: XX00 0000 0000 0000 000 Odgovorna oseba investitorja: Xxxxx Xxxxxxx, župan

Predstavitev občine

Mestna občina Koper leži na jugozahodu Slovenije in meji na vzhodu na občino Hrpelje- Kozina, na severu na Republiko Italijo in občino Ankaran, na zahodu na občini Izola in Piran, na jugu pa na Republiko Hrvaško.

Površina občine znaša 303,2 km², v njej pa je na dan 1. julij 2016 živelo 51.0452 prebivalcev.

Občinsko in gospodarsko središče ter hkrati največje slovensko obmorsko mesto je mesto Koper.

2 Vir: Število prebivalcev po občinah na dan 1. julij 2016, Statistični urad Republike Slovenije, xxxx://xxx.xxxx.xx, november 2016.

1.2. Predstavitev izdelovalca investicijskega programa

Xxxxxxx podatki

Naziv: Krasinvest, d.o.o., Sežana

Naslov: Xxxxxxxxxxx xxxxx 00, 0000 Xxxxxx

🕿 (00) 00 00 000 E-pošta: xxxxx.xxx@xxxxxxxxxx.xx

🖨 (00) 00 00 000

Matična številka: 5821363

Identifikacijska številka: SI54915970 Poslovna banka: SKB d.d.

Transakcijski račun: XX00 0000 0000 0000 000 Odgovorna oseba: Xxxxx Xxx, univ.dipl.gradb.inž. Izpolnjevalec podatkov: xxx. Xxxx Xxxxxxxx

1.3. Namen in cilji investicijskega projekta ‌

Namen investicije je izvesti finalizacijo GOI del olimpijskega bazena Koper.

Z izvedbo investicije bo Mestna občina Koper zaščitila že zgrajen objekt pred nadaljnjim propadanjem in pridobila večnamenski objekt, ki bo z vsebinami privabil širšo javnost. Omogočeno bo medgeneracijsko druženje vseh starostnih skupin ter zagotovljeni kakovostni infrastrukturni pogoji za razvoj mnogih vsebin, predvsem za razvoj bazenskih športov. Naložba bo med drugim izboljšala pogoje za razvoj kakovostnega in vrhunskega športa ter zagotovila infrastrukturo, ki omogoča zdravo preživljanje prostega časa, kot tudi infrastrukturo, v kateri bo mogoče organizirati mednarodna tekmovanja v plavanju in vaterpolu. Omogočeno bo zdravo preživljanje prostega časa, vzpostavljeni bodo pogoji, ki bodo privabili še več mladih. Izboljšala se bo prepoznavnost mesta Koper ter povečala učinkovitost izrabe zemljišč v mestu Koper. Z izvedbo bo omogočen nadaljnji razvoj tega dela mesta ter zvišan standard družbenega okolja. Poleg naštetih obstaja še vrsta posrednih potreb, ki jih bo zadovoljevala investicija.

Nedokončan objekt se nahaja na degradiranem območju (DUO). Z načrtovano ureditvijo in izvedbo investicije bo ustvarjen nov javni prostor druženja, ki bo dodal prepoznavno identiteto obmorskega prostora. Slabo izkoriščena površina bo reaktivirana.

Cilj investicije je dokončanje dela kompleksa z olimpijskim bazenom, ki obsega: Glavne tehnične značilnosti investicije so:

− izdelava potrebne projektne dokumentacije,

− izvedba fasade in strehe objekta olimpijskega bazena,

− izvedba finalizacije GOI del na 7.291,40 m² objekta, pri čemer bodo urejeni:

− prostor olimpijskega bazena,

− prostor namenjen fitnesu,

− ploščad za vhod na tribune,

− večnamenski prostor ter

− strojnica, komunikacije in ostali spremljajoči prostori,

− vgradnja bazenske tehnike in vse potrebne opreme.

1.4. Povzetek predinvesticijske zasnove

Predinvesticijska zasnova je bila izdelana maja 2014.

Pri pripravi predinvesticijske zasnove so bile sicer upoštevane tri variante:

− varianta 0: investicija se ne izvede / varianta »brez investicije«,

− varianta 1: finalizacijo GOI del izvede zasebni partner

− varianta 2: finalizacijo GOI del izvede MOK z lastnimi sredstvi

− varianta 3: finalizacijo GOI del izvede MOK z lastnimi sredstvi in posojilom poslovne banke ali finančnim najemom

Varianta 0: investicija se ne izvede (povzeto po predinvesticijski zasnovi)

V kolikor do realizacije investicije ne bi prišlo, v Kopru ne bi dobili sodobnega olimpijskega bazena s pripadajočimi prostori in fitnesom. Tako bi do 3. gradbene faze zgrajeni olimpijski bazen v središču Kopra še naprej propadal.

Mestna občina Koper je skladno z dogovorom o odkupu objekta že odkupila objekt olimpijskega bazen, in sicer je vložila 3,1 mio EUR. To pomeni, da bi bil dosedanji vložek izgubljen.

Lokalno okolje bi ostalo podhranjeno z vidika plavalne infrastrukture, ki omogoča športno udejstvovanje in zdrav način življenja. Ta varianta pomeni nadaljne slabše vadbene pogoje za športnike v bazenskih športih ter slabše pogoje za kakovostni in vrhunski šport.

Neizvedba investicije in neustrezni infrastrukturni pogoji bi negativno vplivali tudi na animacijo mladih športnikov, zaradi česar bi bilo v šport težje privabiti mlade.

Brez novega olimpijskega bazena sčasoma v Kopru ne bi mogli več organizirati mednarodnih tekmovanj v plavanju in vaterpolu.

Brez investicije ne bi prišlo do izboljšanja pogojev za razvoj turizma oziroma za privabitev še večjega števila turistov v Koper. Kakovostna športna infrastruktura, dostopna širši javnosti, je hkrati tudi pomembna turistična infrastruktura.

Standard bivanja v nekem mestu določa tudi raznolikost oziroma nabor dejavnosti, ki jih lahko svojim prebivalcem ponudi mesto, in sicer za kakovostno in zdravo preživljanje prostega časa, kar pomeni, da se v primeru variante 0 v Kopru življenjski standard ne bi izboljšal.

Varianta 1: finalizacijo GOI del izvede zasebni partner (povzeto po predinvesticijski zasnovi)

V primeru variante 1 bo finalizacija GOI del olimpijskega bazena Koper izvedena v javno- zasebnem partnerstvu, in sicer bo zasebni partner financiral izdelavo projektne dokumentacije (sprememba zaradi dokončanja bazena kot samostojne enote), finalizacijo GOI del ter strokovni nadzor gradnje in ostale splošne stroške, v zameno pa po zaključku del z objektom formalno upravljal v koncesijski dobi pod pogoji koncesijske pogodbe, pri čemer bi skrbel tudi za energetsko oskrbo objekta in na koncu koncesijske dobe prenesel objekt na Mestno občino Koper, ki bo pri projektu sodelovala z odkupom do 3. gradbene faze zgrajenega objekta olimpijskega bazena.

Za ugotovitev upravičenosti realizacije investicije v sklopu javno-zasebnega partnerstva bo Mestna občina Koper po izdelavi investicijske dokumentacije pridobila še dokument »Ocena upravičenosti izvedbe projekta po modelu javno-zasebnega partnerstva«, ki bo podal končni odgovor ali je smiselno v investicijo vključiti tudi zasebnega partnerja.

Vrednost variante 1 je ocenjena na 10.453.556,09 EUR z DDV v stalnih cenah oziroma ob upoštevanju, da DDV ne predstavlja stroška za zasebnega partnerja 9.133.215,07 EUR v stanih cenah.

Tehnično bi bila z varianto 1 izvedena finalizacija GOI del objekta olimpijskega bazena, ki obsega izvedbo fasade in strehe objekta, finalizacijo GOI del v 5.130 m² velikem prostoru namenjenemu olimpijskem bazenu, finalizacijo GOI del v 416 m² velikem prostoru namenjenemu fitnesu ter vgradnjo bazenske tehnike in vse ostale potrebne opreme.

Ocenjujemo, da bi v primeru vseh variant, ki predvidevajo realizacijo investicije, prišlo do nastanka 10 novih delovnih mest, in sicer bi bili novozaposleni zadolženi za upravljanje, vzdrževanje in trženje novega objekta.

Ob predpostavki, da bi se projektna partnerja odločila za BOT (Build & Operate & Transfer) model javno-zasebnega partnerstva ter da bi po zaključku del zasebni partner 20 let upravljal z objektom bazena, v tem času skrbel za energetsko oskrbo objekta in ga nato predal Mestni občini Koper ob tem pa imel 7 % donosnost, bi letna najemnina, ki bi jo morala Mestna občina Koper plačevati zasebnemu partnerju znašala 698.850 EUR. Ta vrednost omogoča maksimalen donos oziroma donos, ki bi ga Mestna občina Koper še dovolila zasebnemu partnerju.

Varianta 2: finalizacijo GOI del izvede Mestna občina Koper z lastnimi sredstvi (povzeto po predinvesticijski zasnovi)

Varianta 2 predvideva, da bo Mestna občina Koper sama izvedla finalizacijo GOI del olimpijskega bazena Koper.

V tehničnem smislu in z vidika družbenih koristi, zaposlovanja, okolja ter zadovoljevanja potreb občanov je varianta 2 povsem identična varianti 1, razlika je le v načinu financiranja – vsa sredstva zagotovi Občina iz proračuna.

Vrednost variante 2 je ocenjena na 10.453.556,09 EUR v stalnih cenah, pri čemer skladno s 127a členom Pravilnika o izvrševanju Zakona o DDV Mestna občina Koper nima pravice do odbitnega vstopnega DDV, zato DDV predstavlja strošek investicije.

Glede na visoko vrednost investicije realno ni pričakovati, da bi lahko Mestna občina Koper v tako kratkem času iz proračuna zagotovila vsa sredstva za dokončanje objekta olimpijskega bazena. V kolikor bi Občina investicijo financirala z lastnimi sredstvi, v prihodnjih nekaj letih finančno ne bi bila sposobna izvesti nobenih drugih investicij.

Varianta 3: finalizacijo GOI del izvede Mestna občina Koper z lastnimi sredstvi in posojilom poslovne banke ali finančnim najemom (povzeto po predinvesticijski zasnovi)

Varianta 3 predvideva, da bo Mestna občina Koper sama izvedla finalizacijo GOI del olimpijskega bazena Koper, in sicer del (stroški v letu 2014) z lastnimi sredstvi iz proračuna, del (stroški v letih 2015 in 2016) pa s posojilom poslovne banke ali finančnim najemom.

V tehničnem smislu in z vidika družbenih koristi, zaposlovanja, okolja ter zadovoljevanja potreb občanov je varianta 3 povsem identična variantama 1 in 2, razlika je le v načinu financiranja.

Vrednost variante 3 je ocenjena na 10.453.556,09 EUR v stalnih cenah, pri čemer je tako kot v primeru variante 2 celoten DDV nepovračljiv in predstavlja strošek investicije.

Skladno s 17. členom Zakona o financiranju občin (ZFO-UPB1) (Uradni list RS, št. 32/2006), ki govori o omejitvah pri zadolževanju občin, pa Mestna občina Koper ne more prevzeti kredita oziroma skleniti finančnega najem v višini 7,2 mio EUR, saj taka višina presega zakonsko določen okvir zadolževanja občin.

Izbira optimalne variante

Vse variante, tako varianta 1, kot varianti 2 in 3 so bile v predinvesticijski zasnovi prepoznane kot primerne, vendar pa obstajajo v primeru variant 2 in 3 visoke ovire za zaprtje finančne konstrukcije, prav tako ima najboljše razmerje med vložkom Mestne občine Koper in rezultati varianta 1.

2. POVZETEK INVESTICIJSKEGA PROGRAMA

2.1. Cilj investicije

Cilj investicije je dokončanje dela kompleksa z olimpijskim bazenom, ki obsega: Glavne tehnične značilnosti investicije so:

− izdelava potrebne projektne dokumentacije,

− izvedba fasade in strehe objekta olimpijskega bazena,

− izvedba finalizacije GOI del na 7.291,40 m² objekta, pri čemer bodo urejeni:

− prostor olimpijskega bazena,

− prostor namenjen fitnesu,

− ploščad za vhod na tribune,

− večnamenski prostor ter

− strojnica, komunikacije in ostali spremljajoči prostori,

− vgradnja bazenske tehnike in vse potrebne opreme.

2.2. Spisek strokovnih podlag

Zakonska podlaga:

− Uredba o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Uradni list RS, št. 60/2006, 54/2010, 27/2016).

Strokovne podlage za izvedbo investicije:

− osnovni projekt PGD za izgradnjo celotnega kompleksa olimpijskega centra s spremljajočimi programi,

− projekt PZI za zaprtje bazena – streha in fasada, št. projekta A-41B/08, AA kultura d.o.o., Cesta borcev 1, Bertoki, Koper, april 2013,

− elaborat »Ocena vrednosti dokončanja objekta Bazen Koper v olimpijskem centru Koper«, verzija 3, Mestna občina Koper, april 2016,

− projektna naloga »Bazen Koper v olimpijskem centru Koper«, Mestna občina Koper, marec 2016,

− Navodila organa upravljanja za izvajanje mehanizma celostnih teritorialnih naložb v programskem obdobju 2014-2020, št.: 007-34/2015/20, Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, oktober 2016,

− Vsebinska izhodišča za upravičence mehanizma CTN za pripravo operacij Prednostne naložbe 6.3, Ministrstvo za okolje in prostor, Ljubljana, september 2016 (v usklajevanju),

− Trajnostna urbana strategija mesta Koper, PS prostor, d.o.o., Koper, februar 2016, potrjena 17.03.2016,

− standardi in normativi FINA, Facilities Rules / Swimming Pools, 2009,

− standardi in normativi LEN, Champions League Waterpolo, 2012.

2.3. Opis upoštevanih variant in izbor optimalne variante

Pri pripravi dokumenta sta bili upoštevani naslednji varianti:

− varianta 0: investicija se ne izvede

− varianta 1: investicija se izvede (v lastni režiji, prijava na mehanizem CTN)

Varianta 0: investicija se ne izvede

V kolikor do realizacije investicije ne bi prišlo:

− bi do 3. gradbene faze zgrajeni olimpijski bazen v središču Kopra še naprej propadal,

− v Kopru ne bi dobili sodobnega olimpijskega bazena s pripadajočimi prostori, fitnesom in večnamenskim prostorom,

− bi bila Mestna občina Koper ob dosedanji vložek 3,1 mio EUR za odkup do 3. gradbene faze zgrajenega olimpijskega bazena,

− bi lokalno okolje ostalo podhranjeno z vidika plavalne infrastrukture, ki omogoča športno udejstvovanje in zdrav način življenja,

− bi ostali pogoji za športnike v bazenskih športih slabši,

− se ne bi izboljšali pogoji za razvoj turizma oziroma za privabitev še večjega števila turistov v Koper,

− se ne bi dvignil standard bivanja v Kopru.

Varianta 1: investicija se izvede

V primeru variante 1 bo:

− Koper bogatejši za 7.291,40 m² velik objekt z olimpijskim bazenom (v objektu bodo prostor olimpijskega bazena, prostor namenjen fitnestu, ploščad za dostop do tribun, večnamenski prostor, komunikacije in ostali spremljajoči prostori),

− prišlo do nastanka novih 10 delovnih mest pri upravljavcu,

− Koper pridobil športne površine za bazenske športe, in sicer za kakovostni in vrhunski šport, za rekreacijo, vadbo mladih športnikov ter za organizacijo najrazličnejših

športnih prireditev,

− investicijo izvedla Mestna občina Koper ter jo prijavila na javni poziv za pridobitev nepovratnih sredstev ESRR in RS preko mehanizma CTN,

− izboljšana turistična atraktivnost mesta,

− izboljšana kakovost bivanja v Kopru.

Investicija bo pozitivno vplivala na nadaljnji razvoj tega dela mesta Koper, dvignil se bo standard družbenega okolja ter povečala učinkovitost rabe zemljišč v mestu Koper.

Tabela: Opis variant

Postavka

Varianta 0 (investicija se ne izvede)

Varianta 2 (investicija se izvede)

Tehnologija za izvedbo investicije

Finančna konstrukcija

ni potrebna

zaprta

Vložek MOK

cca 3,2 mio EUR

cca 7,5 mio EUR

Učinkovitost rabe prostora v središču Kopra

slaba (velik, nedokončan,

propadajoč, degradiran objekt v središču mesta)

dobra (sodoben olimpijski bazen, fitnes, pred propadom rešenih

7.291,40 m² površin)

Vpliv na šport

negativen (dotrajani olimpijski bazen Žusterna športnikom ne nudi ustreznega udobja in optimalnih

delovnih pogojev)

pozitiven (kakovostni vadbeni pogoji za bazenske športe,

vzpostavitev fitnesa)

Vpliv na turizem

negativen (mesto Koper ne bi pridobilo novih turističnih produktov, slabo bi na turizem

vplival tudi izgled degradiranega

objekta v središču mesta)

pozitiven (kakovostna športna infrastruktura je hkrati pomembna turistična infrastr.,)

Vpliv na izgled Kopra

negativen (središče Kopra bi še naprej kazil do 3. gradbene faze zgrajen, propadajoč objekt

olimpijskega centra)

pozitiven (s finalizacijo GOI del bi olimpijski bazen dobil novo fasado in streho)

Vpliv na zdravje občanov

negativen (Koper ne bi pridobil infrastrukture za športno udejstvovanje in zdrav način

življenja)

pozitiven (pridobitev

infrastrukture, ki omogoča športno udejstvovanje in zdrav način

življenja)

Vpliv na življenjski standard

občanov

nevtralen

pozitiven

Število neposredno zaradi

investicije novo zaposlenih

cca 10 pri upravljavcu

Vpliv na razvoj mesta

negativen

lažja možnost razvoja

Izbira optimalne variante

Varianta 0 je z vidika zadovoljevanja nekaterih potreb, ki so podane v 2. novelaciji investicijskega programa, popolnoma nesprejemljiva, nasprotno pa omogoča varianta 1 zadovoljitev vseh potreb, ki so razlog za investicijo, zaradi česar je bila izbrana kot primernejša.

2.4. Navedba odgovornih oseb

Odgovorna oseba za izdelavo 2. novelacije investicijskega programa je:

Xxxxx Xxx, izdelovalec 2. novelacije investicijskega programa Krasinvest, d.o.o., Sežana

Xxxxxxxxxxx xxxxx 00

6210 Sežana

Odgovorna oseba za izdelavo projektne dokumentacije (streha in fasada):

Xxxxx Xxxxxxxxx, odgovorni projektant AA kultura d.o.o.

Cesta borcev 1, Bertoki

6000 Koper

Odgovorna oseba za izdelavo projektne dokumentacije za dokončanje bazena kot samostojno delujoče enote bo znana po zaključku izbire izdelovalca te projektne dokumentacije.

Odgovorni vodja za izvedbo investicijskega projekta:

Xxxxx Xxxxxxx, župan

Mestna občina Koper Xxxxxxxxx xxxxx 00

6000 Koper

tel.: (00) 00-00-000; e-pošta: xxxxxx@xxxxx.xx

2.5. Predvidena organizacija in druge potrebne prvine za izvedbo

2.5.1. Podatki o investitorju in organizacijske rešitve

Investitor je Mestna občina Koper. Podrobnejši podatki so navedeni v točki 3.1. Za projekt obstaja naslednja organizacijska rešitev:

− S strani investitorja je odgovorna oseba Xxxxx Xxxxxxx, župan Mestne občine Koper.

− Vodja investicije je Xxxxxx Xxxxxx, vodja Samostojne investicijske službe na Mestni občini Koper.

− Strokovni sodelavec na projektu, zadolžen za koordinacijo in vodenje posameznih nalog, je Xxxxx Xxxxxxx, ki je na Mestni občini Koper zaposlen v Samostojni investicijski službi.

2.5.2. Način in postopek izbire izvajalcev

Izvedbena dela se bodo oddala po sistemu javnega naročanja v skladu z zakonodajo. V izvedbo se bo oddalo skupaj gradnjo in izdelavo projektne dokumentacije, potrebne za dokončanje objekta.

2.5.3. Časovni načrt vseh aktivnosti

Mestna občina Koper predvideva, da bo objekt v uporabo predan januarja 2019. Podroben časovni načrt je podan v naslednji tabeli.

Tabela: Časovni načrt investicije

Aktivnost	Začetek	Zaključek
1. Izdelava vse potrebne dokumentacije	/	marec 2017
2. JR za izbiro izvajalca izvedb. del izbor izvajalca izvedb. del	februar 2017	maj 2017
3. Uvedba v delo	/	maj 2017
4. Izvedbena dela	junij 2017	november 2018
5. Uporabno dovoljenje	/	december 2018
6. Predaja objekta v uporabo	/	januar 2019

2.5.4. Seznam že pripravljene in še potrebne dokumentacije

Za investicijo je bila izdelana naslednja dokumentacija:

1. Osnovni projekt PGD za izgradnjo celotnega kompleksa olimpijskega centra s spremljajočimi programi,

2. Projekt PZI za zaprtje bazena – streha in fasada, št. projekta A-41B/08, AA kultura d.o.o., Cesta borcev 1, Bertoki, Koper, april 2013,

3. Elaborat »Ocena vrednosti dokončanja objekta Bazen Koper v olimpijskem centru Koper«, verzija 3, Mestna občina Koper, april 2016,

4. Projektna naloga »Bazen Koper v olimpijskem centru Koper«, Mestna občina Koper, marec 2016,

5. Dokument identifikacije investicijskega projekta »Olimpijski bazen Koper«, Krasinvest, d.o.o., Sežana, april 2014,

6. Predinvesticijska zasnova »Olimpijski bazen Koper«, Krasinvest, d.o.o., Sežana, maj 2014,

7. Investicijski program »Olimpijski bazen Koper«, Krasinvest, d.o.o., Sežana, maj 2014,

8. Novelacija investicijskega programa »Olimpijski bazen Koper«, Krasinvest, d.o.o., Sežana, april 2016,

9. Poročilo javnega partnerja o opravljenem pregledu prispele vloge promotorja za projekt »Olimpijski bazen Koper«, Mestna občina Koper, junij 2016.

Za dokončanje objekta olimpijskega bazena bo treba izdelati še projektno dokumentacijo za spremembo gradbenega dovoljenja na način, da bo bazenski del samostojna celota ter ostalo PZI dokumentacijo.

2.5.5. Način končnega prevzema in vzpostavitve obratovanja ter vzdrževanja

Predvideno je, da bo po zaključku investicijskih del z novim objektom upravljal Javni zavod za šport in mladino Mestne občine Koper .

Upravljanje in vzdrževanje objekta bo vzpostavljeno takoj po pridobitvi uporabnega dovoljenja.

2.6. Prikaz ocenjene vrednosti investicije

Ocena stroškov investicije je izdelana na naslednjih osnovah:

1. Stroški finalizacije GOI del in projektne dokumentacije potrebne za dokončanje objekta olimpijskega bazena so podani na podlagi elaborata ocene vrednosti dokončanja objekta Bazen Koper v olimpijskem centru Koper, verzija 3.

2. Stroški storitev izdelave investicijske dokumentacije ter storitev zunanjih izvajalcev so podani na podlagi že izdanih računov, ponudb in ocene strokovne službe Mestne občine Koper.

3. Stroški strokovnega nadzora gradnje in drugi splošni stroški so ocenjeni na 1 % od vrednosti izvedbenih del.

4. Mestna občina Koper je v letu 2014 odkupila do 3. gradbene faze zgrajeni objekt namenjen olimpijskemu bazenu. Kupnina, ki je znašala 3.131.664,88 EUR z DDV, je bila plačana dne 1. 4. 2014. Nakup do 3. gradbene faze ni del obravnavane investicije, ga pa zgolj informativno navajamo in prikazujemo v posebni tabeli.

5. Vsi stroški so preračunani na cene februar 2017 in so navedeni v EUR.

6. Tekoče cene so izračunane ob upoštevanju napovedi Urada za makroekonomske analize in razvoj (UMAR), ki v svoji Jesenski napovedi gospodarskih gibanj 2016 za leto 2017 napoveduje 1,4 % porast cen, za leto 2018 pa 1,5 % porast cen, kakršno upoštevamo tudi za leto 2019.

7. Skladno s 127a členom Pravilnika o izvrševanju Zakona o DDV Mestna občina Koper nima pravice do odbitnega vstopnega DDV, zato DDV za dela predstavlja strošek investicije.

8. Evropska kohezijska politika je v obdobju 2014-2020 zaznamovana z okrepljeno urbano razsežnostjo, kar je razvidno tudi v finančnem razrezu sredstev, saj so države najmanj 5 % sredstev ESRR v okviru cilja »naložbe za rast in delovna mesta« namenile za podporo realizaciji ciljev trajnostnih urbanih strategij evropskih mest (TUS). Slovenija bo s pomočjo mehanizma celostnih teritorialnih naložb (CTN) s sredstvi KS/ESRR med drugim izvajala tudi prednostno naložbo Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike: »Ukrepi za izboljšanje urbanega okolja, oživitev mest, sanacijo in dekontaminacijo degradiranih zemljišč (vključno z območji, na katerih poteka preobrazba), zmanjšanje onesnaženosti zraka in spodbujanje ukrepov za zmanjšanje hrupa- Specifični cilj 1: Učinkovita raba prostora na urbanih področjih«, kamor se uvršča obravnavana investicija. Glede na to, da je investicija v dokončanje olimpijskega bazena Koper skladna s Trajnostno urbano strategijo mesta Koper in da investicija uresničuje cilje Trajnostne urbane strategije mesta Koper in Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike, jo bo Mestna občina Koper prijavila na javni poziv za pridobitev nepovratnih sredstev ESRR in RS. Glede na določila dokumenta »Vsebinska izhodišča za upravičence mehanizma CTN

za pripravo operacij Prednostne naložbe 6.3« (v pripravi), v nadaljevanju dokumenta upoštevamo, da so do sofinanciranja upravičeni vsi stroški od leta 2017 dalje, vključno z DDV (Mestna občina Koper nima pravice do odbitka DDV), neupravičeni stroški pa so stroški, ki so nastali do leta 2017.

V nadaljnih izračunih je v oceni vrednosti finalizacije GOI del zajeta tudi potrebna projektna dokumentacija za dokončanje objekta.

Tabela: Vrednost investicije v stalnih in tekočih cenah

Postavka	Stalne cene v EUR	Delež	Tekoče cene v EUR	Delež
1. Projektna dokumentacija	3.195,00	0,04%	3.195,00	0,04%
2. Investicijska dokumentacija	7.360,00	0,10%	7.360,00	0,10%
3. Finalizacija GOI del	5.977.004,18	80,94%	6.066.495,11	80,94%
4. Strokovni nadzor gradnje	59.750,25	0,81%	60.645,16	0,81%
5. Stroški zunanjih izvajalcev	5.800,00	0,08%	5.800,00	0,08%
Skupaj brez DDV	6.053.109,43	81,97%	6.143.495,27	81,97%
DDV - 22 %	1.331.684,07	18,03%	1.351.568,95	18,03%
Skupaj	7.384.793,50	100,00%	7.495.064,22	100,00%

Tabela: Upravičeni stroški investicije v stalnih in tekočih cenah

Postavka	Stalne cene v EUR	Delež	Tekoče cene v EUR	Delež
1. Projektna dokumentacija	0,00	0,00%	0,00	0,00%
2. Investicijska dokumentacija	0,00	0,00%	0,00	0,00%
3. Finalizacija GOI del	5.975.024,18	81,16%	6.064.515,11	81,16%
4. Strokovni nadzor gradnje	59.750,24	0,81%	60.645,15	0,81%
5. Stroški zunanjih izvajalcev	0,00	0,00%	0,00	0,00%
Skupaj brez DDV	6.034.774,42	81,97%	6.125.160,26	81,97%
DDV - 22 %	1.327.650,37	18,03%	1.347.535,26	18,03%
Skupaj	7.362.424,79	100,00%	7.472.695,52	100,00%

Tabela: Vrednost investicije z vključenimi stroški odkupa do 3. gradbene faze zgrajenega objekta in stroški dokumentacije ter zunanjih izvajalcev do leta 2016 (nista del investicije) – zgolj informativno

Postavka	Stalne cene v EUR	Delež	Tekoče cene v EUR	Delež
1. Dokumentacija	104.107,30	0,98%	104.107,30	0,97%
2. Odkup do 3. gradb. f. zg. objekta	2.574.298,52	24,20%	2.574.298,52	23,95%
3. Finalizacija GOI del	5.977.004,18	56,18%	6.066.495,11	56,43%
4. Strokovni nadzor gradnje	59.750,24	0,56%	60.645,15	0,56%
5. Stroški zunanjih izvajalcev	5.800,00	0,05%	5.800,00	0,05%
Skupaj brez DDV	8.720.960,24	81,97%	8.811.346,08	81,97%
DDV - 22 %	1.918.611,25	18,03%	1.938.496,14	18,03%
Skupaj	10.639.571,49	100,00%	10.749.842,22	100,00%

2.7. Zbirni prikaz rezultatov izračunov

Upoštevajoč vrednost investicije, letni strošek amortizacije ter stroške upravljanja in vzdrževanja se investicija ne povrne v življenjski dobi. Glede na dejstvo, da gre za izgradnjo objekta z olimpijskim bazenom, fitnesom, večnamenskim prostorom, ploščadjo z dostopom do tribun, ki s tržno generiranimi prihodki ne bo pokrival niti stroškov upravljanja in vzdrževanja, kaj šele amortizacijo, je to razumljivo.

Rezultati finančnih in ekonomskih kazalnikov investicije so sledeči:

Kazalnik	Vrednost kazalnika
Finančna neto sedanja vrednost	-9.651.208 EUR
Finančna interna stopnja donosnosti	ni izračunljiva
Finančna relativna neto sedanja vrednost	-1,3585
Ekonomska neto sedanja vrednost	2.523.425 EUR
Ekonomska interna stopnja donosnosti	9,20 %
Relativno razmerje med koristmi in stroški (B/C)	1,2311

Rezultati finančne analize celotne investicije so negativni, v prid investiciji pa govorijo ekonomski in praktično vsi nedenarni vidiki le-te.

Ob izvedbi investicije bo Mestna občina Koper pridobila plavalno športno infrastrukturo, ki je sedaj primanjkuje, hkrati pa bo pred nadaljnjim propadanjem rešila do 3. gradbene faze zgrajeni objekt ter s tem na nek način rešila že vložena sredstva.

V primeru finalizacije GOI del in pridobitve novega objekta olimpijskega bazena se bo dvignila kakovost bivanja v Kopru, izboljšali se bodo pogoji za rekreativni, vrhunski in kakovostni šport, prav tako bo v Kopru moč organizirati večje bazenske športne prireditve.

Nedenarne koristi, ki se bodo pojavile v ekonomski dobi investicije so tudi omogočitev zdravega načina življenja, pozitivni učinki na turizem in izboljšanje učinkovitosti izrabe zemljišč v mestu Koper.

Glede na navedene razloge in utemeljitve ter na podlagi dejstva, da gre za premišljeno investicijo menimo, da je izvedba le-te smiselna in upravičena.

Opomba: vse analize in izračuni so bili opravljeni z vso skrbnostjo in na podlagi vseh trenutno razpoložljivih podatkov, pridobljenih s strani Mestne občine Koper in z lastnim poizvedovanjem. Tako izračunani rezultati so močno odvisni od uporabljenih vhodnih podatkov in lahko kot taki v realnosti odstopajo od izračunanih vrednosti.

3. OSNOVNI PODATKI O INVESTITORJU, IZDELOVALCU INVESTICIJSKE DOKUMENTACIJE IN UPRAVLJALCU

3.1. Xxxxxxx podatki o investitorju

Naziv: Mestna občina Koper

Naslov: Xxxxxxxxx xxxxx 00, 0000 Xxxxx

🕿 (00) 00 00 000 E-pošta: xxxxxx@xxxxx.xx

🖨 (00) 00 00 000

Župan: Xxxxx Xxxxxxx

Matična številka: 5874424

Identifikacijska številka: SI40016803 Poslovna banka: Banka Slovenije

Transakcijski račun: XX00 0000 0000 0000 000 Odgovorna oseba investitorja: Xxxxx Xxxxxxx, župan

Žig in podpis sta na strani 2 tega dokumenta!

3.2. Podatki o izdelovalcu investicijske dokumentacije

Naziv: Krasinvest, d.o.o., Sežana

Naslov: Xxxxxxxxxxx xxxxx 00, 0000 Xxxxxx

🕿 (00) 00 00 000 E-pošta: xxxxx.xxx@xxxxxxxxxx.xx

🖨 (00) 00 00 000

Matična številka: 5821363

Identifikacijska številka: SI54915970 Poslovna banka: SKB d.d.

Transakcijski račun: XX00 0000 0000 0000 000 Odgovorna oseba: Xxxxx Xxx, univ.dipl.gradb.inž. Izpolnjevalec podatkov: xxx. Xxxx Xxxxxxxx

Žig in podpis sta na strani 2 tega dokumenta!

3.3. Navedba upravljavca

Naziv: Javni zavod za šport in mladino Mestne občine Koper

Naslov: Cesta Xxxx Xxxxxxx-Godina 3, 6000 Koper

🕿 (00) 00 00 000 E-pošta: xxxx.xxxxxxx@xxxxxxxxxxxx-xx.xx

🖨 (00) 00 00 000

Matična številka: 1870998

Identifikacijska številka: SI43277675 Poslovna banka: Banka Slovenije

Transakcijski račun: XX00 0000 0000 0000 000 Odgovorna oseba upravljavca: Xxxx Xxxxxxx, v.d. direktorja

Žig in podpis sta na strani 2 tega dokumenta!

4. ANALIZA OBSTOJEČEGA STANJA

4.1. Obstoječe stanje objekta

Olimpijski bazen se nahaja v delu večjega večnamenskega objekta, v katerem se bodo predvidoma nahajali še hotel z wellness programom ter več sklopov poslovnih prostorov.

Obstoječa konstrukcija obsega dva dela, pri čemer se znotraj obravnavane lokacije nahajajo površine predvidene za pokriti bazen in hotel s pripadajočim programom. Bazenski del in hotel sta funkcionalno in instalacijsko popolnoma ločena sklopa.

Trenutno je za celoten objekt izdelana AB konstrukcija (skelet), brez strehe in brez fasade. Za bazenski del je izdelana bazenska školjka dimenzij 50 × 25 × 2,25 m ter strešni leseni nosilci, katere pa je treba v sklopu izvedbe nove strehe zamenjati.

Slika: Obstoječe stanje kompleksa olimpijskega centra s spremljajočimi programi (obkrožen je del kompleksa, ki je namenjen olimpijskemu bazenu)

Predmet finalizacije GOI del je olimpijski bazen s pripadajočimi prostori, večnamenski prostor, ploščad za dostop do tribun v 1. nadstropju ter fitnesom v 2. nadstropju. Z osnovnim projektom predvideni ogrevalni bazen (se nahaja pod hotelskim delom) ni predmet obravnavane investicije.

Fasada in streha bazena bosta izvedena skladno z osnovnim projektom, preostali del investicije pa bo izveden skladno z dokumentacijo za dokončanje bazena kot samostojno delujoče enote.

Celotna bruto površina objekta olimpijskega bazena, ki se z investicijo ureja znaša 7.291,4 m².

4.2. Sedanje stanje plavalne infrastrukture v Mestni občini Koper

V Mestni občini Koper se sedaj nahajajo olimpijski bazen Žusterna ter več turističnih bazenov.

Olimpijski bazen Žusterna je edini 50 m tekmovalni objekt v občini. V zimskih mesecih bazen pokrijejo z balonom in tako omogočijo vadbo in rekreacijo tudi v tem letnem času.

Bazen je dotrajan, zaradi balona, ki ne zagotavlja ustrezne energetske učinkovitosti pa je v zimskih mesecih tudi zelo potraten. Kot tak športnikom in rekreativcem ne zagotavlja ustreznega udobja in optimalnih delovnih pogojev.

Olimpijski bazen v Žusterni je v lasti Mestne občine Koper, z njim pa upravlja Javni zavod za šport in mladino Mestne občine Koper.

4.3. Prikaz potreb, ki jih bo zadovoljevala investicija

Investicija bo zadovoljevala različne potrebe, med katerimi izstopa potreba po dokončanju sedaj degradiranih površin do 3. gradbene faze zgrajenega objekta olimpijskega bezena.

Natančneje opredeljene potrebe, ki jih bo zadovoljevala investicija so:

− potreba po zaščiti že zgrajenega objekta pred nadaljnjim propadanjem, ki leži na degradiranem območju,

− potreba po pridobitvi večnamenskega športnega objekta,

− potreba po zagotovitvi kakovostnih infrastrukturnih pogojev za razvoj bazenskih športov – izboljšati pogoje za kakovostni in vrhunski šport,

− potreba po infrastrukturi, ki omogoča zdravo preživljanje prostega časa,

− potreba po vzpostavitvi pogojev, ki bodo v lokalna športna društva privabili še več mladih,

− potreba po zagotovitvi objekta, v katerem bo moč organizirati mednarodna tekmovanja v plavanju in vaterpolu,

− potreba po izboljšanju turistične atraktivnosti Kopra,

− potreba po povečanju učinkovitosti izrabe zemljišč v mestu Koper,

− potreba po nadaljnjem razvoju tega dela mesta Koper,

− potreba po dvigu standarda družbenega okolja.

Poleg naštetih obstaja še vrsta bolj posrednih potreb, ki jih bo zadovoljevala investicija.

4.4. Usklajenost investicijskega projekta z razvojnimi in drugimi dokumenti

Investicija je skladna z Operativnim programom za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014 – 2020, ki je je dokument, v katerem so predstavljene prednostne osi izbranih prednostnih naložb, kamor bo Slovenija vlagala sredstva evropske kohezijske politike v programskem obdobju 2014 – 2020, z namenom doseganja nacionalnih ciljev v okviru ciljev EU 2020. Investicija je skladna s prednostno naložbo 6.3 »Ukrepi za izboljšanje urbanega okolja, oživitev mest, sanacijo in dekontaminacijo degradiranih zemljišč (vključno z območji, na katerih poteka preobrazba), zmanjšanje onesnaženosti zraka in spodbujanje ukrepov za zmanjšanje hrupa« ter s specifičnim ciljem 1: »Učinkovita raba prostora v urbanih območjih«.

Dokončanje olimpijskega bazena Koper je skladno s Trajnostno urbano strategijo mesta Koper, in sicer s prednostno usmeritvijo »A. kakovostni prostorski pogoji za bivanje in delo ljudi; konkurenčno gospodarsvo in nova delovna mesta«, »C. zeleni sistem mesta: urejene javne odprte, športne in zelene mestne površine ter trajnostno upravljanje z morjem in mestnimi obalami« ter operativnima ciljema: »celovit športno-rekreacijski sistem« in

»pridobitev licence Olimpijski športni center«.

Investicija je skladna z Evropsko perspektivo prostorskega razvoja (European Spatial Development Perspective, ESDP), ki stremi k povečanju učinkovitosti in kakovosti urbanega okolja.

Investicija je skladna z dokumentom »Kazalniki trajnostnega razvoja v okviru programa

»Adriatic Action Plan 2020« za Mestno občino Koper«, in sicer s poglavjem 4. Raba prostora, po katerem mora trajnostna skupnost povečevati učinkovitost rabe zemljišč.

Investicija je skladna z Nacionalnim programom športa v Republiki Sloveniji, ki je krovna nacionalna razvojna strategija in ki posebno pozornost namenja gradnji in vzdrževanju kakovostnih športnih objektov in spremljajoče infrastrukture pri čemer priporoča večnamenskost le-teh, govori pa tudi o vlaganju države in lokalnih skupnosti za zagotavljanje pogojev za razvoj športnih dejavnosti.

Investicija je skladna tudi z Regionalnim razvojnim programom za Južno Primorsko regijo 2014-2020, in sicer s prioriteto 1: KREPITEV KONKURENČNOSTI GOSPODARSTVA IN

ZAPOSLOVANJE. Cilj je zagotoviti višjo konkurenčnost ključnih sektorjev v regiji s poudarkom razvoja glavnih gospodarskih panog regije, med katere spada turizem. Cilj je vzpostaviti Regijsko destinacijsko organizacijo in njene funkcije pri strateškem in operativnem načrtovanju, razvoju novih produktov, marketingu, razvoju kadrov, pa tudi pri vzpostavitvi turistične infrastrukture in obnovi ter oživljanju kulturne dediščine. Prioriteto 2 »Krepitev kvalitete življenja in vključujoča družba«, programom 2 »Izboljšanje kvalitete in pogojev za življenje prebivalcev« in ukrepom 2 »Izboljšanje pogojev za šport in rekreacijo«.

Investicija je skladna s temeljnimi kvalitativnimi in kvantitativnimi strateškimi cilji, opredeljenimi v Strategiji razvoja slovenskega turizma 2012-2016, in sicer se bo zaradi investicije v Kopru povečalo število turistov in število nočitev.

Izvedba projekta bo prispevala k ukrepom opredeljenim v Trajnostni urbani strategiji mesta Koper (TUS): prenova javnega stavbnega fonda, organizirano vzdrževanje in upravljanje stavbnega fonda, posodobitve in dograditve gospodarske javne infrastrukture, promocija in aktivnosti za spodbujanje zdravega in aktivnega življenjskega sloga najširšega kroga populacije, oblikovanje in trženje blagovne znamke mesta Koper (opravljanje dejavnosti in ponudbe; promocija športa in turizma), urejanje infrastrukture za prireditve in dogodke na javnih mestnih površinah, prenova in dograjevanje sistema športno-rekreacijskih površin, organizacija in promocija kakovostnih vsebin in aktivnosti v mestu (produkti, dogodki in prireditve).

Izvedba projekta bo prispevala k doseganju ciljev TUS: prenova in revitalizacija degradiranih urbanih območij, varno in prijetno okolje, vključujoče družbeno okolje in povezanost skupnosti, razvoj specializiranih gospodarskih dejavnosti za nova delovna mesta, gospodarska dejavnost in delovanje javnih urbanih funkcij, programska raznolikost vsebin, celovit športno-rekreacijski sistem.

Izvedba projekta prispeva k specifičnemu cilju Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020: Učinkovita raba prostora v urbanih območjih

ter kazalniku TUS: Površina revitaliziranih površin v mestu.

Investicija je opredeljena v Načrtu razvojnih programov občine in v proračunu občine.

Prostorska določila oziroma prostorski akti, ki se nanašajo na obravnavano investicijo so:

− Dolgoročni plan občine Koper (Uradne objave št. 25/86, 10/88, 9/92, 4/93, 7/94, 25/94, 14/95, 11/98);

− Družbeni plan občine Koper (Uradne objave št. 36/86, 11/92, 4/93, 7/94, 25/94, 14/95, 11/98);

− Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Mestne občine Koper (Uradne objave št. 16/99 in 33/01) in (Uradni list RS, št. 96/04 in 97/04-popravek);

− Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Mestne občine Koper (v letu 2009) (Uradni list RS, št. 79/09);

− Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za posege v prostor na območju mestnega jedra mesta Koper z vplivnim območjem (Uradne objave, št. 29/1991);

− Obvezna razlaga 7. člena Odloka o prostorsko-ureditvenih pogojih za posege v prostor na območju mestnega jedra mesta Koper z vplivnim območjem (Uradni list RS, št. 16/2007);

− Obvezna razlaga 6. in 7. člena odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za posege v prostor na območju mestnega jedra mesta Koper z vplivnim območjem (Uradni list RS, št. 39/2007);

− Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih ureditvenih pogojev za posege v prostor na območju mestnega jedra mesta Koper z vplivnim območjem (Uradni list RS, št. 65/2010) in

− Obvezna razlaga 4. in 7. odstavka 24. člena Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za posege v prostor na območju mestnega jedra Koper z vplivnim območjem (Uradni list RS, št. 14/2011).

5. ANALIZA TRŽNIH MOŽNOSTI

Površine objekta olimpijskega bazena imajo naslednje tržne možnosti:

a) Bazen:

Bazen ima zmerne tržne možnosti, za upravljavca pa bo prihodek generiral iz plačila vstopnine s strani zainteresirane javnosti, plačila za uporabnino s strani športnih in drugih društev (treningi) ter plačila za najem bazena ob organizaciji tekmovanj in drugih prireditev.

Ocenjene zmerne tržne možnosti so predvsem posledica dejstva, da bo obisk zainteresirane javnosti v dopoldanskem času med tednom slabši (službene obveznosti, šola ipd.).

Zasedenost bazena je v pomembni meri odvisna tudi od letnega časa. V nekaterih mesecih bo ta bolj zaseden (zimski meseci, konec jeseni, začetek pomladi), v nekaterih pa nekoliko slabše.

b) Fitnes:

Glede na obstoječe stanje na strani povpraševanja po tovrstnih storitvah, ocenjujemo tržne možnosti fitnesa kot zmerne. Predvideno je, da se bo prostore fitnesa oddalo v najem.

6. TEHNIČNO – TEHNOLOŠKI DEL

Za investicijo je bila marca 2016 izdelana projektna naloga »Bazen Koper v olimpijskem centru Koper«, po kateri v nadaljevanju povzemamo tehnične lastnosti investicije.

Obravnavani del kompleksa z olimpijskim bazenom bo predstavljal pomembno investicijo v pomenu družbenega in socialnega središča mestnega in širšega regionalnega standarda. Objekt bo predstavljal enega od najkoristnejših športnih objektov, ki bo koristil tako najmlajšim športnikom kot vrhunskim športnikom, rekreativcem in drugim športnikom iz države in tujine.

6.1. Namembnost objekta po etažah

Celotna bruto površina objekta olimpijskega bazena, ki se z investicijo ureja znaša 7.291,40 m². Zagotovljeno bo od ostalega kompleksa ločeno in samostojno delovanje bazena.

Klet:

Na nivoju kletnega dela so predvideni prostori za bazensko strojnico, kompenzacijski bazen, klubske garderobe in doping kontrolo.

Pritličje:

V pritličju je iz južne strani predviden glavni vhod preko vrtljivih vrat in avla z recepcijskim pultom. Neposredno iz avle se bo nahajalo dostopno dvigalo in stopnišče (K), ki bo vodilo v višje etaže. V okviru avle so predvidene tudi sanitarije in pisarna.

Pregradna stena bo zamejevala prostor avle in prostor za kabine za preoblačenje. Peko kabin bo dostopen prostor z garderobnimi omaricami in sanitarijami, od tam pa bo mogoč dostop do bazenske ploščadi (preko prh za razkuževanje nog) in bazena. Med bazensko ploščadjo in garderobami bodo nanizane sanitarije, tuši, prostor za prvo pomoč in dostop do prostora za reševalca. Pod spodnjim delom glavne tribune so predvideni prostori za skladiščenje opreme. Iz prostora z garderobnimi omaricami bo dostopna pisarna in prehod na stopnišče, ki bo vodilo v kletni del z garderobami.

Bazenska ploščad bo 40 cm nad koto prostorov garderobe in recepcije. Ploščad bo zamejena z glavno tribuno (južna stran) in manjšo tribuno (severna stran). Na zahodni strani bo zamejena s steno, ki meji na hotelski del, na vzhodni strani pa s fasadno steno.

Iz bazenske ploščadi sta predvidena dva izhoda na požarna stopnišča ob mali tribuni. Mala tribuna bo namenjena pooblaščenim osebam za organizacijo in spremljanje tekem (reporterji, snemalci, delegati, sodniki, …) in bo dostopna neposredno iz zunanjega vhoda preko vzhodnega požarnega stopnišča. Namenski prostori, ki so predvideni na mali tribuni (snemalec, tonska tehnika, komentatorji ,...) se predvidoma ne bodo izvajali, temveč bo ta oprema nameščena na montažnih elementih, ki bodo namensko postavljeni v primeru tekmovanj.

Mezanin:

V tej etaži je predviden večnamenski prostor.

1. nadstropje:

V 1. nadstropju je predviden ploščad za vhod na tribune.

2. nadstropje:

V 2. nadstropju bo fitnes.

3. nadstropje:

V 3. nadstropju so predvidene strojnice klimatov.

Tabela: Površine objekta olimpijskega bazena po etažah

Etaže in prostori	Površina v m²
1. Površine v kleti (strojnica, kompenzacijski bazen, dostopi, garderobe)	2.022,80
2. Površine pritličja (vhod, recepcija, bazen, sanitarije, garderobe, prhe,…)	2.829,10
3. Male tribune	245,40
4. Površine v mezzaninu (večnamenski prostor)	432,70
5. Površine v 1. nadstropju (ploščad za vhod na tribune)	837,00
6. Površine v 2. nadstropju (fitness)	428,00
7. Povrine v 3. nadstropju (klimati)	496,40
Skupaj	7.291,40

6.2. Po normativih potrebne površine

Olimpijski bazen bo dimenzij 25 x 50 m ter globine minimalno 2,20 m. Za potrebe sodnikov bo okoli bazena minimalno 2 m funkcionalne površine.

Garderobe bodo ločene na moške in ženske, posamezna garderoba pa bo sprejela najmanj 20 oseb. V objektu bodo garderobe za sodnike, sanitarije bodo ločene na moške in ženske, v njih pa bo 1 wc školjka na 20 uporabnikov istega spola, prav tako bodo izvedene sanitarije namenjene osebam na invalidskem vozičku.

Olimpijski bazen in spremljajoči prostori bodo skladni s standardi in normativi tekmovalnih zvez za organizacijo mednarodnih tekmovanj v plavanju in vaterpolu, in sicer s standardi FINA (Facilities Rules / Swimming Pools, 2009) in standardi LEN (Champions League Waterpolo, 2012).

6.3. Materiali in oprema

Recepcija kopalnega dela bo urejena za sprejem individualnih obiskovalcev, med drugim bo opremljena s sistemom za brezgotovinsko poslovanje v kopalnem delu objekta, ki vključuje tudi zaklepanje garderobnih omaric. Kabine za preoblačenje in garderobne omarice bodo prilagojene kopališkim gostom tako glede notranje ureditve, kot glede uporabljenih

materialov, ki bodo imeli izboljšano odpornost na vlago. Predvideno je, da se bo v sanitarijah in garderobah uporabila standardizirana oprema.

Notranje zaključne pohodne obloge bazenskih in obbazenskih prostorov bodo ustrezale standardom za mokre prostore in bodo ustrezno certificirane za protidrsnost za hojo z bosimi nogami.

Bazen bo opremljen z opremo za organizacijo tekmovanj in treningov plavanja in vaterpola, kot so startna mesta, delitve med progami, pomični mostovi, zamejitev igrišča, goli in podobno. Vsa fiksna in pomična oprema bo certificirana s strani pristojnih športnih zvez za organizacijo tekmovanj na mednarodni ravni.

Objekt bo opremljen z vso potrebno merilno opremo za organizacijo tekmovanj in treningov, s primernimi zasloni za prikaz rezultatov. Osvetlitev bo primerna za televizijsko snemanje dogodkov.

6.4. Električne instalacije

Transformatorska postaja je izvedena izven objekta, je del skupne infrastrukture in ni predmet te investicije.

Instalacija splošne moči obsega priključke opreme, ki jih zahteva tehnologija objekta, priključke splošnih vtičnic, priključke komunikacijske in računalniške opreme, ozvočenja itd. Vse priključke za opremo in vtičnice bo treba uskladiti z dispozicijo zahtevanih priključkov dobaviteljev opreme in razporeditvijo notranje opreme.

Električne instalacije za strojne naprave bodo obsegale električne priključke naprav in avtomatiko potrebno za delovanje strojnih sistemov, kot so: ogrevanje, hlajenje, prezračevanje ipd.

Električni razdelilniki klimatov bodo dobavljeni skupaj s klimati. Krmilniki klimatov bodo predprogramirani, namenski, vezani v skupni centralni nadzorni sistem objekta, z enakim protokolom, kot bodo krmiljene ostale instalacije v objektu, ogrevanje, hlajenje, priprava sanitarne vode, ipd.

Centralni nadzorni sistem bo omogočal nadzor in prikaz stanja ter krmiljenje strojnih naprav ali sistemov v objektu iz nadzornega računalnika. CNS bo izveden maksimalno racionalno, v CNS pa bo povezana tudi bazenska tehnika in razsvetljava bazena, ter ostale pomembne naprave.

Električne instalacije bazenske tehnike bodo prilagojene izbrani opremi.

Razsvetljava bo zagotovila ustrezno osvetlitev vseh prostorov bazena skladno s standardi, smernicami in priporočili za tovrstne objekte. Razsvetljava bo prilagojena namembnosti posameznih prostorov. Xxxxxxxx s sijalkami bodo zagotovile ustrezno osvetljenost in bodo energetsko varčne. Pri izvedbi razsvetljave bo upoštevan standard EN 12193 ter standardi tekmovalnih zvez FINA in LEN. Razsvetljava bazenskega prostora bo omogočala stopenjski vklop (trening, tekmovanja).

Varnostna razsvetljava bo skladna z zahtevami standarda EN 1838. Zagotovljena bo predpisana minimalna osvetljenost na evakuacijskih poteh.

6.5. Strojne instalacije

Strojne instalacije olimpijskega bazena s fitnesom obsegajo naslednja področja:

− vodovod in kanalizacija,

− ogrevanje in hlajenje,

− klimatizacija in prezračevanje,

− priprava sanitarne tople vode in sistem izrabe energije odpadne sanitarne tople vode,

− bazenska tehnika.

Vodovod in kanalizacija:

Objekt se bo s sanitarno in požarno vodo oskrboval iz javnega vodovodnega omrežja, in sicer preko novega vodovodnega priključka.

Oskrba s toplo vodo bo izvedena z vgradnjo novega grelnika sanitarne vode ustreznega volumna. Grelnik sanitarne vode bo omogočal ogrevanje preko ogrevalne instalacije ter preko odpadne toplote iz hladilnega agregata (desuperheater). Predviden je menjalniško akumulacijski sistem priprave tople vode (preko prenosnikov toplote, brez vgrajenih ogrevalnih spiral).

Instalacija tople vode in cirkulacije bo brez mrtvih žepov in izdelana iz materiala, ki omogoča občasne toplotne šoke instalacije s pregrevanjem tople sanitarne vode nad 70°C v skladu z zahtevami standarda SIST EN 806 oz DVGW 551.

Za boljše uravnovešenje dvižnih vodov in za izvedbo dezinfekcije, kot zaščite pred legionelo, bodo vgrajeni termostatski cirkulacijski ventili z možnostjo upravljanja dezinfekcije.

Izvedeno bo samostojno zapiranje dovoda hladne, tople in cirkulacijske vode za posamezne sanitarne sklope in uporabnike v objektu.

Za optimalno hidravlično uravnoteženje cirkulacijskih vodov in spremljanje procesa termične dezinfekcije bodo na odcepe cirkulacijskih vodov vgrajeni modularni termostatski regulacijski ventili.

Horizontalna in vertikalna fekalna kanalizacija bo izvedena iz PE ali PP cevi. Pred prehodi kanalizacije iz vertikal v horizontale bodo vgrajeni čistilni kosi.

Vsa kanalizacijska instalacija bo izvedena z ustreznimi padci in posameznimi elementi za čiščenje, revizije in vzdrževanje.

Ogrevanje in hlajenje:

Priprava ogrevne in hladilne vode je predvidena s polivalentno toplotno črpalko PTČ zrak/voda, katera omogoča istočasno pripravo hladilnega in ogrevalnega medija ter popolno

rekuperacijo toplote v režimu hlajenja (predvidoma za segrevanje sanitarne vode in bazena). Zaradi zanesljivosti delovanja se predvidita najmanj dve napravi.

Izvedeno bo talno ogrevanje obbazenskega prostora ter ostalih prostorov ter toplozračno ogrevanje bazenskega prostora.

Na vsaki veji ogrevanja bodo samodejne regulacijske naprave za vzdrževanje temperature ogrevalne vode na nivoju, ki zagotavlja racionalno rabo toplotne energije, v skladu z zadnjim stanjem gradbene tehnike in imajo možnost povezave na CNS.

Cevovodi bodo ustrezno toplotno izolirani, kot predpisuje Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah, obtočne črpalke pa bodo z visoko stopnjo izkoristka in frekvenčno ali drugo zvezno regulacijo števila vrtljajev v odvisnosti od zahtevanih pretokov.

Prezračevanje in klimatizacija:

Prezračevanje objekta bo deljeno najmanj na sledeče sklope:

− bazenski prostor

− vhodna avla, garderobe in sanitarije v pritličju

− garderobe in sanitarije v kleti

− vhod na tribune

− fitnes

− večnamenski prostor

− strojnice.

Vsi sistemi klimatizacije in prezračevanja bodo opremljeni s sistemi za koriščenje odpadne toplote. Vse klimatske naprave bodo imele elektrokrmilne omare in vgrajene namenske predprogramirane elektronske regulatorje, ki krmilijo delovanje v odvisnosti od zunanje temperature in trenutnih potreb prostorov ter glede na delovni čas uporabnika.

Dovod zraka v bazenskem prostoru bo izveden s talnimi linijskimi difuzorji, ki bodo nameščeni v tla pred vsa zunanja stekla, s tem bo preprečeno rosenje stekel. Odvod zraka iz bazenskega prostora bo izveden z rešetkami ali linijskimi difuzorji, ki bodo nameščeni v strop nad bazenom.

Dovod zraka za vhodno avlo, garderobe, sanitarije, vhod na tribune, večnamenski prostor in fitnes bo izveden delno s talnimi linijskimi difuzorji, ki bodo nameščeni v tla pred vsa zunanja stekla, s čimer bo preprečeno rosenje stekel in delno z vrtinčnimi ali linijskimi difuzorji.

Bazenska tehnika:

Tehnologija priprave bazenske vode bo slonela na nemškem standardu DIN 19643. Postopek priprave bo naslednji:

− kosmičenje,

− filtriranje,

− adsorbcija (vgradnja filtrov z aktivnim ogljem v by-pass),

− ogrevanje in

− dezinfekcija.

Filtriranje bazenske vode bo izvedeno s peščenimi avtomatskimi filtri, prirejenimi za vnos v strojnico.

Bazen se bo polnil s svežo sanitarno vodo iz vodovodnega omrežja. Bazen bo imel vertikalni dovod vode (100 % iz dna). Vgrajena bo oprema za avtomatsko merjenje, regulacijo in registracijo prostega klora in pH vrednosti ter za avtomatsko merjenje in registracijo Redox potenciala in temperature bazenske vode. Temperatura bazenske vode bo 26°C. Vgrajena bo ultrafiltracijska naprava odpadnih bazenskih voda za ponovno uporabo.

6.6. Fasada in streha

Notranja fasada bo strukturirana, sestavljena iz 70 % prosojnih delov in 30 % polnih delov v različnih materialnih obdelavah. Fasadno zasteklitev bodo tvorila troslojna termopan okna v alu okvirjih. Zunanjo fasado bodo sestavljali obstoječi vertikalni betonski elementi.

Zasteklitev fasad je predvidena z visoko izoliranim sistemom za fiksne zasteklitve. Sistem bo dodatno toplotno optimiran za manjše toplotne izgube – dodatno penasto tesnilo po obodu stekla. Zaključki na gradbeni element bodo izvedeni po RAL smernicah montaže – znotraj paronepropustni, zunaj paropropustni, vodotesni. Zasteklitev je predvidena s troslojnimi stekli Ug = 0,7 W/m²W.

Na zunanji strani bodo senčila - screen rolo.

Polni del fasade v zadnji etaži bodo sestavljali vertikalni sendvič paneli debeline 12 cm na kovinski podkonstrukciji.

Polna fasada v nižjih etažah objekta bo izvedena po sistemu demit ali enakovredno.

Trda izolacija bo vijačena na samonosilno pločevino z RF vijaki, ki bodo zaključeni s PVC čepom. V trdi izolaciji bo zaradi vetra izvedena pomožna podkonstrukcija. Samonosilna pločevina bo pritrjena na lesene lepljene nosilce, ki bodo zavetrovani z jekleno konstrukcijo.

Zaradi dolge izpostavljenosti lesene konstrukcije (montirana 31. 1. 2011) bo treba lepljene strešne nosilce zamenjati z novimi.

7. ANALIZA ZAPOSLENIH

7.1. Vpliv na zaposlenost

Z objektom olimpijskega bazena bo upravljal Javni zavod za šport in mladino Mestne občine Koper.

Zaradi investicije oziroma vzpostavitve novega olimpijskega bazena bo prišlo do nastanka najmanj 10 novih delovnih mest (po oceni), in sicer bodo novozaposleni zadolženi za upravljanje, vzdrževanje in trženje objekta.

Novozaposleni bodo delali v dveh izmenah, in sicer morajo biti na izmeno v objektu prisotni najmanj dva reševalca iz vode, receptor, čistilec ter ali vzdrževalec objekta ali skrbnik strojnice.

Tabela: Specifikacija predvidenih zaposlitev

Delovno mesto	Število zaposlenih	Delovne naloge
Reševalec iz vode	4	Reševanje iz vode, skrb za primerno obnašanje obiskovalcev ter da aktivnosti potekajo nemoteno
Receptor	2	Sprejem obiskovalcev, pobiranje vstopnine
Čistilec/čistilka	2	Čiščenje vseh prostorov objekta
Vzdrževalec objekta/tehnični delavec	1	Vzdrževanje celotnega objekta, skrb za okolico objekta, vzdrževanje opreme objekta (odprava raznih okvar, zamenjava poškodovane opreme, zamenjava svetil ipd.)
Skrbnik strojnice, kemikalij ipd.	1	Skrb za strojnico ter kemikalije, vzdrževanje objekta
Xxxxxx	00

Opomba: Gre zgolj za oceno števila novozaposlenih po delovnih mestih, podano s strani Mestne občine Koper in Javnega zavoda za šport in mladino Mestne občine Koper.

7.2. Kadrovska sposobnost javnega partnerja

Za izvedbo investicije je odgovorna Mestna občina Koper, odgovorna oseba investitorja pa je župan Xxxxx Xxxxxxx, ki sprejema ključne odločitve, ki se nanašajo na investicijo in je tudi podpisnik vse z investicijo povezane dokumentacije.

Delovna skupina za izvedbo investicije je sestavljena iz:

− vodje projekta: Xxxxxx Xxxxxx, ki je na Mestni občini Koper zaposlen kot vodja Samostojne investicijske službe na Mestni občini Koper,

− strokovnega sodelavca: Xxxxx Xxxxxxx, ki je na Mestni občini Koper zaposlen v Samostojni investicijski službi.

8. OCENA VREDNOSTI PROJEKTA PO STALNIH IN TEKOČIH CENAH

8.1. Izhodišča vrednotenja

Ocena stroškov investicije je izdelana na naslednjih osnovah:

1. Stroški finalizacije GOI del za potrebe dokončanja objekta olimpijskega bazena so podani na podlagi elaborata ocene vrednosti dokončanja objekta Bazen Koper v olimpijskem centru Koper, verzija 3.

2. Stroški storitev izdelave projektne in investicijske dokumentacije ter storitev zunanjih izvajalcev so podani na podlagi že izdanih računov, ponudb in ocene strokovne službe Mestne občine Koper.

3. Stroški strokovnega nadzora gradnje in drugi splošni stroški so ocenjeni na 1 % od vrednosti izvedbenih del.

5. Vsi stroški so preračunani na cene februar 2017 in so navedeni v EUR.

6. Tekoče cene so izračunane ob upoštevanju napovedi Urada za makroekonomske analize in razvoj (UMAR), ki v svoji Jesenski napovedi gospodarskih gibanj 2016 za leto 2018 napoveduje 1,5 % porast cen, enako pa upoštevamo tudi za leto 2019.

7. Skladno s 127a členom Pravilnika o izvrševanju Zakona o DDV Mestna občina Koper nima pravice do odbitnega vstopnega DDV, zato DDV za dela predstavlja strošek investicije.

8.2. Ocena investicijske naložbe po stalnih in tekočih cenah

V nadaljnih izračunih je v oceni vrednosti finalizacije GOI del zajeta tudi potrebna projektna dokumentacija za dokončanje objekta.

Tabela: Dinamika vseh stroškov investicije v stalnih cenah (v EUR)

Postavka	2015	2016	2017	2018	2019	Skupaj
1. Projektna dokumentacija	550,00	2.645,00				3.195,00
2. Investicijska dok.	7.360,00					7.360,00
3. Finalizacija GOI del		1.980,00	606.451,51	4.779.913,39	588.659,28	5.977.004,18
4. Strokovni nadzor gradnje			6.064,52	47.799,13	5.886,60	59.750,25
5. Stroški zunanjih izvajalcev	5.800,00					5.800,00
Skupaj brez DDV	550,00	17.785,00	612.516,03	4.827.712,52	594.545,88	6.053.109,43
DDV - 22 %	121,00	3.912,70	134.753,53	1.062.096,75	130.800,09	1.331.684,07
Skupaj	671,00	21.697,70	747.269,56	5.889.809,27	725.345,97	7.384.793,50

Tabela: Dinamika vseh stroškov investicije v tekočih cenah (v EUR)

Postavka	2015	2016	2017	2018	2019	Skupaj
1. Projektna dokumentacija	550,00	2.645,00				3.195,00
2. Investicijska dok.	7.360,00					7.360,00
3. Finalizacija GOI del		1.980,00	606.451,51	4.851.612,09	606.451,51	6.066.495,11
4. Strokovni nadzor gradnje			6.064,52	48.516,12	6.064,52	60.645,16
5. Stroški zunanjih izvajalcev	5.800,00					5.800,00
Skupaj brez DDV	550,00	17.785,00	612.516,03	4.900.128,21	612.516,03	6.143.495,27
DDV - 22 %	121,00	3.912,70	134.753,52	1.078.028,21	134.753,52	1.351.568,95
Skupaj	671,00	21.697,70	747.269,55	5.978.156,42	747.269,55	7.495.064,22

Tabela: Dinamika vseh stroškov investicije vključno s stroški odkupa do 3. gradbene faze zgrajenega objekta in dokumentacije do leta 2016 (nista del investicije) v stalnih cenah – zgolj informativno (v EUR)

Postavka	do l. 2016	2016	2017	2018	2019	Skupaj
1. Dokumentacija	101.462,30	2.645,00				104.107,30
2. Odkup do 3. gradb. f.	2.566.938,52	7.360,00				2.574.298,52
3. Finalizacija GOI del		1.980,00	606.451,51	4.779.913,39	588.659,28	5.977.004,18
4. Strok. nadzor gradnje			6.064,52	47.799,13	5.886,59	59.750,24
5. Stroški zun. izvajalcev	5.800,00					5.800,00
Skupaj brez DDV	2.668.400,82	17.785,00	612.516,03	4.827.712,52	594.545,87	8.720.960,24
DDV - 22 %	587.048,18	3.912,70	134.753,53	1.062.096,75	130.800,09	1.918.611,25
Skupaj	3.255.449,00	21.697,70	747.269,56	5.889.809,27	725.345,00	00.000.000,49

Tabela: Dinamika vseh stroškov investicije vključno s stroški odkupa do 3. gradbene faze zgrajenega objekta in dokumentacije do leta 2016 (nista del investicije) v tekočih cenah – zgolj informativno (v EUR)

Postavka	do l. 2016	2016	2017	2018	2019	Skupaj
1. Dokumentacija	101.462,30	2.645,00				104.107,30
2. Odkup do 3. gradb. f.	2.566.938,52	7.360,00				2.574.298,52
3. Finalizacija GOI del		1.980,00	606.451,51	4.851.612,09	606.451,51	6.066.495,11
4. Strok. nadzor gradnje			6.064,52	48.516,12	6.064,51	60.645,15
5. Stroški zun. izvajalcev	5.800,00					5.800,00
Skupaj brez DDV	2.668.400,82	17.785,00	612.516,03	4.900.128,21	612.516,02	8.811.346,08
DDV - 22 %	587.048,18	3.912,70	134.753,52	1.078.028,21	134.753,53	1.938.496,14
Skupaj	3.255.449,00	21.697,70	747.269,55	5.978.156,42	747.269,00	00.000.000,22

8.3. Ocena investicijske naložbe za upravičene in preostale stroške

»Ukrepi za izboljšanje urbanega okolja, oživitev mest, sanacijo in dekontaminacijo degradiranih zemljišč (vključno z območji, na katerih poteka preobrazba), zmanjšanje onesnaženosti zraka in spodbujanje ukrepov za zmanjšanje hrupa«, kamor se uvršča obravnavana investicija. Glede na to, da je investicija v dokončanje olimpijskega bazena Koper skladna s Trajnostno urbano strategijo mesta Koper in da investicija uresničuje cilje Trajnostne urbane strategije mesta Koper in Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike, jo bo Mestna občina Koper prijavila na javni razpis za pridobitev nepovratnih sredstev ESRR in RS. Glede na določila dokumenta »Vsebinska izhodišča za upravičence mehanizma CTN za pripravo operacij Prednostne naložbe 6.3«, v nadaljevanju dokumenta upoštevamo, da so do sofinanciranja upravičeni vsi stroški od leta 2017 dalje, vključno z DDV (Mestna občina Koper nima pravice do odbitka DDV), neupravičeni stroški pa so stroški, ki so nastali do leta 2017.

Xxxxxx: Dinamika upravičenih stroškov investicije v stalnih cenah (v EUR)

Postavka	2015	2016	2017	2018	2019	Skupaj
1. Projektna dokumentacija						0,00
2. Investicijska dok.						0,00
3. Finalizacija GOI del			606.451,51	4.779.913,39	588.659,28	5.975.024,18
4. Strokovni nadzor gradnje			6.064,52	47.799,13	5.886,59	59.750,24
5. Stroški zunanjih izvajalcev						0,00
Skupaj brez DDV	0,00	0,00	612.516,03	4.827.712,52	594.545,87	6.034.774,42
DDV - 22 %	0,00	0,00	134.753,53	1.062.096,75	130.800,09	1.327.650,37
Skupaj	0,00	0,00	747.269,56	5.889.809,27	725.345,96	7.362.424,79

Xxxxxx: Dinamika upravičenih stroškov investicije v tekočih cenah (v EUR)

Postavka	2015	2016	2017	2018	2019	Skupaj
1. Projektna dokumentacija						0,00
2. Investicijska dok.						0,00
3. Finalizacija GOI del			606.451,51	4.851.612,09	606.451,51	6.064.515,11
4. Strokovni nadzor gradnje			6.064,52	48.516,12	6.064,51	60.645,15
5. Stroški zunanjih izvajalcev						0,00
Skupaj brez DDV	0,00	0,00	612.516,03	4.900.128,21	612.516,02	6.125.160,26
DDV - 22 %	0,00	0,00	134.753,52	1.078.028,21	134.753,53	1.347.535,26
Skupaj	0,00	0,00	747.269,55	5.978.156,42	747.269,55	7.472.695,52

9. ANALIZA LOKACIJE

Investicija bo izvedena v Mestni občini Koper, ki leži na jugozahodu Slovenije in meji na vzhodu na občino Hrpelje-Kozina, na severu na Republiko Italijo in občino Ankaran, na zahodu na občini Izola in Piran, na jugu pa na Republiko Hrvaško.

Finalizacija GOI del v delu kompleksa z olimpijskim bazenom bo izvedena v največjem slovenskem obmorskem mestu, mestu Koper, ki je gospodarsko središče Obalno-kraške regije in ima 25.306 prebivalcev3.

Slika: Lokacija mesta Koper

Vir: Geopedia – interaktivni spletni atlas in zemljevid Slovenije, xxxx://xxx.xxxxxxxx.xx/, april 2016.

Nedokončani kompleks olimpijskega centra – bazena in spremljajočih programov se nahaja na lokaciji, ki jo na zahodu omejuje Piranska cesta, na severu Cesta Xxxx Xxxxxxx Godina, na vzhodu večnamenska dvorana Bonifika in na jugu depresija semedelske Bonifike.

Večnamenski kompleks stoji na parc. štev. 1397/22, 1401/4, 1402/6, 1405/2, 1405/4, 1423/5, 1423/8, 1423/7, 1430/28, 1430/15, 1430/31, 1430/27, 1430/21, 1557/10,

1557/19, 1557/12, 1397/24, 1397/26, 1430/26, 1430/34, 1430/30, 1430/24, vse v k.o.

Koper.

3 Vir: Število prebivalcev v mestu Koper na dan 1. januar 2016, Statistični urad Republike Slovenije, xxxx://xxx.xxxx.xx, februar 2017.

Del komlepksa z olimpijskim bazenom se nahaja na parc. št. 1423/8, 1423/7, 1430/ 27, 1430/31, 1557/10, 1557/19 vse k.o. Koper.

Funkcija obravnavanega območja je poudarjeno urbana.

Območje opremljanja ne spada pod kulturni spomenik, saj je v Odloku o prostorskih ureditvenih pogojih za posege v prostor na območju mestnega jedra mesta Koper z vplivnim območjem (Uradne objave, št. 29/91 in Uradni list RS, št. 16/07, 39/07 – obvezna razlaga, 65/10 in 14/11 – obvezna razlaga) kot kulturni spomenik opredeljeno le območje historičnega jedra mesta Koper.

Slika: Lokacija kompleksa olimpijskega centra in znotraj njega objekta olimpijskega bazena

Vir: Geopedia – interaktivni spletni atlas in zemljevid Slovenije, xxxx://xxx.xxxxxxxx.xx/, april 2016.

Prostorska določila oziroma prostorski akti, ki se nanašajo na obravnavano investicijo so:

− Dolgoročni plan občine Koper (Uradne objave št. 25/86, 10/88, 9/92, 4/93, 7/94, 25/94, 14/95, 11/98);

− Družbeni plan občine Koper (Uradne objave št. 36/86, 11/92, 4/93, 7/94, 25/94, 14/95, 11/98);

− Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Mestne občine Koper (v letu 2009) (Uradni list RS, št. 79/09);

− Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za posege v prostor na območju mestnega jedra mesta Koper z vplivnim območjem (Uradne objave, št. 29/1991);

− Obvezna razlaga 7. člena Odloka o prostorsko-ureditvenih pogojih za posege v prostor na območju mestnega jedra mesta Koper z vplivnim območjem (Uradni list RS, št. 16/2007);

− Obvezna razlaga 6. in 7. člena odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za posege v prostor na območju mestnega jedra mesta Koper z vplivnim območjem (Uradni list RS, št. 39/2007);

− Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih ureditvenih pogojev za posege v prostor na območju mestnega jedra mesta Koper z vplivnim območjem (Uradni list RS, št. 65/2010) in

− Obvezna razlaga 4. in 7. odstavka 24. člena Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za posege v prostor na območju mestnega jedra Koper z vplivnim območjem (Uradni list RS, št. 14/2011).

10. ANALIZA VPLIVOV INVESTICIJSKEGA PROJEKTA NA OKOLJE

Investicija nima nobenih negativnih vplivov na okolje, zato ni stroškov odprave negativnih vplivov na okolje.

Varstvo okolja opredeljujemo glede na sledeča izhodišča:

Učinkovitost izrabe naravnih virov

Obravnavani objekt bo zasnovan racionalno in energetsko učinkovito, z energetsko učinkovitim ovojem stavbe, z uporabo energijsko varčnih sistemov ogrevanja, hlajenja in prezračevanja ter z zagotovitvijo določene količine energetske samooskrbe (toplotne črpalke). Materiali, ki se bodo uporabljali pri finalizaciji GOI del objekta olimpijskega bazena ne bodo vsebovali okolju nevarnih in škodljivih snovi. Novi objekt bo energetsko varčen in kot tak omogočal učinkovito izrabo vode, energije za ogrevanje in električne energije.

Okoljska učinkovitost

Kar zadeva okoljsko učinkovitost bo pri izvedbenih delih uporabljena okolju prijazna tehnologija gradnje. Glede na naravo investicije pri tej točki ne zaznavamo drugih posebnosti.

Trajnostna dostopnost

Ureditev dostopne ceste, krožišča, parkirnih površin in javne razsvetljave ni predmet obravnavane investicije.

Zmanjševanje vplivov na okolje

Novi objekt ne bo neposredno pripomogel k zmanjšanju negativnih vplivov na okolje, saj gre za novogradnjo objekta, kakršnega sedaj v Kopru ni, bodo pa ti vplivi na okolje zaradi energetsko učinkovitega objekta minimalni.

Za obravnavano investicijo izdelava poročila o vplivih na okolje ni potrebna. Zaradi zahtev EU je Mestna občina Koper vložila zahtevek za predhodni postopek.

11. ČASOVNI NAČRT IZVEDBE

Časovni načrt izvedbe je v celoti usklajen s predvideno dinamiko financiranja. Mestna občina Koper predvideva, da bo investicijo realizirala med letoma 2017 in 2019. Podroben časovni načrt pa je podan v naslednji tabeli.

Tabela: Časovni načrt investicije

Aktivnost	Začetek	Zaključek
1. Izdelava vse potrebne dokumentacije	/	marec 2017
2. JR za izbiro izvajalca izvedb. del izbor izvajalca izvedb. del	februar 2017	maj 2017
3. Uvedba v delo	/	maj 2017
4. Izvedbena dela	junij 2017	november 2018
5. Uporabno dovoljenje	/	december 2018
6. Predaja objekta v uporabo	/	januar 2019

Organizacija vodenja

Vodenje investicije je organizirano tako, da omogoča kakovostno delo in kar se da učinkovito izvajanje investicije.

Organizacija vodenja je sledeča:

1. S strani investitorja je odgovorna oseba Xxxxx Xxxxxxx, župan Mestne občine Koper. Je oseba, ki sprejema ključne odločitve, ki se navezujejo na investicijo (podpisnik pogodb in dokumentov, ki so potrebni za izvedbo investicije).

2. Odgovorni vodja projekta je Xxxxxx Xxxxxx, vodja Samostojne investicijske službe na Mestni občini Koper.

3. Strokovni sodelavec na projektu, zadolžen za koordinacijo in vodenje posameznih nalog, je Xxxxx Xxxxxxx, ki je na Mestni občini Koper zaposlen v Samostojni investicijski službi.

Analiza izvedljivosti

V nadaljevanju preverjamo izvedljivost načrtovanih aktivnosti z vidika ključnih mejnikov v projektu.

Tabela: Analiza izvedljivosti ključnih mejnikov investicijske operacije

Ključni mejniki	Trajanje
Priprava
Investicijska dokumentacija	že izdelana
Projektna dokumentacija	že izdelana oziroma bo izdelana pred pričetkom izvedbenih del (PZI)
Postopek javnega naročanja	februar – maj 2017
Prijava na JR mehanizma CTN	2017
Podpis pogodbe o sofinanciranju	po pridobitvi sklepa o sofinanciranju (predvidoma konec leta 2017)
Oddaja zahtevkov za izplačilo nepovratnih sredstev	konec leta 2017, konec leta 2018 in januar 2019
Izvedba
Gradnja	GOI dela bodo zaključena novembra 2018, do takrat pa bo vgrajena tudi vsa potrebna oprema
Nadzor nad gradnjo	v času izvajanja gradbenih del
Tehnični pregledi in uporabna dovoljenja	december 2018
Predaja objekta v obratovanje	po pridobitvi uporabnega dovoljenja (predvidoma januarja 2019)
Analiza izvajanja
Poročilo o izvajanju investicije	mesečno v času gradnje (junij 2017 – november 2018)
Poročila o učinkih projekta	v okviru letnega poročila upravljavca

Javna naročila

Vsa predvidena večja dela bodo oddana skladno z Zakonom o javnem naročanju (ZJN-3). Ostale storitve so bile ali bodo oddane izbranim ponudnikom skladno z zakonodajo po postopku javnih naročil male vrednosti.

Poročilo o izvajanju investicije

Skladno z Uredbo mora investitor zagotoviti ustrezen nadzor in spremljanje izvajanja investicije. V ta namen morajo biti (vsaj mesečno) izdelana poročila o izvajanju investicije. V okviru poročil o izvajanju investicije se ugotavljajo odmiki od predvidenega načrta izvajanja investicije v vseh njenih segmentih, poročilo pa zajema tudi nujne ukrepe za reševanje dilem in težav, ki se pojavijo med izvajanjem.

Poročilo o spremljanju učinkov

Poročilo o spremljanju učinkov investicije pripravi upravljavec za spremljanje kazalnikov, predvidenih v novelaciji investicijskega programa. Upravljavec pošlje poročilo investitorju, da ga ta preuči ter na njegovi podlagi pripravi predlog za morebitne potrebne ukrepe. Upravljavec je dolžan spremljati učinke ves čas trajanja ekonomske dobe projekta.

12. NAČRT FINANCIRANJA V TEKOČIH CENAH

12.1. Načrt financiranja po dinamiki v tekočih cenah

Tabela: Dinamika financiranja vseh stroškov investicije v stalnih in tekočih cenah

Leto	Stalne cene v EUR	Delež	Tekoče cene v EUR	Delež
2015	671,00	0,01%	671,00	0,01%
2016	21.697,70	0,29%	21.697,70	0,29%
2017	747.269,56	10,12%	747.269,55	9,97%
2018	5.889.809,27	79,76%	5.978.156,42	79,76%
2019	725.345,97	9,82%	747.269,55	9,97%
Skupaj	7.384.793,50	100,00%	7.495.064,22	100,00%

Tabela: Dinamika financiranja upravičenih stroškov investicije v stalnih in tekočih cenah

Leto	Stalne cene v EUR	Delež	Tekoče cene v EUR	Delež
2015	0,00	0,00%	0,00	0,00%
2016	0,00	0,00%	0,00	0,00%
2017	747.269,56	10,15%	747.269,55	10,00%
2018	5.889.809,27	80,00%	5.978.156,42	80,00%
2019	725.345,96	9,85%	747.269,55	10,00%
Skupaj	7.362.424,79	100,00%	7.472.695,52	100,00%

12.2. Načrt financiranja po virih financiranja v tekočih cenah

Investicija bo predvidoma financirana iz naslednjih virov:

a) Mestna občina Koper iz proračuna:

Mestna občina Koper za realizacijo investicije zagotovlja sredstva iz proračuna za leto 2017 in Načrt razvojnih programov za leti 2018 in 2019.. Konec leta 2017 se bo Mestna občina Koper prijavila na javni poziv za pridobitev nepovratnih sredstev ESRR in RS in bo po odobritvi sredstev delež sredstev iz proračuna MOK 20,24% vrednosti investicije. Do pričetka črpanja nepovratnih evropskih sredstev bo Mestna občina Koper zalagala sredstva za izvedbo del.

Tabela: Vira financiranja vseh stroškov investicije po letih v tekočih cenah (v EUR)

Viri financiranja	2015	2016	2017	2018	2019	Skupaj	Delež
Mestna občina Koper	671,00	21.697,70	747.269,55	5.978.156,42	747.269,55	7.495.064,22	100,00%

b) Mehanizem celostnih teritorialnih naložb (CTN) – (sredstva ESRR in RS):

Slovenija bo s pomočjo mehanizma celostnih teritorialnih naložb (CTN) s sredstvi KS/ESRR med drugim izvajala tudi prednostno naložbo Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike: »Ukrepi za izboljšanje urbanega okolja, oživitev mest, sanacijo in dekontaminacijo degradiranih zemljišč (vključno z območji, na katerih poteka preobrazba), zmanjšanje onesnaženosti zraka in spodbujanje ukrepov za zmanjšanje hrupa - Specifični cilj 1: Učinkovita raba prostora na urbanih področjih«, kamor se uvršča obravnavana investicija.

Glede na to, da je investicija v olimpijski bazen Koper skladna s TUS mesta Koper in da investicija uresničuje cilje TUS mesta Koper in Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike, jo bo Mestna občina Koper prijavila na javni poziv za pridobitev nepovratnih sredstev ESRR in RS, ki bo po trenutnih informacijah v času priprave tega dokumenta v jeseni 2017.

S pomočjo mehanizma CTN bo možno financirati 80 % upravičenih stroškov investicije, pri čemer bo v nepovratnih sredstvih 80 % sredstev ESRR in 20 % sredstev RS.

Nepovratna sredstva mehanizma CTN bodo predstavljala 79,76 % vrednosti investicije v tekočih cena, sredstva Mestne občine Koper pa 20,24 %.

Tabela: Vira financiranja vseh stroškov investicije po letih v stalnih cenah (v EUR)

Viri financiranja	2015	2016	2017	2018	2019	Skupaj	Delež
Mo Koper	671,00	21.697,70	149.453,92	1.107.284,13	127.530,33	1.406.637,08	19,05%
Mehanizem CTN			597.815,64	4.782.525,14	597.815,64	5.978.156,42	80,95%
- sredstva ESRR (80 %)			478.252,51	3.826.020,11	478.252,51	4.782.525,13	64,76%
- Proračun RS (20 %)			119.563,13	956.505,03	119.563,13	1.195.631,29	16,19%
Skupaj	671,00	21.697,70	747.269,56	5.889.809,27	725.345,97	7.384.793,50	100,00%

Tabela: Vira financiranja vseh stroškov investicije po letih v tekočih cenah (v EUR)

Viri financiranja	2015	2016	2017	2018	2019	Skupaj	Delež
Mo Koper	671,00	21.697,70	149.453,91	1.195.631,28	149.453,91	1.516.907,80	20,24%
Mehanizem CTN			597.815,64	4.782.525,14	597.815,64	5.978.156,42	79,76%
- sredstva ESRR (80 %)			478.252,51	3.826.020,11	478.252,51	4.782.525,13	63,81%
- Proračun RS (20 %)			119.563,13	956.505,03	119.563,13	1.195.631,29	15,95%
Skupaj	671,00	21.697,70	747.269,55	5.978.156,42	747.269,55	7.495.064,22	100,00%

Tabela: Vira financiranja upravičenih stroškov investicije po letih v stalnih cenah (v EUR)

Viri financiranja	2015	2016	2017	2018	2019	Skupaj	Delež
Mo Koper	0,00	0,00	149.453,92	1.107.284,13	127.530,32	1.384.268,37	18,80%
Mehanizem CTN			597.815,64	4.782.525,14	597.815,64	5.978.156,42	81,20%
- sredstva ESRR (80 %)			478.252,51	3.826.020,11	478.252,51	4.782.525,13	64,96%
- Proračun RS (20 %)			119.563,13	956.505,03	119.563,13	1.195.631,29	16,24%
Skupaj	0,00	0,00	747.269,56	5.889.809,27	725.345,96	7.362.424,79	100,00%

Tabela: Vira financiranja upravičenih stroškov investicije po letih v tekočih cenah (v EUR)

Viri financiranja	2015	2016	2017	2018	2019	Skupaj	Delež
Mo Koper	0,00	0,00	149.453,91	1.195.631,28	149.453,91	1.494.539,10	20,00%
Mehanizem CTN			597.815,64	4.782.525,14	597.815,64	5.978.156,42	80,00%
- sredstva ESRR (80 %)			478.252,51	3.826.020,11	478.252,51	4.782.525,13	64,00%
- Proračun RS (20 %)			119.563,13	956.505,03	119.563,13	1.195.631,29	16,00%
Skupaj	0,00	0,00	747.269,55	5.978.156,42	747.269,55	7.472.695,52	100,00%

13. PROJEKCIJE PRIHODKOV IN STROŠKOV POSLOVANJA

13.1. Izhodišča in projekcija prihodkov in stroškov

Ocena prihodkov in stroškov za investicijo je izdelana na naslednjih izhodiščih:

1. Z investicijo bo dokončan objekt, v katerem bodo olimpijski bazen, večnamenski prostor, ploščad za vhod na tribune in fitnes, ki imajo tržne možnosti. Na podlagi ocene Javnega zavoda za šport in mladino Mestne občine Koper ter na podlagi poslovnih rezultatov podobnega olimpijskega bazena v Kranju, ocenjujemo, da bi lahko letni prihodki bazena ter fitnesa (oddan v najem) znašali približno 100.000 EUR.

2. Strošek amortizacije je izračunan ob upoštevanju zakonsko predpisane 3 % amortizacijska stopnja.

3. Za upravljanje, vzdrževanje in trženje bazena bo skrbelo 10 zaposlenih, pri čemer je povprečna bruto plača zaposlenega ocenjena na 1.400 EUR mesečno. Na letnem nivoju pomeni, da bodo stroški dela znašali približno 168.000,00 EUR.

4. Stroški materiala (tekoče vzdrževanje, delovanje toplotne črpalke, električna energija za razsvetljavo, kemikalije, pregledi vode, servis klor postaje, čiščenje bazena, voda in druge komunalne storitve ter sanitetni material in drug material) so ocenjeni s pomočjo podatkov, ki jih je posredoval Zavod za šport Kranj, ki upravlja s podobnim objektom.

Toplotna črpalka:

Toplotne črpalke bodo skrbele za ogrevanje in kroženje vode. Ob upoštevanju 24 urnega delovanja je strošek toplotnih črpalk ocenjen na 250 EUR na dan, kar znaša ob upoštevanju 360 dni delovanja 90.000 EUR letno.

Električna energija za razsvetljavo:

Ob predpostavkah, da bo bazen razsvetljen 16 ur dnevno ter da bodo nameščena varčna svetila, so letni stroški razsvetljave ocenjeni na 21.600 EUR.

Kemikalije:

Strošek kemikalij - gre za klor ter sredstvo za uravnavanje Ph, je ocenjen na 1.000 EUR mesečno, kar znaša na letnem nivoju 12.000 EUR.

Pregledi kakovosti vode:

Strošek storitev pregledov kakovosti vode je ocenjen na 500 EUR na pregled. Letno število pregledov vode je odvisno od predhodnih ocenjevanj kakovosti, boljši kot so rezultati, manj pogosto je treba pregledovati kakovost vode. Običajno se število pregledov giblje med dvemi na mesec in enim na dva meseca, v tem dokumentu upoštevamo en pregled na mesec. To pomeni, da so stroški storitev pregledovanja kakovosti vode ocenjeni na 6.000 EUR letno.

Klor postaja:

Servis klor postaje je ocenjen na 250 EUR na mesec, kar znaša na letnem nivoju

3.000 EUR.

Čiščenje bazena:

Strošek storitev čiščenja bazena je ocenjen na 5.500 EUR mesečno (66.000 EUR letno). V ta strošek je všteto redno čiščenje bazena, pri katerem je treba dvakrat tedensko v bazen spustiti posebnega robota, ki čisti bazen, v strošek pa je vštet tudi ves čistilni material in generalno čiščenje bazena, ki se izvede enkrat letno.

Voda in ostale komunalne storitve:

Strošek vode in ostalih komunalnih storitev je ocenjen na 1.000 EUR mesečno, in sicer ob predpostavki, da bo bazenska tehnika omogočala ob filtriranju 70 % povratek vode. Preostala voda bo izgubljena zaradi pranja filtrov in čiščenja bazena. V oceni stroška je tako upoštevana poraba vode zaradi dopolnjevanja bazena, uporabe prh in izhlapevanja. Na letnem nivoju znaša strošek vode in komunalnih storitev 12.000 EUR.

5. Za potrebe izračuna je začetek obratovanja investicije postavljen na 1. januar 2019, saj je predvideno, da bo investicija zaključena decembra 2018.

Tabela: Ocena prihodkov in stroškov investicije

Leto	Stroški upravljanja in vzdrževanja	Prihodki	Amortizacija	Razlika
2016	0	0	0	0
2017	0	0	0	0
2018	0	0	0	0
2019	315.500	83.333	184.620	-416.787
2020	378.600	100.000	221.544	-500.144
2021	378.600	100.000	221.544	-500.144
2022	378.600	100.000	221.544	-500.144
2023	378.600	100.000	221.544	-500.144
2024	378.600	100.000	221.544	-500.144
2025	378.600	100.000	221.544	-500.144
2026	378.600	100.000	221.544	-500.144
2027	378.600	100.000	221.544	-500.144
2028	378.600	100.000	221.544	-500.144
2029	378.600	100.000	221.544	-500.144
2030	378.600	100.000	221.544	-500.144
2031	378.600	100.000	221.544	-500.144
2032	378.600	100.000	221.544	-500.144
2033	378.600	100.000	221.544	-500.144
2034	378.600	100.000	221.544	-500.144
2035	378.600	100.000	221.544	-500.144
2036	378.600	100.000	221.544	-500.144
2037	378.600	100.000	221.544	-500.144
2038	378.600	100.000	221.544	-500.144
2039	378.600	100.000	221.544	-500.144
Skupaj	4.615.496

13.2. Likvidnostni tok

Likvidnostni tok je izpeljan iz ocene prihodkov in stroškov. Pri tem so upoštevani vsi stroški investicije.

Tabela: Likvidnostni tok investicije

Leto	Prihodki	Viri financ.	Ostanek vrednosti	SKUPAJ PRILIVI	Viri financ.	Stroški poslov.	SKUPAJ ODLIVI	NETO XXXXXX
2015	0	671		671	671	0	671	0
2016	0	21.698		21.698	21.698	0	21.698	0
2017	0	747.270		747.270	747.270	0	747.270	0
2018	0	5.889.809		5.889.809	5.889.809	0	5.889.809	0
2019	83.333	725.346		808.679	725.346	315.500	1.040.846	-232.167
2020	100.000			100.000		378.600	378.600	-278.600
2021	100.000			100.000		378.600	378.600	-278.600
2022	100.000			100.000		378.600	378.600	-278.600
2023	100.000			100.000		378.600	378.600	-278.600
2024	100.000			100.000		378.600	378.600	-278.600
2025	100.000			100.000		378.600	378.600	-278.600
2026	100.000			100.000		378.600	378.600	-278.600
2027	100.000			100.000		378.600	378.600	-278.600
2028	100.000			100.000		378.600	378.600	-278.600
2029	100.000			100.000		378.600	378.600	-278.600
2030	100.000			100.000		378.600	378.600	-278.600
2031	100.000			100.000		378.600	378.600	-278.600
2032	100.000			100.000		378.600	378.600	-278.600
2033	100.000			100.000		378.600	378.600	-278.600
2034	100.000			100.000		378.600	378.600	-278.600
2035	100.000			100.000		378.600	378.600	-278.600
2036	100.000			100.000		378.600	378.600	-278.600
2037	100.000			100.000		378.600	378.600	-278.600
2038	100.000			100.000		378.600	378.600	-278.600
2039	100.000		2.769.298	2.869.298		378.600	378.600	2.490.698
Skupaj		7.384.794	2.769.298		7.384.794

Ostanek vrednosti predstavlja neamortizirani del investicije.

13.3. Finančni tok

Finančni tok za investicijo je izpeljan iz likvidnostnega toka za dobo dvajsetih let ter ob upoštevanju prejšnjih ocen prihodkov in stroškov.

Tabela: Finančni tok investicije

Leto	Priliv	Odliv	Neto priliv
2015	0	671	-671
2016	0	21.698	-21.698
2017	0	747.270	-747.270
2018	0	5.889.809	-5.889.809
2019	83.333	1.040.846	-957.513
2020	100.000	378.600	-278.600
2021	100.000	378.600	-278.600
2022	100.000	378.600	-278.600
2023	100.000	378.600	-278.600
2024	100.000	378.600	-278.600
2025	100.000	378.600	-278.600
2026	100.000	378.600	-278.600
2027	100.000	378.600	-278.600
2028	100.000	378.600	-278.600
2029	100.000	378.600	-278.600
2030	100.000	378.600	-278.600
2031	100.000	378.600	-278.600
2032	100.000	378.600	-278.600
2033	100.000	378.600	-278.600
2034	100.000	378.600	-278.600
2035	100.000	378.600	-278.600
2036	100.000	378.600	-278.600
2037	100.000	378.600	-278.600
2038	100.000	378.600	-278.600
2039	2.869.298	378.600	2.490.698

14. VREDNOTENJE DRUGIH STROŠKOV IN KORISTI TER PRESOJA UPRAVIČENOSTI

14.1. Finančna ocena

Finančna ocena investicije je negativna, saj ocenjeni prihodki, ki naj bi jih generiral objekt s svojo vsebino ne pokrivajo stroškov upravljanja in vzdrževanja.

Negativna finančna ocena investicije je pričakovana, kar potrjuje tudi poslovanje nekaterih drugih večjih športnih objektov. Višina sredstev, s katerimi razpolagajo slovenska športna društva ter zainteresirani rekreativci, je prenizka, da bi lahko lastniki in upravljavci športnih objektov za najem postavili tako visoke cene, da bi bila izgradnja športnega objekta finančno privlačna, saj je velika večina športnih društev polprofesionalnih.

14.2. Ekonomska ocena

Ekonomska ocena se dela iz širšega družbenega vidika in poleg finančnih kazalcev zajema tudi ostale parametre, na primer vpliv na okolje, varnost, zdravje in podobno, pri čemer se gleda posredne učinke ne samo na investitorja ampak tudi na širšo družbo.

Glede na določila 26. člena Uredbe o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Uradni list RS, št. 60/2006, 54/2010, 27/2016) in glede na to, da je investicija manjša od 25 mio EUR, podrobnejša multikriterijska analiza ni potrebna.

V tem kontekstu je investicija v dokončanje objekta olimpijskega bazena vsekakor pozitivna. Negativnih vidikov investicije z vidika družbe praktično ni, medtem ko je pozitivnih kar nekaj, konkretno:

− zaščita že zgrajenega objekta pred nadaljnjim propadanjem, ki leži na degradiranem območju,

− pridobitev kakovostne plavalne infrastrukture, ki je sedaj primanjkuje,

− izboljšanje učinkovitosti rabe prostora v središču Kopra,

− izboljšanje vadbenih pogojev za športnike v bazenskih športih,

− izboljšanje možnosti za rekreacijo in zdrav način življenja,

− dvig kakovosti življenja občanov,

− pridobitev infrastrukture, ki bo v šport privabila še več mladih,

− pridobitev infrastrukture za organizacijo večjih tudi mednarodnih športnih prireditev,

− pozitivni učinki na turizem (bazen),

− in še mnogi drugi pozitivni učinki.

14.3. Izračun finančnih kazalnikov

14.3.1. Doba vračanja investicijskih sredstev

Investicija v dokončanje objekta olimpijskega bazena se ne povrne v ekonomski dobi investicije. Glede na dejstvo, da gre za izgradnjo objekta z olimpijskim bazenom ter drugimi programi, ki s tržno generiranimi prihodki4 ne bo pokrival niti stroškov upravljanja in vzdrževanja, kaj šele amortizacijo, je to tudi razumljivo.

14.3.2. Finančna neto sedanja vrednost

Za izračun finančne neto sedanje vrednosti so vsi prilivi in odlivi investicije za vso življenjsko dobo diskontirani s 4 % diskontno stopnjo, ki je predpisana z zakonom.

4 Vstopnine s strani zainteresirane javnosti, plačila za uporabnino s strani športnih in drugih društev ter plačila za najem bazena ob organizaciji tekmovanj in drugih prireditev,…

Tabela: Finančna neto sedanja vrednost investicije

Xxxx	Xxxx priliv	Kumulativa neto prilivov	Diskontni faktor	Diskontirani neto denarni tok
2015	-671	-671	1,0816	-726
2016	-21.698	-22.369	1,0400	-22.566
2017	-747.270	-769.638	1,0000	-747.270
2018	-5.889.809	-6.659.448	0,9615	-5.663.278
2019	-957.513	-7.616.960	0,9246	-885.274
2020	-278.600	-7.895.560	0,8890	-247.674
2021	-278.600	-8.174.160	0,8548	-238.148
2022	-278.600	-8.452.760	0,8219	-228.989
2023	-278.600	-8.731.360	0,7903	-220.182
2024	-278.600	-9.009.960	0,7599	-211.713
2025	-278.600	-9.288.560	0,7307	-203.570
2026	-278.600	-9.567.160	0,7026	-195.741
2027	-278.600	-9.845.760	0,6756	-188.212
2028	-278.600	-10.124.360	0,6496	-180.973
2029	-278.600	-10.402.960	0,6246	-174.013
2030	-278.600	-10.681.560	0,6006	-167.320
2031	-278.600	-10.960.160	0,5775	-160.885
2032	-278.600	-11.238.760	0,5553	-154.697
2033	-278.600	-11.517.360	0,5339	-148.747
2034	-278.600	-11.795.960	0,5134	-143.026
2035	-278.600	-12.074.560	0,4936	-137.525
2036	-278.600	-12.353.160	0,4746	-132.235
2037	-278.600	-12.631.760	0,4564	-127.149
2038	-278.600	-12.910.360	0,4388	-122.259
2039	2.490.698	-10.419.663	0,4220	1.050.963
Skupaj			-9.651.208

Seštevek diskontiranih neto prilivov nam pove finančno neto sedanjo vrednost, ki je pričakovano negativna, konkretno znaša -9.651.208 EUR.

14.3.3. Finančna interna stopnja donosnosti

Finančna interna stopnja donosnosti je tista diskontna stopnja, pri kateri je neto sedanja vrednost enaka nič. Finančna interna stopnja donosnosti se primerja z diskontno stopnjo, ki je merilo za oceno pričakovanih rezultatov predlaganega projekta.

Glede na vhodne podatke in dejstvo, da se celotna investicija ne povrne v življenjski dobi, finančna interna stopnja donosnosti ni izračunljiva oziroma je negativna.

14.3.4. Finančna relativna neto sedanja vrednost

Finančna relativna neto sedanja vrednost (FRNSV) je razmerje med finančno neto sedanjo vrednostjo projekta in diskontiranimi investicijskimi stroški. V primeru obravnavane investicije znaša FRNSV -1,3585.

14.4. Izračun ekonomskih kazalnikov

Izračun ekonomskih kazalnikov je izdelan za celotno investicijo. V ekonomski analizi je ocenjen prispevek projekta h gospodarskemu in splošnemu razvoju družbe. Izdelana je v imenu vse družbe in ne le z vidika lastnika infrastrukture kakor v finančni analizi.

V primeru obravnavane investicije je določitev eksternih koristi in stroškov težavna, saj je zelo malo oprijemljivih podatkov, na podlagi katerih bi lahko verodostojno ocenili eksternalije.

Koristi, ki jih upoštevamo v ekonomski analizi in jih prinaša dokončan objekt olimpijskega bazena so:

− ureditev degradiranega objekta,

− koristi prebivalcev občine (z bazenom se bodo izboljšali pogoji za zdrav način življenja, posledično manj odsotnosti z dela zaradi bolezni in manj stroškov zdravstvenih storitev, dvig standarda družbenega okolja, izboljšanje ekonomskega položaja prebivalcev – novozaposleni v objektu, ...),

− koristi za turizem (izboljšanje turistične atraktivnosti občine, novi turistični produkti, več prihodkov iz naslova turizma, ...),

− razvoj športa (izboljšanje pogojev za kakovosten in vrhunski šport, ki ima velik vpliv tudi na spodbujanje rekreativnega udejstvovanja občanov),

− izboljšanje pogojev za vadbo mlajših (spodbujanje zdravega življenjskega sloga),

− koristi za proračuna države in občine (davki od gospodarskih aktivnosti, ki se bodo odvijale v novem kompleksu, davki in prispevki novozaposlenih, ...).

− koristi nadaljnjega razvoja mesta (vzpostavitev zemljišč v bližini centra mesta v funkcionalno stanje, ...).

Eksterne koristi obravnavane investicije je težko ovrednotiti. Glede na pomen, ki ga ima novi olimpijski bazen na kvaliteto bivanja v Kopru in na razvoj Kopra, ocenjujemo, da znaša letna dodana vrednost oziroma letne eksterne koristi 15 % vrednosti investicije brez DDV.

Eksterni stroški, ki nastajajo so ocenjeni na približno desetino višine družbenih koristi. To so oportunitetni stroški alternativne porabe sredstev.

Popravni faktor za investicijske stroške, s katerimi preoblikujemo tržne cene v popravljene, obračunske cene določamo na 0,8, kar utemeljujemo s tem, da cene izvajalcev del vsebujejo tudi njihov pričakovani dobiček in rezervo, enako pa velja tudi za prodajalce materiala za vgradnjo.

Diskontna stopnja v ekonomski analizi investicijskih projektov – družbena diskonta stopnja – skuša odražati družbeni vidik tega, kako naj bi bodoče koristi in stroške vrednotili glede na zdajšnje razmere. Lahko se tudi razlikuje od diskontne stopnje v finančni analizi, in sicer tedaj, ko kapitalski trgi niso popolni.

V našem primeru izbiramo družbeno diskontno stopnjo, ki je enaka finančni diskontni stopnji, to je 4 %.

Tabela: Tabela skupnih koristi in stroškov investicije

Postavka	2015	2016	2017	2018	2019	2020	2021
1. Neto prilivi iz poslovanja	0	0	0	0	83.333	100.000	100.000
2.Skupne koristi eksternalij:	0	0	0	0	756.639	907.966	907.966
Skupne koristi od invest.	0	0	0	0	839.972	1.007.966	1.007.966
3. Xxxx odlivi iz poslovanja	0	0	0	0	315.500	378.600	378.600
4. Zunanji eksterni stroški	0	0	0	0	75.664	90.797	90.797
5. Investicijski stroški	440	14.228	490.013	3.862.170	475.637
Skupaj stroški iz investicije	440	14.228	490.013	3.862.170	866.801	469.397	469.397
Neto denarni tok	-440	-14.228	-490.013	-3.862.170	-26.829	538.570	538.570
diskontni faktor	1,0816	1,0400	1,0000	0,9615	0,9246	0,8890	0,8548
diskontiran neto denarni tok	-476	-14.797	-490.013	-3.713.625	-24.805	478.787	460.372

Postavka	2022	2023	2024	2025	2026	2027
1. Neto prilivi iz poslovanja	100.000	100.000	100.000	100.000	100.000	100.000
2.Skupne koristi eksternalij:	907.966	907.966	907.966	907.966	907.966	907.966
Skupne koristi od invest.	1.007.966	1.007.966	1.007.966	1.007.966	1.007.966	1.007.966
3. Xxxx odlivi iz poslovanja	378.600	378.600	378.600	378.600	378.600	378.600
4. Zunanji eksterni stroški	90.797	90.797	90.797	90.797	90.797	90.797
5. Investicijski stroški
Skupaj stroški iz investicije	469.397	469.397	469.397	469.397	469.397	469.397
Xxxx denarni tok	538.570	538.570	538.570	538.570	538.570	538.570
diskontni faktor	0,8219	0,7903	0,7599	0,7307	0,7026	0,6756
diskontiran neto denarni tok	442.665	425.640	409.269	393.528	378.392	363.838

Postavka	2028	2029	2030	2031	2032	2033
1. Neto prilivi iz poslovanja	100.000	100.000	100.000	100.000	100.000	100.000
2.Skupne koristi eksternalij:	907.966	907.966	907.966	907.966	907.966	907.966
Skupne koristi od invest.	1.007.966	1.007.966	1.007.966	1.007.966	1.007.966	1.007.966
3. Xxxx odlivi iz poslovanja	378.600	378.600	378.600	378.600	378.600	378.600
4. Zunanji eksterni stroški	90.797	90.797	90.797	90.797	90.797	90.797
5. Investicijski stroški
Skupaj stroški iz investicije	469.397	469.397	469.397	469.397	469.397	469.397
Xxxx denarni tok	538.570	538.570	538.570	538.570	538.570	538.570
diskontni faktor	0,6496	0,6246	0,6006	0,5775	0,5553	0,5339
diskontiran neto denarni tok	349.845	336.389	323.451	311.011	299.049	287.547

Postavka	2034	2035	2036	0000	0000	0000
1. Neto prilivi iz poslovanja	100.000	100.000	100.000	100.000	100.000	100.000
2.Skupne koristi eksternalij:	907.966	907.966	907.966	907.966	907.966	907.966
Skupne koristi od invest.	1.007.966	1.007.966	1.007.966	1.007.966	1.007.966	1.007.966
3. Xxxx odlivi iz poslovanja	378.600	378.600	378.600	378.600	378.600	378.600
4. Zunanji eksterni stroški	90.797	90.797	90.797	90.797	90.797	90.797
5. Investicijski stroški
Skupaj stroški iz investicije	469.397	469.397	469.397	469.397	469.397	469.397
Xxxx denarni tok	538.570	538.570	538.570	538.570	538.570	538.570
diskontni faktor	0,5134	0,4936	0,4746	0,4564	0,4388	0,4220
diskontiran neto denarni tok	276.487	265.853	255.628	245.796	236.343	227.252

Tabela: Vrednosti ekonomskih kazalnikov investicije

Ekonomski kazalnik	Vrednost kazalnika
Ekonomska interna stopnja donosnosti	9,20 %
Ekonomska neto sedanja vrednost	2.523.425 EUR
Relativno razmerje med koristmi in stroški (B/C)	1,2311

14.5. Predstavitev učinkov, ki se ne dajo vrednotiti z denarjem

Gre predvsem za učinke, ki smo jih že našteli v ekonomski oceni investicije. Narava investicije je pač taka, da so v prvi vrsti nefinančni vidiki in cilji investicije tisti, ki jih občina zasleduje pri izgradnji javne športne infrastrukture, medtem ko so denarni vidiki v največji meri pomembni z vidika racionalne porabe denarja davkoplačevalcev. Glavni učinki, ki se ne dajo vrednotiti z denarjem so izboljšanje pogojev za rekreativni, kakovostni in vrhunski šport, omogočitev nadaljnjega razvoja mesta Koper in dvig standarda družbenega okolja.

15. ANALIZA TVEGANJ IN OBČUTLJIVOSTI

15.1. Analiza tveganj

Analiza tveganja je ocenjevanje verjetnosti, da s projektom ne bo pričakovanih dosežkov. Če je mogoče to verjetnost številčno izraziti se imenuje stopnja tveganja. Analiza zajema ovrednotenje projektnih (tveganje razvoja projekta, tveganje izvedbe in obratovanja projekta) in splošnih tveganj (politična, narodnogospodarska, družbeno kulturna in druga tveganja).

Projekt ima naslednja tveganja:

− Tveganje povezano s financiranjem, saj je investicija v dokončanje olimpijskega bazena v pripravljalni fazi, ima visoko investicijsko vrednost ter predvideno sofinanciranje iz mehanizma CTN (ESRR in RS). Glavno tveganje za projekt je tveganje

pridobitve finančne pomoči iz zunanjih virov. Glede na to, da je treba investicijo uspešno prijaviti na javni razpis, ki še ni objavljen, učinkovito izvesti investicijo ter pravilno oddati zahtevke za sofinanciranje in ob predpostavki, da bo Mestna občina Koper brez težav zagotovila lastni delež (v proračunu 2017 bo za investicijo predvidenih 0,75 mio EUR, v NRP pa v letu 2018 6 mio EUR, v letu 2018 pa 0,75 mio EUR), ocenjujemo to tveganje kot srednje veliko.

− Tveganja organizacijske in fizične izvedbe, pri čemer gre zlasti za nepredvidene dogodke med izdelavo dokumentacije, procesom izbere izvajalca izvedbenih del in gradnjo, ki bi lahko zakasnili in podražili projekt. Verjetnost teh dogodkov ocenjujemo kot nizko.

− Tveganje povezano z zasedenostjo novega objekta, ki pomeni, da nov objekt olimpijskega bazena ne bi bil zaseden v skladu s predvidevanji. Glede na povpraševanje po storitvah, ki jih bo objekt ponujal, glede na dobro lokacijo objekta ter dobro dostopnost, ocenjujemo to tveganje kot zelo nizko.

15.2. Analiza občutljivosti

Analiza občutljivosti je analiza učinkov sprememb nekaterih ključnih predpostavk na rezultate ocenjevanja stroškov in koristi. Merila, ki se privzamejo za izbiro kritičnih spremenljivk, se razlikujejo glede na posebnosti posamičnega projekta in jih je treba izbirati za vsak primer posebej.

V tabelah navedene kratice pomenijo:

− FNSV je finančna neto sedanja vrednost,

− FISD je finančna interna stopnja donosnosti,

− FRNSV je finančna relativna neto sedanja vrednost.

V analizi občutljivosti so upoštevane naslednje variante:

− povečanje in zmanjšanje investicijskih stroškov za 5 % in 10 %,

− povečanje in zmanjšanje prihodkov za 5 % in 10 %,

− povečanje in zmanjšanje stroškov upravljanja in vzdrževanja za 5 % in 10 %.

Tabela: Rezultati spremembe investicijskih stroškov

Investicijski stroški / sprememba	FNSV	FISD	FRNSV	Doba vračanja
0%	-9.651.208	ni izračunljiva	-1,3585	se ne povrne
+5%	-10.006.431	ni izračunljiva	-1,3414	se ne povrne
+10%	-10.361.654	ni izračunljiva	-1,3259	se ne povrne
-5%	-9.295.985	ni izračunljiva	-1,3773	se ne povrne
-10%	-8.940.762	ni izračunljiva	-1,3983	se ne povrne

Tabela: Rezultati spremembe prihodkov

Prihodki / sprememba	FNSV	FISD	FRNSV	Doba vračanja
0%	-9.651.208	ni izračunljiva	-1,3585	se ne povrne
+5%	-9.584.531	ni izračunljiva	-1,3491	se ne povrne
+10%	-9.517.853	ni izračunljiva	-1,3397	se ne povrne
-5%	-9.717.885	ni izračunljiva	-1,3679	se ne povrne
-10%	-9.784.563	ni izračunljiva	-1,3772	se ne povrne

Tabela: Rezultati spremembe stroškov upravljanja in vzdrževanja

Stroški upr. in vzd. / sprememba	FNSV	FISD	FRNSV	Doba vračanja
0%	-9.651.208	ni izračunljiva	-1,3585	se ne povrne
+5%	-9.903.649	ni izračunljiva	-1,3940	se ne povrne
+10%	-10.156.089	ni izračunljiva	-1,4295	se ne povrne
-5%	-9.398.767	ni izračunljiva	-1,3229	se ne povrne
-10%	-9.146.327	ni izračunljiva	-1,2874	se ne povrne

Z analizo ugotavljamo, da je celotna investicija najbolj občutljiva na spremembe investicijske vrednosti, bistveno manj je občutljiva na spremembe stroškov upravljanja in vzdrževanja, še manj pa na spremembe prihodkov. To je razumljivo, saj prihodki iz poslovanja ne pokrivajo niti stroškov upravljanja in vzdrževanja, kaj šele amortizacijo.

16. PREDSTAVITEV IN RAZLAGA REZULTATOV

Z investicijo bo Mestna občina Koper dokončala do 3. gradbene faze zgrajeni objekt olimpijskega bazena (7.291,40 m²), ki je del kompleksa olimpijskega centra s spremljajočimi programi.

Večji del sredstev za realizacijo investicije bo Mestna občina Koper skušala pridobiti s prijavo na javni razpis mehanizma CTN (6 mio EUR), preostala sredstva pa bo zagotovila sama iz proračuna (1,5 mio EUR). Občina bo morala zagotavljati tudi likvidnostna sredstva v času izvajanja projekta v obdobju med plačilom računa izvajalcu in povrnitvijo upravičenih stroškov s strani mehanizma CTN.

Rezultati finančnih in ekonomskih kazalnikov investicije so sledeči:

Kazalnik	Vrednost kazalnika
Finančna neto sedanja vrednost	-9.651.208 EUR
Finančna interna stopnja donosnosti	ni izračunljiva
Finančna relativna neto sedanja vrednost	-1,3585
Ekonomska neto sedanja vrednost	2.523.425 EUR
Ekonomska interna stopnja donosnosti	9,20 %
Relativno razmerje med koristmi in stroški (B/C)	1,2311

Rezultati finančne analize so negativni, vendar pa v prid investiciji govorijo ekonomski kazalniki oziroma praktično vsi nedenarni vidiki le-te.

Ob izvedbi investicije bo Mestna občina Koper pridobila plavalno športno infrastrukturo, ki je sedaj primanjkuje, hkrati pa bo pred nadaljnjim propadanjem rešila degradirani objekt zgrajen do 3. gradbene faze ter s tem na nek način rešila že vložena sredstva.

Glede na navedene razloge in utemeljitve ter na podlagi dejstva, da gre za premišljeno investicijo menimo, da je izvedba le-te smiselna in upravičena.

Opomba: vse analize in izračuni so bili opravljeni z vso skrbnostjo in na podlagi vseh trenutno razpoložljivih podatkov, pridobljenih s strani Mestne občine Koper in z lastnim poizvedovanjem. Tako izračunani rezultati so močno odvisni od uporabljenih vhodnih podatkov in lahko kot taki v realnosti odstopajo od izračunanih vrednosti.

17. ANALIZA STROŠKOV IN KORISTI

17.1. Opredelitev ciljev

Družbeno-ekonomski cilji projektov v športno-rekreacijsko infrastrukturo imajo vpliv predvsem na zdravje oziroma zdrav način življenja prebivalcev, na spodbujanje športnega načina življenja mladih, na kakovostno bivanjsko okolje oziroma kakovost preživljanja prostega časa, razvoj športa itd.

Najpomembnejši družbeno-ekonomski cilji so:

− zaščita že zgrajenega objekta pred nadaljnjim propadanjem, ki leži na degradiranem območju,

− omogočitev zdravega načina življenja večjemu številu občanov (kakovostni pogoji za rekreacijo),

− razvoj športa (izboljšanje pogojev za vadbo in tekmovanja za športnike in športne kolektive v bazenskih športih),

− omogočitev ogranizacije večjih, tudi mednarodnih prireditev v Kopru,

− izboljšanje dogajanja v Kopru (nov objekt za prireditve),

− pozitiven vpliv na turizem (izboljšanje turistične atraktivnosti občine, novi turistični produkti),

− pozitiven vpliv na razvoj mesta (vzpostavitev zemljišč v bližini centra mesta v funkcionalno stanje),

− dvig kakovosti življenja občanov.

V tem konkretnem primeru so fizični cilji projekta naslednji:

Glavne tehnične značilnosti investicije so:

− izdelava potrebne projektne dokumentacije,

− izvedba fasade in strehe objekta olimpijskega bazena,

− izvedba finalizacije GOI del na 7.291,40 m² objekta, pri čemer bodo urejeni:

− prostor olimpijskega bazena,

− prostor namenjen fitnesu,

− ploščad za vhod na tribune,

− večnamenski prostor ter

− strojnica, komunikacije in ostali spremljajoči prostori,

− vgradnja bazenske tehnike in vse potrebne opreme.

Projekt je usklajen z naslednjimi EU in slovenskimi strategijami ter politikami:

− Operativnim programom za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014 – 2020,

− Trajnostno urbano strategijo mesta Koper,

− Evropsko perspektivo prostorskega razvoja,

− Kazalniki trajnostnega razvoja v okviru programa »Adriatic Action Plan 2020« za Mestno občino Koper,

− Nacionalnim programom športa v Republiki Sloveniji,

− Regionalnim razvojnim programom za Južno Primorsko regijo 2014-2020,

− Strategijo razvoja slovenskega turizma 2012-2016,

− Načrtom razvojnih programov Mestne občine Koper.

7.2. Identifikacija projekta

Da bi dosegli opredeljene cilje je potrebno določiti:

− Vrsto investicije:

Z investicijo bo dokončan do 3. gradbene faze zgrajen objekt olimpijskega bazena Koper (7.291,40 m²), ki bo obsegal prostor olimpijskega bazena, prostor namenjen fitnesu, ploščad za vhod na tribune, večnamenski prosotor, strojnico, komunikacije in ostale spremljajoče prostore.

− Izboljšave zaradi investicije:

1.) izboljšanje oz. ureditev degradiranega objekta, 2.) izboljšanje pogojev za šport in rekreacijo,

3.) izboljšanje učinkovitosti izrabe prostora v središču Kopra, 4.) izboljšanje pogojev za organizacijo večjih prireditev,

5.) izboljšanje turistične atraktivnosti Kopra, 6.) izboljšanje izgleda središča Kopra,

4.) izboljšanje življenjskega standarda v Kopru.

− Podatki o projektu:

Površina objekta, ki bo dokončan: 7.291,40 m²

Število novo zaposlenih: 10 pri upravljavcu objekta Uporabniki:

Po zaključku del bo nov objekt na razpolago športnim društvom, vrhunskim

športnikom, kakovostnim športnikom, mladim športnikom, rekreativcem in organizatorjem raznih prireditev, prav tako raznim podjetjem in podjetnikom.

− Vpliv na okolje:

Investicija nima nobenih negativnih vplivov na okolje, zato ni stroškov odprave negativnih vplivov na okolje. Podrobnosti so že navedene v poglavju 10.

− Geografski okvir:

Projekti so lahko sestavni del nacionalnih, regionalnih ali lokalnih planov, lahko pa jih predlagajo drugi predlagatelji. Glede na specifičnost, primernost za mednarodne športne in druge prireditve, velikost ter število tovrstnih objektov v Sloveniji, objekt olimpijskega bazena izrazito presega lokalni okvir.

− Tehnično tehnološke podatke: Za obravnavano investicijo je bil izdelan osnovni projekt PGD za izgradnjo celotnega kompleksa olimpijskega centra s spremljajočimi programi, projekt PZI za zaprtje bazena – streha in fasada ter projektna naloga

»Bazen Koper v olimpijskem centru Koper«, katera obsega predvidene tehnične lastnosti investicije. Podrobnosti so že navedene v poglavju 6.

− Pomembne tehnične elemente:

Nov športno-rekreacijski objekt nima nobene posebne gradbene konstrukcije ali eksperimentalne tehnologije.

17.3. Analiza izvedljivosti in variant

Ciklusi in faze projekta

Mestna občina Koper predvideva, da bo investicijo v dokončanje olimpijskega bazena Koper realizirala med letoma 2017 in 2019. Podroben časovni načrt je bil že podan v poglavju 11.

Analiza variant

Pri pripravi dokumenta sta bili upoštevani naslednji varianti:

− varianta 0: investicija se ne izvede in

− varianta 1: investicija se izvede

Predstavitev obeh variant se v ničemer ne razlikuje od že napisanega v poglavju 2.3. tega dokumenta in ga v izogib ponavljanju tu ne navajamo ponovno.

17.4. Finančna analiza

Namen finančne analize je izdelati napovedi denarnih tokov projekta, da bi lahko izračunali primerne stopnje donosnosti, zlasti finančno interno stopnjo donosnosti investicije (FRR/C) in lastnega vloženega kapitala (FRR/K) ter pripadajoče finančne neto sedanje vrednosti (FNPV).

Za natančno opredelitev kazalcev je treba določiti naslednje parametre:

17.4.1. Časovno obdobje

S časovnim obdobjem zajamemo največje možno število let, za katera razpolagamo z napovedmi. Te napovedi morajo biti primerno oblikovane za obdobje, ki ustreza njegovi ekonomski koristni življenjski dobi in ki je dovolj dolgo, da še zajame srednjeročne oz. dolgoročne vplive.

V tem primeru za časovno obdobje določamo časovno obdobje 20 let. Ta doba je določena na podlagi priporočil iz metodološkega priročnika za izdelavo analize stroškov in koristi, ki ima za področje »infrastruktura za izobraževanje in vadbo« priporočeno časovno obdobje 15-20 let.

17.4.2. Določitev skupnih stroškov

Podatki o stroških projekta so podani s seštevkom vseh stroškov investicije (zemljišče, zgradbe, licence, patenti) in stroškov poslovanja (kadri, surovine, oskrba z energijo ...).

Formula za vlogo za pridobitev evropskih sredstev zahteva specifikacijo zneskov po upravičenih stroških in vseh stroških. Razlika med obema stroškovnima postavkama izhaja predvsem iz:

− izdatkov za pripravo DIIP,

− izdatkov, nastalih pred datumom sklepa o potrditvi DIIP ali pred obdobjem upravičenosti stroškov in izdatkov po javnem razpisu,

− izdatkov iz naslova davka na dodano vrednost in

− pripadajočih stroškov dela ter drugih spremljajočih stroškov.

Ostanek vrednosti je treba vedno vključiti v zadnjem letu. Je priliv in se prikazuje kot negativna vrednost, ker so drugi elementi odlivi.

V tem primeru so skupni in upravičeni stroški projekta v stalnih cenah že navedeni v poglavju 8.

17.4.3. Prihodki in odhodki projekta

Nekateri projekti ustvarjajo tudi svoje prihodke, in sicer s prodajo blaga in storitev. V projekcijah je potrebno te prihodke upoštevati. Običajno v izračun bodočih prihodkov ne vključujemo naslednjih elementov:

− stroški in koristi ne smejo vključevati davka na dodano vrednost,

− katerih koli drugih donacij.

V finančni analizi je treba upoštevati tiste prihodke, ki pripadajo lastniku infrastrukture. V primeru, da je upravljavec nekdo drug, se upoštevajo prihodki, ki jih lastnik dobiva kot uporabnino investicije.

V izračunu stroškov poslovanja je zato, da bi določili finančno interno stopnjo donosnosti, treba izključiti postavke, ki ne prispevajo k učinkovitosti denarnih izdatkov, čeprav so te postavke običajno upoštevane v računovodskih izkazih (bilanca stanja in izkaz uspeha). Še zlasti pa je pri metodi DCF treba izločiti naslednje elemente:

− amortizacijo, ker ne predstavlja dejanskih denarnih odlivov,

− vse rezervacije za bodoča nadomestna vlaganja, saj prav ne predstavljajo dejanske porabe blaga in storitev,

− vse rezerve za nepredvideno, ker je negotovost bodočih tokov upoštevana že v analizi tveganja, ne pa z oceno stroškov.

Izhodišča za oceno stroškov in prihodkov projekta so podrobneje predstavljena v poglavju

13.1. in jih v izogib ponavljanju tu ne navajamo ponovno.

Tabela: Operativni prihodki in stroški poslovanja

Leto	Operativni stroški poslovanja	Operativni prihodki iz poslovanja	Ostanek vrednosti	Neto prihodek operacije	Diskontni faktor	Disk. neto prihodek operacije
2015	0	0		0	1,0400	0
2016	0	0		0	1,0000	0
2017	0	0		0	0,9615	0
2018	0	0		0	0,9246	0
2019	315.500	83.333		-232.167	0,8890	-206.395
2020	378.600	100.000		-278.600	0,8548	-238.148
2021	378.600	100.000		-278.600	0,8219	-228.989
2022	378.600	100.000		-278.600	0,7903	-220.182
2023	378.600	100.000		-278.600	0,7599	-211.713
2024	378.600	100.000		-278.600	0,7307	-203.570
2025	378.600	100.000		-278.600	0,7026	-195.741
2026	378.600	100.000		-278.600	0,6756	-188.212
2027	378.600	100.000		-278.600	0,6496	-180.973
2028	378.600	100.000		-278.600	0,6246	-174.013
2029	378.600	100.000		-278.600	0,6006	-167.320
2030	378.600	100.000		-278.600	0,5775	-160.885
2031	378.600	100.000		-278.600	0,5553	-154.697
2032	378.600	100.000		-278.600	0,5339	-148.747
2033	378.600	100.000		-278.600	0,5134	-143.026
2034	378.600	100.000		-278.600	0,4936	-137.525
2035	378.600	100.000		-278.600	0,4746	-132.235
2036	378.600	100.000		-278.600	0,4564	-127.149
2037	378.600	100.000		-278.600	0,4388	-122.259
2038	378.600	100.000		-278.600	0,4220	-117.557
2039	378.600	100.000	2.769.298	2.490.698	0,4057	1.010.542
Skupaj					-2.448.794

17.4.4. Ostanek vrednosti projekta

V zadnjem letu obravnavanega obdobja je treba med prilivi upoštevati tudi ostanek vrednosti investicije. Preostala vrednost se v tabeli finančnih tokov upošteva le, če gre za dejanski priliv za investitorja.

Med preostanek vrednosti mora biti zajeta tudi diskontirana vrednost vseh prihodnjih neto prejemkov po preteku časovnega obdobja. Z drugimi besedami, ostanek vrednosti predstavlja likvidacijsko vrednost.

V tem konkretnem primeru je ostanek vrednosti projekta enak 2.769.298 EUR, in sicer gre za neamortizirani del investicije. Ta vrednost je tudi vključena v vseh tabelah, kjer je potrebno.

17.4.5. Upoštevanje inflacije

V analizi projektov se po navadi uporabljajo stalne cene, torej cene, ki upoštevajo inflacijo do tedaj, ko se opredeli bazno obdobje (leto). Vendar pa so za analizo finančnih tokov primernejše tekoče cene; torej nominalne, kakor jih pričakujemo iz leta v leto. Učinek inflacije, ali bolje, splošen vpliv rasti na indeks cen oziroma nihanja relativnih cen, lahko vpliva na izračun finančnega donosa investicije.

V tem primeru so tekoče cene izračunane ob upoštevanju napovedi Urada za makroekonomske analize in razvoj (UMAR), ki v svoji Jesenski napovedi gospodarskih gibanj 2016 za leto 2018 napoveduje 1,5 % porast cen, dodatno povišanje za enako stopnjo pa upoštevamo tudi za leto 2019.

17.4.6. Finančna pokritost

Finančni načrt investicije mora odražati sposobnost pokritja izdatkov z viri, kar pomeni, da se projekt ne znajde pred tveganjem, da bi zmanjkalo sredstev. Finančna pokritost je zagotovljena, ko je v vseh obravnavanih letih kumulativa neto prilivov finančnih tokov pozitivna.

Tabela: Viri financiranja in finančni tokovi

Leto	Mestna občina Koper	Sredstva mehanizma CTN (ESRR+ RS)	Investicijski stroški	Neto prihodek operacije	MOK za pokrivanje neg. neto prihodka5	Neto priliv
2015	671	0	671	0	0	0
2016	21.698	0	21.698	0	0	0
2017	149.454	597.816	747.270	0	0	0
2018	1.107.284	4.782.525	5.889.809	0	0	0
2019	127.530	597.816	725.346	-232.167	232.167	0
2020				-278.600	278.600	0
2021				-278.600	278.600	0
2022				-278.600	278.600	0
2023				-278.600	278.600	0
2024				-278.600	278.600	0
2025				-278.600	278.600	0
2026				-278.600	278.600	0
2027				-278.600	278.600	0
2028				-278.600	278.600	0
2029				-278.600	278.600	0
2030				-278.600	278.600	0
2031				-278.600	278.600	0
2032				-278.600	278.600	0
2033				-278.600	278.600	0
2034				-278.600	278.600	0
2035				-278.600	278.600	0
2036				-278.600	278.600	0
2037				-278.600	278.600	0
2038				-278.600	278.600	0
2039				2.490.698	0	2.490.698
Skupaj	1.406.637	5.978.156	7.384.794

5 Negativen neto priliv investicije bosta pokrivala investitor in upravljavec. Teh sredstev ne prikazujemo med prilivi v nadaljevanju dokumenta, saj jih prispevata kar investitor in upravljavec ter kot taka niso generirana tržno, pa tudi finančni in ekonomski kazalniki ob upoštevanju teh sredstev ne bi bili pravilno izračunani.

17.4.7. Določitev diskontne stopnje

Za diskontiranje finančnih tokov na zdajšnjo raven in izračun neto sedanje vrednosti je treba določiti primerno diskontno stopnjo.

Slovenska zakonodaja v svoji »Uredbi o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ« predpisuje 4 % diskontno stopnjo.

17.4.8. Opredelitev kazalnikov uspešnosti

Kazalniki, ki so uporabljeni pri finančni analizi so:

− finančna interna stopnja donosnosti,

− finančna neto sedanja vrednost.

Finančna interna stopnja donosnosti investicije se izračuna z upoštevanjem celotne vrednosti investicije kot odliv (skupaj s stroški poslovanja) in prihodki kot priliv.

Finančna interna stopnja investiranega kapitala se izračuna z vloženim kapitalom članice, v tem primeru občine, krediti tedaj, ko so vrnjeni, in skupaj s poslovnimi stroški ter pripadajočimi obrestmi in prihodki med prilivi. Donacije EU niso upoštevane.

Izračunati je treba oba kazalnika, in sicer za investicijo in vloženi kapital. Glede na vhodne podatke, ki so vsi že opredeljeni v predhodnih točkah, znaša:

Finančna interna stopnja donosnosti investicije (FRR/C) ni izračunljiva Finančna neto sedanja vrednosti investicije (FNPV/C) -9.651.208 EUR

Finančna interna stopnja donosnosti kapitala (FRR/K) ni izračunljiva Finančna neto sedanja vrednosti kapitala (FNPV/K) -3.752.016 EUR

Rezultati so povsem pričakovani in v skladu z ostalimi primerljivimi projekti. Negativna finančna ocena investicije je pričakovana, kar potrjuje tudi poslovanje nekaterih drugih večjih športnih objektov. Višina sredstev, s katerimi razpolagajo slovenska športna društva ter zainteresirani rekreativci, je prenizka, da bi lahko lastniki in upravljavci športnih objektov za najem postavili tako visoke cene, da bi bila izgradnja športnega objekta finančno privlačna, saj je velika večina športnih društev polprofesionalnih.

17.4.9. Opredelitev sofinancerskega deleža

Delež sofinanciranja se opredeli v odstotku, ki določa, kolikšen delež upravičenih stroškov je pokritih s subvencijo EU. Predpisi določajo zgornjo mejo, ki se uporablja za vsakega od skladov, in urejajo splošna pravila za oblikovanje njihovega deleža.

Po trenutno veljavnih postopkih, ki jih je določila Komisija, se izračunava vrzel, ki nastane na podlagi upravičenih stroškov.

Postopek je sledeč:

a.) Izračun finančne vrzeli

EE (upravičeni izdatki) = DIC (diskontirani inv. stroški) – DNR (diskontirani neto prihodki) EE = 6.831.213,64 EUR - (-2.448.791,10 EUR)

EE = 9.280.007,75 EUR

R (finančna vrzel) = EE / DIC

R = 9.280.007,75 EUR / 6.831.213,64 EUR R = 1,3585

Finančna vrzel je več kot 1 zaradi negativnih diskontiranih neto prihodkov. V tem primeru se pri izračunu pripadajočega zneska v skladu z navodili6 kot osnova za izračun vzame vrednost 1.

b.) Izračun pripadajočega zneska (DA)

DA = EC (upravičeni stroški) * R * stopnja sofinanciranja upravičenih stroškov DA = 7.472.695,52 EUR * 1,0000 * 0,8

DA = 5.978.156,42 EUR

c.) Izračun najvišjega možnega zneska nepovratnih sredstev EU

donacija = DA x CRpa,

pri čemer je CRpa najvišji delež sofinanciranja, ki je na podlagi odločitve Komisije o sprejetju operativnega programa določen za razvojno prioriteto.

Nepovratna sredstva = 5.978.156,42 EUR x 80 % = 4.782.525,13 EUR

Zgornji znesek predstavlja matematični maksimum možnih sredstev, ki jih investitor lahko pridobi iz ESRR in ne upošteva morebitnih ostalih omejitev ali omejenosti denarnih sredstev v razpisu. Izračunani maksimalni možni znesek 4.782.525,13 EUR od ESRR je enak vrednosti sofinanciranja iz ESRR v višini 4.782.525,13 EUR, kar pomeni, da je zahtevek občine v skladu z določili predvidenega javnega razpisa za upravičence mehanizma CTN.

6 Navodilo je posredovala nekdanja SVLR na posvetu o pripravi analize stroškov in koristi.

17.4.10. Skupna tabela denarnega toka

Glede na vse opredeljene parametre investicije je narejena še skupna tabela denarnega toka kot povzetek tega poglavja.

V tabeli na naslednji strani so prikazani:

− investicijski stroški (v stalnih cenah),

− operativni stroški in prihodki zaradi investicije v ekonomski dobi operacije,

− ostanek vrednosti v zadnjem letu (leta 2039, vrednost je 2.769.298 EUR),

− diskontne faktorje, pri čemer je za bazno leto upoštevana sedanjost, to je leto 2016, diskontna stopnja pa je 4 %. Faktorji se spreminjajo v odvisnosti od časovnega odmika od bazičnega leta in opredeljene diskontne stopnje,

− izračuni diskontiranih stroškov investicije, neto xxxxxxxxx in neto denarnega toka.

UREDITEV JAVNEGA OBJEKTA (OLIMPIJSKI BAZEN KOPER)

Tabela: Skupna tabela denarnega toka

Leto	Stroški investicije	Operativni stroški poslovanja	Skupaj stroški	Prihodki iz poslovanja	Ostanek vrednosti	Neto prihodki operacije	Neto denarni tok	Diskontni faktor	Disk. stroški investicije	Disk. neto prihodki	Disk. neto denarni tok
2015	671	0	671	0		0	-671	1,0400	698	0	-698
2016	21.698	0	21.698	0		0	-21.698	1,0000	21.698	0	-21.698
2017	747.270	0	747.270	0		0	-747.270	0,9615	718.528	0	-718.528
2018	5.889.809	0	5.889.809	0		0	-5.889.809	0,9246	5.445.460	0	-5.445.460
2019	725.346	315.500	1.040.846	83.333		-232.167	-957.513	0,8890	644.830	-206.395	-851.225
2020		378.600	378.600	100.000		-278.600	-278.600	0,8548		-238.148	-238.148
2021		378.600	378.600	100.000		-278.600	-278.600	0,8219		-228.989	-228.989
2022		378.600	378.600	100.000		-278.600	-278.600	0,7903		-220.182	-220.182
2023		378.600	378.600	100.000		-278.600	-278.600	0,7599		-211.713	-211.713
2024		378.600	378.600	100.000		-278.600	-278.600	0,7307		-203.570	-203.570
2025		378.600	378.600	100.000		-278.600	-278.600	0,7026		-195.741	-195.741
2026		378.600	378.600	100.000		-278.600	-278.600	0,6756		-188.212	-188.212
2027		378.600	378.600	100.000		-278.600	-278.600	0,6496		-180.973	-180.973
2028		378.600	378.600	100.000		-278.600	-278.600	0,6246		-174.013	-174.013
2029		378.600	378.600	100.000		-278.600	-278.600	0,6006		-167.320	-167.320
2030		378.600	378.600	100.000		-278.600	-278.600	0,5775		-160.885	-160.885
2031		378.600	378.600	100.000		-278.600	-278.600	0,5553		-154.697	-154.697
2032		378.600	378.600	100.000		-278.600	-278.600	0,5339		-148.747	-148.747
2033		378.600	378.600	100.000		-278.600	-278.600	0,5134		-143.026	-143.026
2034		378.600	378.600	100.000		-278.600	-278.600	0,4936		-137.525	-137.525
2035		378.600	378.600	100.000		-278.600	-278.600	0,4746		-132.235	-132.235
2036		378.600	378.600	100.000		-278.600	-278.600	0,4564		-127.149	-127.149
2037		378.600	378.600	100.000		-278.600	-278.600	0,4388		-122.259	-122.259
2038		378.600	378.600	100.000		-278.600	-278.600	0,4220		-117.557	-117.557
2039		378.600	378.600	100.000	2.769.298	2.490.698	2.490.698	0,4057		1.010.542	1.010.542
Skupaj	7.384.794				2.769.298				6.831.214	-2.448.794	-9.280.008

17.5. Ekonomska analiza

Ekonomska analiza je izdelana že v poglavju 14.4. in jo v izogib ponavljanju tu ne prikazujemo ponovno.

17.6. Multikriterijska analiza

Multikriterijska analiza (ocenjevanje z več kriteriji) hkrati upošteva različne cilje, in sicer v odnosu do vsebine, ki jo vrednotenje zajema.

V primeru olimpijskega bazena Koper ne obstaja več pomembnejših ciljev, ki bi jih zasledovali z investicijo, ampak je glavni cilj samo eden, to je vzpostaviti športno-rekreacijsko infrastrukturo, ki bo dvignila standard življenja v regiji ter prispevala k razvoju športa in turizma ter hkrati prispevala k nastanku novih delovnih mest.

Iz tega razloga podrobnejša multikriterijska analiza ni smiselna.

17.7. Analiza občutljivosti in tveganj

Analiza občutljivosti in tveganj je izdelana že v poglavju 15. tega dokumenta in jo v izogib ponavljanju tu ne prikazujemo ponovno.

Document Metadata

Table of Contents

UREDITEV JAVNEGA OBJEKTA (OLIMPIJSKI BAZEN KOPER)

Document Metadata

UREDITEV JAVNEGA OBJEKTA (OLIMPIJSKI BAZEN KOPER)

UREDITEV JAVNEGA OBJEKTA (OLIMPIJSKI BAZEN KOPER)

INVESTITOR:

UPRAVLJAVEC:

IZDELOVALEC INVESTICIJSKE DOKUMENTACIJE:

PODPISI

VSEBINA

5

13

23

26

30

31

37

38

42

44

45

47

50

55

60

63

64

1.4. Povzetek predinvesticijske zasnove

2. POVZETEK INVESTICIJSKEGA PROGRAMA

Zakonska podlaga:

Strokovne podlage za izvedbo investicije:

Žig in podpis sta na strani 2 tega dokumenta!

Žig in podpis sta na strani 2 tega dokumenta!

Žig in podpis sta na strani 2 tega dokumenta!

»Adriatic Action Plan 2020« za Mestno občino Koper«, in sicer s poglavjem 4. Raba prostora, po katerem mora trajnostna skupnost povečevati učinkovitost rabe zemljišč.

a) Bazen:

b) Fitnes:

Investicija nima nobenih negativnih vplivov na okolje, zato ni stroškov odprave negativnih vplivov na okolje.

3.000 EUR.

17.4.2. Določitev skupnih stroškov

17.4.4. Ostanek vrednosti projekta

17.4.7. Določitev diskontne stopnje

Document Metadata