Contract
KONCEDENT: | OBČINA TRZIN, Mengeška cesta 22, 1236 Trzin, ki jo zastopa župan Xxxxx XXXXX | |
Ident. št. za DDV: | SI33714789 | |
Matična številka: | 1358561000 | |
in | ||
KONCESIONAR: | _ , _ , _ , ki ga zastopa direktor _ | |
Ident. št. za DDV: | SI | |
Matična številka: | ||
Številka TRR izvajalca : | SI56 | |
sklepata naslednjo
KONCESIJSKO POGODBO
ZA IZVAJANJE OBVEZNE OBČINSKE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE
REDNO VZDRŽEVANJE OBČINSKIH CEST NA OBMOČJU OBČINE TRZIN
V LETIH 2020 – 2024
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen (namen pogodbe)
S to koncesijsko pogodbo koncedent podeljuje, koncesionar pa sprejema posebno in izključno pravico ter dolžnost za opravljanje obvezne občinske gospodarske javne službe rednega vzdrževanja občinskih cest na območju Občine Trzin.
Koncedent in koncesionar ugotavljata:
2. člen (uvodne ugotovitve)
− da je koncedent sprejel Odlok o podelitvi koncesije za izvajanje obvezne občinske gospodarske javne službe rednega vzdrževanja občinskih cest na območju Občine Trzin, ki predstavlja koncesijski akt;
− da je koncedent na podlagi koncesijskega akta dolžan zagotoviti opravljanje javne službe s podelitvijo koncesije;
− da je koncedent objavil javni razpis za podelitev koncesije;
. | , | ||||
. | . | ||||
− da je bil javni razpis za podelitev koncesije objavljen na Portalu javnih naročil, št. objave
JN /2020-
JN /2020-
, dne .
, z dne
na osnovi katerega je bil z odločitvijo o oddaji št.
, izbran koncesionar;
− da je z Odločbo o podelitvi koncesije št. 430-0033/2019-
, z dne . .
, nastalo koncesijsko
razmerje, ki se podrobneje ureja s to koncesijsko pogodbo;
− da je ta koncesijska pogodba okvirni sporazum, sklenjen z enim gospodarskim subjektom.
3. člen (vsebina pogodbe)
S to pogodbo koncedent in koncesionar uredita medsebojna razmerja v zvezi z opravljanjem javne službe, ki je predmet te pogodbe.
4. člen
(posebna in izključna pravica)
S podpisom te pogodbe koncedent podeli koncesionarju posebno in izključno pravico za opravljanje javne službe, ki je predmet te pogodbe, za čas trajanja te pogodbe. V tem okviru pridobi koncesionar dolžnost zagotavljati uporabnikom kontinuirano in kvalitetno opravljanje javne službe, v skladu s predpisi in v javnem interesu.
Koncesionar se zaveže opravljati javno službo v skladu s predpisi, ki urejajo opravljanje javne službe, ki je predmet te pogodbe, vključno z obveznimi tehničnimi predpisi in standardi ter s to pogodbo.
5. člen (pomen izrazov)
Ob pomenu, ki ga ob sklenitvi te pogodbe določajo veljavni predpisi, ki urejajo opravljanje javne službe, ki je predmet te pogodbe, imajo uporabljeni izrazi pomen, kot je določen v tej pogodbi, in sicer:
;
_
− »koncedent« je Občina Trzin;
− »koncesionar« je
− »koncesija« pomeni sklenjeno odplačno pogodbo (koncesijska pogodba), s katero koncedent opravljanje storitev (javne službe) zaupa enemu ali več gospodarskim subjektom (koncesionarju);
− »javna služba« je obvezna občinska gospodarska javna služba rednega vzdrževanja občinskih cest;
− »koncesijski akt« je Odlok o podelitvi koncesije za izvajanje obvezne občinske gospodarske javne službe rednega vzdrževanja občinskih cest na območju Občine Trzin;
− »koncesijska pogodba« je pogodba, s katero koncedent in koncesionar uredita medsebojna razmerja v zvezi s koncesijo;
− »razpisna dokumentacija« je dokumentacija v zvezi z oddajo javnega razpisa iz 1. člena te pogodbe;
− »ponudba« je ponudba koncesionarja, oddana v postopku izbore koncesionarja, št. , z
dne . . .
Razpisna dokumentacija in ponudba sta prilogi in sestavni del te pogodbe.
Pomen izrazov iz te pogodbe velja tudi za naknadno sklenjene anekse k tej pogodbi.
Naslovi določb v tej pogodbi imajo informativen pomen in ne vplivajo na njeno razlago.
Razen če ni v tej pogodbi določeno drugače, obsega sklicevanje na določen predpis ali posamični akt tudi vse morebitne spremembe in dopolnitve tega predpisa oziroma akta, ali njegove vsebinske nadomestitve z drugim predpisom oziroma aktom, do katerih pride po podpisu te pogodbe v času trajanja te pogodbe.
Če se besedilo te pogodbe nanaša na koncedenta in koncesionarja se uporablja izraz pogodbeni stranki.
6. člen
(uporaba določil predpisov)
Za vprašanja, ki s to pogodbo niso urejena, se uporabljajo določila koncesijskega akta s spremembami in dopolnitvami.
V primeru neskladja med določbami koncesijskega akta in določbami te pogodbe veljajo določbe koncesijskega akta.
Po sklenitvi te pogodbe lahko koncedent spremeni koncesijski akt le, če je treba spremeniti način opravljanja javne službe, ki je predmet te pogodbe, in pogoje opravljanja javne službe, ali če je sprememba koncesijskega akta v javnem interesu, ali če je v javnem interesu odvzeti koncesijo.
Sprememba koncesijskega akta je vsaka sprememba besedila koncesijskega akta, pri kateri celoten akt še obdrži veljavo, in vključuje tudi razveljavitev ene ali več določb.
Spremembe koncesijskega akta po sklenitvi te pogodbe so lahko podlaga za spremembo pogodbe v javnem interesu.
Pogodba se lahko v interesu uporabnikov ali v javnem interesu enostransko (naknadno) spremeni s spremembo koncesijskega akta, skladno z določbami zakona, ki ureja razmerja kolizije med določbami koncesijskega akta in te pogodbe.
Pogodba se spremeni oziroma dopolni s sklenitvijo koncesijske pogodbe ali s sklenitvijo aneksa k obstoječi pogodbi v pisni obliki, sicer sprememba oziroma dopolnitev nima pravnega učinka.
Če pogodbeni stranki ne dosežeta dogovora o ustrezni spremembi pogodbe, se neposredno uporabljajo določbe koncesijskega akta.
II. PREDMET POGODBE
7. člen (opredelitev javne službe)
Javna služba obsega obvezno občinsko gospodarsko javno službo rednega vzdrževanja občinskih cest, ki obsega vzdrževalna dela za njihovo ohranjanje v dobrem stanju, za zagotavljanje prometne varnosti in prevoznosti, nadzor nad njihovim stanjem in stanjem njihovega varovalnega pasu ter vzpostavitev njihovih prevoznosti ob naravnih in drugih nesrečah.
Vsaka sprememba opredelitve javne službe v zakonu in posledično v koncesijskem aktu, kar obsega tudi vključitev nove storitve v njen okvir, se neposredno uporablja tudi za opredelitev predmeta te pogodbe.
Pogodba zajema naslednje storitve javne službe, in sicer:
− pregledniško službo,
− redno vzdrževanje prometnih površin,
− redno vzdrževanje cestnih objektov,
− redno vzdrževanje bankin,
− redno vzdrževanje naprav za odvodnjavanje,
− redno vzdrževanje brežin in berm,
− redno vzdrževanje vertikalne signalizacije in opreme,
− redno vzdrževanje cestnih naprav in ureditev,
− redno vzdrževanje vegetacije,
− zagotavljanje preglednega polja in prostega profila ceste,
− čiščenje cest,
− intervencijski ukrepi in
− zimska služba.
Pogodba ne zajema naslednjih storitev javne službe, in sicer vzdrževanja vodnih propustov, merjenja osnih pritiskov, vzdrževanje svetlobno-signalnih naprav, zalivanje reg in razpok, čiščenje lovilnih mrež za padajoče kamenje z brežin in druga specializirana dela rednega vzdrževanja občinskih cest, ki zahtevajo posebno specializirano opremo, katere zaradi obsega njene uporabe ni gospodarno uporabljati zgolj na posameznem območju, ali za katerih opravljanje je potrebna posebna usposobljenost koncesionarja, ki je ni smotrno zagotavljati zgolj za posamezno območje. Koncedent bo te storitve oddal ločeno v skladu s predpisi o javnem naročanju.
Pogodba prav tako ne zajema investicijsko vzdrževalnih del na občinskih cestah.
V skladu z zakonom, ki ureja ceste, koncesionar postavlja zapore občinskih cest, ki so kategorizirane z Odlokom o kategorizaciji občinskih cest v Občini Trzin. Postopke in načine označevanja in zavarovanja del na cesti in ovir v cestnem prometu, določajo predpisi s področja cest in pravil cestnega prometa.
8. člen
(način opravljanja javne službe)
Koncesionar mora opravljati javno službo na podlagi določil zakona, ki ureja gospodarske javne službe in zakona, ki ureja ceste ter na njuni podlagi sprejetimi predpisi na način, da zagotavlja trajno in nepretrgano opravljanje javne službe ves čas trajanja te pogodbe (načelo trajnosti). Posamezne storitve iz te pogodbe mora koncesionar opravljati v rokih, na način in pod pogoji, določenimi z veljavnimi predpisi in pravili stroke.
Koncesionar opravlja javno službo v svojem imenu in za svoj račun.
Koncesionar nosi celotno tveganje potreb po storitvah javne službe in druga tržna tveganja opravljanja javne službe. Koncesionar ni upravičen do nobenih garancij ali plačil koncedenta zaradi tega, ker prihodki iz opravljanja javne službe ne dosegajo načrtovanih.
9. člen
(pristojni organ za izdajanje odločb)
Organ občine, pristojen za izdajanje odločb in drugih aktov v zvezi z opravljanjem javne službe, je Občinska uprava občine Trzin.
III. KONCESIONARJEV PRAVNI MONOPOL
10. člen
(območje opravljanja javne službe)
Koncesionar je po pooblastilu koncedenta edini in izključni izvajalec javne službe za celotno območje občine Trzin.
Javna služba se izvaja na objektih, ki so kategorizirani z Odlokom o kategorizaciji občinskih cest v Občini Trzin in napravah na teh objektih, in sicer občinskih cestah, kolesarskih stezah, hodnikih za pešce, javnih parkiriščih, javnih trgih, pešpoteh ter na tistih nekategoriziranih cestah v lasti Občine Trzin, za katere koncedent določi, da se uporabljajo za javni promet. Hkrati se izvaja na prometnih površinah, objektih in napravah na, ob ali nad voziščem državne ceste, ki so v funkciji javnih površin naselja, za katere je v skladu z zakonom, ki ureja ceste, predvideno, da jih vzdržuje koncedent.
Koncesionar se zavezuje, da bo opravljal javno službo tudi na objektih, ki v času sklenitve te pogodbe, niso kategorizirani z Odlokom o kategorizaciji občinskih cest v Občini Trzin in napravah na teh objektih, navedenih v predhodnem odstavku, in sicer brez pravice do podražitve cen, dogovorjenih na enoto.
Koncesionar pridobi za območje iz prvega odstavka tega člena posebno in izključno pravico opravljanja javne službe, za čas trajanja te pogodbe.
Spremembe območja občine, njene delitve, združitve in nastanki novih občin na ozemlju sedanje občine, do katerih pride po sklenitvi te pogodbe, ne vplivajo na območje opravljanja javne službe.
11. člen
(izključnost pravice opravljanja javne službe)
Koncedent se zavezuje, da v času trajanja te pogodbe ne bo podelil koncesije za opravljanje javne službe ali na kakršenkoli drug način podelil posebno in izključno pravico opravljati javno službo na območju občine
drugi osebi, razen v primerih, ko je z zakonom ali s predpisi, sprejetimi na podlagi zakona, posamezno opravilo naloženo drugi osebi. Določba prejšnjega stavka se ne uporablja za prenos koncesije v skladu z zakonom, koncesijskim aktom ali to pogodbo.
12. člen
(način opravljanja javne službe)
Koncesionar mora opravljati javno službo kot dober gospodar, v skladu z določbami koncesijskega akta in te pogodbe.
13. člen (uporaba javnih dobrin)
Storitve, ki so predmet javne službe, so kot javne dobrine zagotovljene vsakomur pod enakimi pogoji. Uporaba storitev javne službe je za uporabnike brezplačna.
IV. ČAS TRAJANJA POGODBE
14. člen
(začetek koncesijske pogodbe)
Koncesijska pogodba za opravljanje javne službe je sklenjena, ko jo podpišeta obe pogodbeni stranki in ko koncesionar predloži koncedentu:
− zavarovanje za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti in
− kopijo zavarovalne police za zavarovanje odgovornosti iz naslova splošne civilne odgovornosti.
Koncesionar mora pričeti z opravljanjem javne službe z dnem sklenitve koncesijske pogodbe.
15. člen
(trajanje koncesijske pogodbe)
Koncesijska pogodba za opravljanje javne službe prične teči z dnem sklenitve koncesijske pogodbe in se zaključi po 4 letih od sklenitve koncesijske pogodbe.
Trajanje koncesijske pogodbe se lahko podaljša zgolj iz razlogov in pod pogoji, določenimi z zakonom ali koncesijskim aktom, največ do izbire novega koncesionarja za opravljanje javne službe, ki je predmet te pogodbe.
16. člen
(prenehanje koncesijske pogodbe)
Koncesijsko pogodba za opravljanje javne službe preneha s potekom časa, za katerega je bila podeljena. Čas trajanja koncesijske pogodbe preneha z zadnjim dnem četrtega (4) leta od začetka koncesijske pogodbe.
Koncesijsko pogodba za opravljanje javne službe lahko preneha pred potekom časa, za katerega je bila podeljena, v skladu s predpisi ali to pogodbo.
V. FINANCIRANJE
17. člen
(viri financiranja)
Koncesionar si zagotavlja plačilo za opravljene javne službe z zaračunavanjem opravljenih storitev javne službe koncedentu. Storitve javne službe se financirajo iz proračuna Občine Trzin.
18. člen (vrednost del)
. ,
Skupna okvirna vrednost koncesijske pogodbe znaša
EUR brez DDV.
Stopnja DDV se obračunava po zakonu, ki predpisuje davek na dodano vrednost.
Koncedent se ne zavezuje dosegati vrednosti, določene v prvem odstavku tega člena in se ne zavezuje naročati storitev javne službe v količinah navedenih v specifikaciji naročila (popis del) iz razpisne dokumentacije.
Pogodbeni stranki te pogodbe ugotavljata, da koncedent po obsegu in časovno ne more vnaprej določiti vseh potrebnih storitev javne službe. Koncedent ima izdelan predvideni letni obseg storitev javne službe v specifikaciji naročila (popis del) iz razpisne dokumentacije, zato jih bo koncedent časovno in količinsko naročal in potrjeval glede na izkazane dejanske potrebe.
Koncedent si pridržuje pravico, da količino storitev javne službe naroča glede na potrebe in največ do višine zagotovljenih sredstev v proračunu Občine Trzin.
19. člen (cene storitev)
Koncesionar se obvezuje, da bo uspešno opravljene storitve javne službe obračunal po cenah na enoto iz ponudbe, ki je priloga in sestavni del te pogodbe, in dejansko izvršenih količinah, potrjenih v knjigi obračunskih izmer.
Cene na enoto, navedene v ponudbenem predračunu izvajalca, so v času veljavnosti te pogodbe fiksne in se ne spreminjajo.
20. člen (način plačila)
Plačilo za opravljanje javne službe je mesečno na podlagi potrjenih dejansko izvedenih storitvah javne službe in se obračunava skladno s cenami na enoto iz ponudbe koncesionarja.
Koncesionar mora redno voditi gradbeni dnevnik in knjigo obračunskih izmer. S strani koncedenta potrjen gradbeni dnevnik in knjiga obračunskih izmer sta podlaga za izstavitev mesečne situacije izvedenih del. V mesečni situaciji se obračunajo eventualne pogodbene kazni določene s to pogodbo.
Pogodbeni stranki sporazumno soglašata, da koncesionar koncedentu izstavlja račune za opravljene storitve javne službe enkrat mesečno, in sicer do desetega (10.) dne v tekočem mesecu za opravljene storitve v preteklem mesecu. Koncesionar je dolžan račune posredovati koncedentu izključno v elektronski obliki (eRačun) preko spletnega portala UJPnet.
Koncesionar je dolžan situacijo o izvedenih storitvah priložiti k računu. Koncedent je dolžan situacijo in račun pregledati v roku petnajstih (15) dni po prejemu in ju v tem roku potrditi ali zavrniti. Če koncedent v tem roku situacije in računa niti ne potrdi niti zavrne, se po preteku tega roka šteje, da sta situacija in račun potrjena.
Koncedent je dolžan koncesionarju plačati potrjen mesečni račun trideseti (30.) dan od uradnega datuma prejema računa. Koncedent bo pravilno izstavljen in potrjen račun poravnal na transakcijski račun koncesionarja, ki bo naveden na računu. V primeru, da TRR ne bo naveden na računu, se plačilo nakaže na prvi račun naveden pri podatkih o koncesionarju.
Za zamudo pri plačilu storitev je koncesionar upravičen do zaračunavanja zakonitih zamudnih obresti.
21. člen
(GPS sledilni sistem)
Koncesionar mora zagotoviti na vseh vozilih, s katerimi bo opravljal javno službo, GPS sledilni sistem. Koncesionar bo koncedentu predal ustrezno programsko opremo in dostop do pregleda zapisov sledilnih naprav, ki omogočajo spremljanje tudi v obratovalnem času vozila. Koncesionar mora priložiti mesečni situaciji zapise sledilnih naprav za vsa vozila in za celotni obračunski mesec.
22. člen (pogodbena kazen)
Če se koncesionar po svoji krivdi pri opravljanju javne službe ne drži dogovorjenih rokov s to pogodbo ali s strani koncedenta naročenih storitev ali če storitve niso izvedene v dogovorjeni kvaliteti in roku določenim s strani koncedenta, sme koncedent za vsak dan zamude zahtevati plačilo pogodbene kazni. Pogodbena kazen je sledeča:
− pri opravljanju letnega vzdrževalna cest znaša 100,00 EUR (z besedo: sto evrov) za vsak dan zamude za posamezno naročeno storitev;
− pri opravljanju zimskega vzdrževanja cest znaša 1.000,00 EUR (z besedo: tisoč evrov) za vsak dan zamude za posamezno naročeno storitev.
Pogodbena kazen se obračuna pri sestavi mesečne situacije za plačilo opravljenih storitev javne službe. Koncesionar se lahko izogne plačilu pogodbene kazni zgolj če dokaže, da storitve ni mogel opraviti zaradi višje sile ali okoliščin, na katere ni imel vpliva.
Skupna pogodbena kazen znaša največ 10% skupne vrednosti te pogodbe.
Če je zaradi zamude koncesionarja koncedentu povzročena škoda, ki presega vrednost pogodbene kazni, ima koncedent pravico do povrnitve vse škode nad zneskom pogodbene kazni. Povračilo tako nastale škode bo koncedent uveljavljal po splošnih načelih odškodninske odgovornosti, neodvisno od uveljavljanja pogodbene kazni.
23. člen (vodenje računovodstva)
Koncesionar lahko opravlja tudi druge dejavnosti, za katere je registriran, vendar pa njihovo opravljanje ne sme vplivati na opravljanje javne službe.
Koncesionar mora za opravljanje javne službe voditi računovodstvo po določilih zakona, ki velja za gospodarske družbe in v skladu z veljavnimi računovodskimi standardi.
Koncesionar je v skladu z Zakonom, ki ureja gospodarske javne službe dolžan imeti revidirane letne računovodske izkaze v skladu z zakonom. Koncedentu mora biti omogočen vpogled v celoto finančnega poslovanja koncesionarja, ki se nanaša na javno službo, ki je predmet te pogodbe.
VI. OBVEZNOSTI KONCESIONARJA
24. člen
(splošne obveznosti koncesionarja)
Koncesionar mora opravljati javno službo v skladu z določili te pogodbe.
Koncesionar je pri opravljanju javne službe dolžan ravnati v skladu z zakonom in drugimi predpisi, ki se nanašajo na opravljanje javne službe.
Če zakon, koncesijski akt ali drugi predpis posamezna vprašanja glede dolžnosti koncesionarja v zvezi z opravljanjem javne službe ureja drugače, kot ta pogodba, mora koncesionar ravnati neposredno po tem predpisu in se za opustitev izvrševanja predpisov ne more sklicevati na pogodbo.
Če so s predpisom ali posamičnim aktom državnega organa v zvezi z opravljanjem javne službe v času trajanja te pogodbe naložene nove naloge in dolžnosti ali zaradi zmanjšanja pravic koncesionarja zmanjšani njegovi prihodki ali mu naloženi dodatni stroški, ima koncesionar pravico predlagati spremembo cen na enoto.
25. člen
(posamične obveznosti koncesionarja)
Koncesionar ima na podlagi koncesijskega akta naslednje obveznosti, in sicer:
− opravljati javno službo s skrbnostjo strokovnjaka, v skladu z zakoni, drugimi predpisi in koncesijsko pogodbo in zagotavljati uporabnikom enakopravno kontinuirano oskrbo z javnimi dobrinami ter kvalitetno opravljanje javne službe, v skladu s predpisi in v javnem interesu;
− upoštevati tehnične, zdravstvene in druge normative in standarde, povezane z opravljanjem javne službe;
− kot dober gospodarstvenik uporabljati oziroma vzdrževati objekte, naprave in druga sredstva, namenjena opravljanju javne službe;
− vzdrževati objekte in naprave koncesije tako, da se, ob upoštevanju časovnega obdobja trajanja koncesije, ohranja njihova vrednost;
− omogočati nemoten nadzor nad opravljanjem javne službe;
− skrbeti za tekoče obveščanje javnosti o dogodkih v zvezi z opravljanjem javne službe;
− pravočasno odgovoriti uporabnikom na njihove pobude in pritožbe;
− obračunavati pristojbine in druge prispevke, če so le-ti uvedeni s predpisom;
− vodenje evidenc v zvezi z opravljanjem javne službe,
− ažurno in strokovno voditi poslovne knjige;
− pripraviti predloge poslovnih načrtov, letnih programov in dolgoročnih planov javne službe in jih predložiti županu in pristojni strokovni službi koncedenta v potrditev, pripravljati letna poročila, kakor tudi druge kalkulacije stroškov in prihodkov javne službe;
− poročati koncedentu o opravljanju javne službe;
− v prvotno stanje povrniti nepremičnine, na katerih se je opravljala javna služba;
− obveščati pristojne organe o kršitvah.
Koncesionar ima na podlagi te koncesijske pogodbe še naslednje obveznosti, in sicer:
− opravljati javno službo skladno s prejetimi navodili, morebitno projektno dokumentacijo, strokovno pravilno, po vseh sodobnih izsledkih znanosti in stroke, vestno in kvalitetno v skladu z vsemi veljavnimi tehničnimi predpisi, standardi, zakoni in uzancami, tako da bo zagotovljena varnost in funkcionalna sposobnost izvedenih del;
− izročiti koncedentu dokazila za vgrajene materiale;
− tesno sodelovati s koncedentom ter upoštevati njegove pogoje in zahteve;
− omogočati koncedentu nadzor nad opravljanjem javne službe, predvsem na način, da bo koncedent lahko kadarkoli preveril kako in kje koncesionar trenutno opravlja javno službo - koncesionar se namreč s podpisom te pogodbe zavezuje, da ima oziroma bo imel na vseh vozilih, s katerimi bo opravljal javno službo, nameščen GPS sledilni sistem, preko katerega bo koncesionar koncedentu kadarkoli omogočil nadzor nad opravljanjem javne službe,
− opravljati javno službo v skladu z veljavnim Pravilnikom o rednem vzdrževanju javnih cest s spremembami;
− zagotavljati, da je vodja javne službe oziroma njegov namestnik dosegljiv štiriindvajset (24) ur;
− v okviru opravljanja javne službe je dolžan stalno zagotavljati dežurno službo in interventno službo;
− zagotavljati interventno opravljanje javne službe na poziv koncedenta, pristojne inšpekcije in policije ob vsakem času, ter zagotoviti odpravo ugotovljenih nepravilnosti najkasneje v roku 24 ur
oziroma takoj, če bi se s tem odvrnila nevarnost za promet, za neposredno ogroženo življenje in zdravje ljudi, nevarnost za nastanek škode v naravnem oziroma življenjskem okolju in na premoženju;
− da bo storitve javne službe, od katerih je odvisno varno odvijanje prometa in varnost udeležencev v prometu izvajal gospodarno v skladu z veljavnimi zakoni in pravilnikom, ostale storitve javne službe, ki niso neposredno vezane na varno odvijanje prometa in varnost udeležencev v prometu, pa mora koncesionar opravljati po veljavni zakonodaji in pravilniku v okviru razpoložljivih sredstev koncedenta;
− opravljati storitve javne službe na način, da bo ob upoštevanju prometnih pravil in pogojev za odvijanje prometa zagotavljal vsem uporabnikom, varno uporabo cest, ki so v upravljanju koncedenta;
− organizirati dežurstvo in intervencijske ukrepe tako, da so usklajeni z koncedentom ter da se v primeru nastanka poškodb ali ovir na cesti, ki bi ogrožale varnost prometa, zagotovil takojšnje ukrepanje za zavarovanje takšnih mest in za odstranitev poškodb ali ovir ter zagotovi pretočnost prometa;
− da bo ves čas pogodbenega razmerja razpolagal z ustreznimi objekti za opravljanje javne službe (vzdrževalna enota), ki morajo biti locirani, dimenzionirani in tehnično opremljeni tako, da se opravlja javna služba nemoteno;
− zagotavljati dosegljivost vzdrževalne enote tako, da se iz njene lokacije doseže katerokoli mesto na območju koncedenta najkasneje v eni uri v normalnih razmerah vožnje;
− zagotavljati ves čas trajanja te pogodbe kadre, in sicer delavce z izobrazbo in delovnimi izkušnjami s katerimi bo lahko zagotovil opravljanje javne službe;
− zagotavljati ves čas trajanja te pogodbe minimalni obseg mehanizacije in druge opreme s katerimi bo lahko zagotovil opravljanje javne službe;
− opravljati storitve javne službe pravočasno v skladu z izvedbenim programom rednega vzdrževanja cest, izvedbenim programom zimske službe ter skladno z morebitnimi navodili koncedenta;
− voditi evidenco opravljenih del, voditi dnevne liste oz. gradbene dnevnike ter knjigo obračunskih izmer;
− skladno s pravilnikom voditi dnevnik cestnega preglednika, kjer se beležijo pregledani cestni odseki, stanje sestavnih delov ceste pregledanih odsekov ter podatki o ugotovitvah s pregledov, ki se zapišejo in posredujejo pristojni strokovni službi koncedenta;
− se koncesionar zavezuje, da bo v imenu koncedenta, vendar za svoj račun pridobil vsa potrebna soglasja in dovoljenja, ki jih bo zahtevala veljavna zakonodaja za izvedbo gradnje, rekonstrukcije ali ostalih del, povezanih z opravljanjem javne službe;
− se koncesionar zavezuje, da bo ob vsakem času predstavniku koncedenta omogočil pregled vseh strojev in opreme za opravljanje javne službe; v kolikor predstavnik koncedentaa oceni, da tehnične karakteristike strojne in druge opreme ne zadoščajo vsem zahtevam iz tega odstavka ima koncedent pravico odvzeti koncesijo in unovčiti zavarovanje za dobro izvedbo del;
− zavarovati vsa vzdrževalna dela na oziroma ob občinskih cestah v skladu s Pravilnikom o zaporah na cesti - stroške zapor nosi koncesionar;
− se koncesionar zavezuje, da bo opravljal notranjo kontrolo vgrajenih materialov - stroške nosi koncesionar;
− zagotavljati kontinuirano in kvalitetno opravljanje javne službe;
− zagotavljati varstvo javne in zasebne lastnine tako, da se sproti odpravljajo morebitne poškodbe, zagotavljati povrnitev škode in vzpostavitev prejšnjega stanja;
− odpraviti vso škodo, ki bi z opravljanjem javne službe, nastala koncedentu ali tretji osebi oziroma škodo na predmetih in objektih v lasti koncedenta ali tretje osebe ter škodo, ki bi jo povzročil na drugih infrastrukturnih vodih na območju opravljanja javne službe, in sicer vse na lastne stroške,
− izvajati druge naloge oziroma storitve, ki jih določa zakon ali izvršilni predpis in so s predpisi določene, da se izvajajo v okviru javne službe.
26. člen (zavarovanje odgovornosti)
Za opravljanje javne službe je odgovoren koncesionar. Koncesionar je v skladu z zakonom odgovoren tudi za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem javne službe povzročijo pri njem zaposleni ljudje ali pogodbeni (pod)izvajalci, in sicer koncedentu, uporabnikom ali tretjim osebam.
Koncesionar mora ves čas trajanja te pogodbe ter nato še nadaljnjih 60 dni od poteka te pogodbe imeti zavarovanje odgovornosti iz naslova splošne civilne odgovornosti (vključno z razširitvijo na druge nevarnostne vire). Z zavarovalnico mora imeti sklenjeno zavarovalno pogodbo z najnižjo višino zavarovalne vsote 50.000 EUR.
Koncesionar odgovarja za škodo, ki jo povzroči zavestno ali iz malomarnosti koncedentu z nerednim ali nevestnim opravljanjem javne službe, in za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem (storitvijo ali opustitvijo) javne službe povzročijo pri njem zaposlene osebe uporabnikom ali drugim osebam. Koncesionar je odgovoren za škodo do tretjih oseb, ki nastane kot posledica nerednega opravljanja javne službe ali če koncesionar brez utemeljenega razloga preneha opravljati javno službo.
Koncesionar je dolžan v roku 15 dni od podpisa pogodbe koncedentu predložiti kopijo zavarovalne police, kot pogoj za veljavnost te pogodbe.
Koncesionar mora predložiti koncedentu zavarovalno polico za celotno pogodbeno obdobje ali za vsako leto trajanja pogodbe posebej, pri čemer mora predložiti novo polico najkasneje do 30. decembra tekočega leta za naslednje leto.
O vsaki spremembi zavarovalne hiše ali posameznih elementov zavarovalne pogodbe bo koncesionar s kopijo obveščal koncedenta. Pogodba o zavarovanju mora imeti klavzulo, da je zavarovanje sklenjeno v korist koncedenta.
Koncedent bo morebitne odškodninske zahtevke odstopil v pristojno reševanje koncesionarja, le-ta pa se s to pogodbo zavezuje, da bo reševal in razrešil navedene zahtevke, v primeru tožb zoper koncedenta pa aktivno sodeloval v postopku ter kril škode, ki bi bile naložene koncedentu in izvirajo iz ravnanj, opustitev ali nestrokovnega opravljanja javne službe.
27. člen (zavarovanje za dobro izvedbo)
V roku 15 dni od podpisa pogodbe je koncesionar dolžan koncedentu izstaviti prvovrstno, nepreklicno, brezpogojno in na prvi poziv plačljivo finančno zavarovanje za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, in sicer Menično izjavo in nalog za plačilo menice ter tri izvode »bianco menic«, in sicer v višini najmanj 10% pogodbene vrednosti, torej najmanj . , EUR ter velja za obdobje trajanja pogodbe ter še 60 dni po poteku te pogodbe.
Predloženo zavarovanje ne sme odstopati od predloge iz razpisne dokumentacije.
VII. OBVEZNOSTI KONCEDENTA
Obveznosti koncedenta so zlasti:
28. člen (obveznosti koncedenta)
− da zagotavlja opravljanje vseh storitev, predpisanih z zakonom, predpisi o načinu opravljanja javne službe in s koncesijskim aktom ter v skladu s pogoji, ki so navedeni v koncesijskem aktu;
− da zagotavlja takšno višino finančnih sredstev, da je ob normalnem poslovanju možno zagotoviti ustrezen obseg in kakovost storitev javne službe za vzdrževanje objektov, naprav in opreme iz te pogodbe, da se lahko, ob upoštevanju časovnega obdobja trajanja te pogodbe, ohranja njihova vrednost;
− da zagotovi sankcioniranje uporabnikov, ki onemogočajo opravljanje javne službe;
− da zagotovi sankcioniranje morebitnih drugih nepooblaščenih izvajalcev, ki bi med dobo trajanja te pogodbe opravljali javno službo na področju občine Trzin;
− pisno obveščanje koncesionarja o morebitnih ugovorih oziroma pritožbah uporabnikov.
VIII. PRAVICE IN DOLŽNOSTI UPORABNIKOV
29. člen
(uporabniki storitev javne službe in pravice uporabnikov)
Uporabniki storitev javne službe so vse pravne osebe in fizične osebe, ki uporabljajo objekte in naprave, na katerih se opravljanja javna služba po tej pogodbi.
Uporaba storitev javne službe je za uporabnike brezplačna. Uporabniki imajo od koncesionarja zlasti pravico:
- do trajnega, rednega in nemotenega zagotavljanja storitev javne službe koncesionarja;
- do enake obravnave glede kakovosti in dostopnosti storitev javne službe;
- zahtevati vse obvezne in neobvezne storitve javne službe;
- vpogleda v evidence oziroma v zbirke podatkov, ki jih vodi koncesionar in se nanašajo nanj ter
- uporabljati storitve javne službe pod pogoji, določenimi z zakonom, s koncesijskim aktom, to pogodbo in z drugimi predpisi.
Uporabnik storitev javne službe se lahko v zvezi z opravljanjem javne službe pritoži koncesionarju in koncedentu, če meni, da je bila storitev javne službe opravljena v nasprotju s to pogodbo.
Koncedent se zavezuje, da bo koncesionarja pisno obveščal o morebitnih ugovorih oziroma pritožbah uporabnikov. V primeru nezadovoljstva s kakovostjo storitev, bo koncedent napotil uporabnike, da najprej ugovarjajo pri koncesionarju, šele v primeru nezadovoljivega odgovora pa pri koncedentu. Telefonska številka in elektronski naslov za prijavo ugovorov oziroma pritožb bo objavljena na spletni strani koncententa, koncesionar pa ju sporoči ob uvedbi v delo.
IX. NADZOR
30. člen
(nadzor nad izvajanjem pogodbe)
Nadzor nad opravljanjem javne službe opravlja koncedent. Poleg nadzora nad izvajanjem te pogodbe, kot je določen v predpisih, ima koncedent in osebe, ki jih pooblasti, pravico nadzirati izvajanje vseh dolžnosti koncesionarja po tej pogodbi. Koncedent za posamezna strokovna in druga opravila lahko pooblasti ustrezno strokovno službo, zavod oziroma drugo ustrezno inštitucijo.
Osebam, ki se izkažejo s pooblastilom koncedenta, mora koncesionar omogočiti odrejeni nadzor, pregled naprav ter omogočiti vpogled v dokumentacijo in nuditi zahtevane podatke in pojasnila.
Koncesionar dovoljuje, da smejo predstavniki koncedenta ali osebe, ki jih ta pooblasti, vstopati v objekte, namenjene opravljanju javne službe ter pregledovati te objekte in opremo in naprave, izvajati potrebne meritve in jemati vzorce, pregledovati dokumentacijo in jo kopirati, opazovati in ugotavljati kvaliteto opravljenih storitev javne službe ali na drug primeren način ugotavljati dejansko stanje in izvajanje obveznosti koncesionarja.
Koncedent in osebe, ki jih koncedent pooblasti, morajo nadzor iz tega člena pogodbe izvajati tako, da kar najmanj motijo delovni proces javne službe. Nadzor je možen le v poslovnem času koncesionarja.
Nadzor je lahko napovedan ali nenapovedan.
Koncedent izvrši napovedan nadzor s poprejšnjo napovedjo, praviloma najmanj 15 dni pred izvedbo. V napovedi se navede datum in čas nadzora, ime in priimek nadzornika, ki bo izvajal nadzor, ter področje nadzora. Nadzor mora potekati tako, da ne ovira opravljanja redne dejavnosti koncesionarja in tretjih oseb, praviloma le v poslovnem času koncesionarja.
Koncedent lahko zaradi utemeljenih razlogov izvrši tudi nenapovedan nadzor v smislu 5. odstavka tega člena. Nadzor je lahko nenapovedan samo v primeru, če je treba neposredno ugotoviti bistvene kršitve pogodbe. Koncedent izvrši nenapovedan nadzor s poprejšnjo napovedjo, ki mora biti podana najmanj 3 dni pred izvedbo. V primeru nenapovedanega nadzora mora koncedent to sporočiti pisno in utemeljiti razloge nenapovedanega nadzora. Sporočilo iz prejšnjega stavka mora koncedent neposredno pred izvedbo nadzora sporočiti pooblaščeni osebi koncesionarja.
O nadzoru se sestavi zapisnik, ki ga podpišeta pooblaščenca oziroma predstavnika koncesionarja in koncedenta. Zapisnik mora vsebovati: datum nadzora, navedbo prisotnih oseb s strani koncedenta in s strani koncesionarja, predmet nadzora, ugotovitve v zvezi z opravljenim nadzorom ter roke za odpravo morebitnih pomanjkljivosti.
Koncedent se zavezuje vse podatke in dokumente, pridobljene v okviru nadzora, varovati kot poslovno skrivnost, razen če ni s predpisi določeno drugače.
31. člen
(finančni nadzor izvajanja pogodbe)
Finančni nadzor nad opravljanjem javne službe vrši koncednet. Koncedent za posamezna strokovna in druga opravila lahko pooblasti ustrezno strokovno službo, zavod oziroma drugo ustrezno inštitucijo.
Koncesionar je dolžan na zahtevo organa iz prvega odstavka tega člena koncedentu posredovati vse podatke oziroma dovoliti vpogled v in kopiranje dokumentacije (na primer letnih računovodskih izkazov), ki je predmet finančnega nadzora po presoji organa iz prvega odstavka tega člena.
Koncedent in osebe pristojnega organa iz prvega odstavka tega člena, ki jih koncedent pooblasti za izvedbo finančnega nadzora, morajo nadzor iz tega člena pogodbe izvajati tako, da kar najmanj motijo delovni proces javne službe. Nadzor je možen le v poslovnem času koncesionarja.
Nadzor je lahko napovedan ali nenapovedan.
Koncedent izvrši napovedan nadzor s poprejšnjo napovedjo, praviloma najmanj 15 dni pred izvedbo. V napovedi se navede datum in čas nadzora, ime in priimek nadzornika, ki bo izvajal nadzor, ter področje nadzora. Nadzor mora potekati tako, da ne ovira opravljanja redne dejavnosti koncesionarja in tretjih oseb, praviloma le v poslovnem času koncesionarja.
Koncedent lahko zaradi utemeljenih razlogov izvrši tudi nenapovedan nadzor v smislu 5. odstavka tega člena. Nadzor je lahko nenapovedan samo v primeru, če je treba neposredno ugotoviti bistvene kršitve pogodbe. Koncedent izvrši nenapovedan nadzor s poprejšnjo napovedjo, ki mora biti podana najmanj 3 dni pred izvedbo. V primeru nenapovedanega nadzora mora koncedent to sporočiti pisno in utemeljiti razloge nenapovedanega nadzora. Sporočilo iz prejšnjega stavka mora koncedent neposredno pred izvedbo nadzora sporočiti pooblaščeni osebi koncesionarja.
O nadzoru se sestavi zapisnik, ki ga podpišeta pooblaščenca oziroma predstavnika koncesionarja in koncedenta. Zapisnik mora vsebovati: datum nadzora, navedbo prisotnih oseb s strani koncedenta in s strani koncesionarja, predmet nadzora, ugotovitve v zvezi z opravljenim nadzorom ter roke za odpravo morebitnih pomanjkljivosti.
Koncedent se zavezuje vse podatke in dokumente, pridobljene v okviru nadzora, varovati kot poslovno skrivnost, razen če ni s predpisi določeno drugače.
32. člen (inšpekcijski nadzor)
Nadzor nad opravljanjem javne službe izvajajo tudi pristojne inšpekcijske službe.
Določbe te pogodbe ne posegajo v pravice in obveznosti pristojnih organov, ki morajo izvajati nadzor po kateremkoli predpisu, ki posega v vsebino te pogodbe.
33. člen
(naložitev izpolnitve obveznosti z upravno odločbo)
Če pristojni organ koncedenta ugotovi, da koncesionar ne izpolnjuje pravilno obveznosti iz te pogodbe, mu lahko z upravno odločbo naloži izpolnitev teh obveznosti oziroma drugo ravnanje, ki izhaja iz koncesijskega akta ali te pogodbe.
X. IZVAJANJE POGODBE
34. člen
(skrb za pridobitev ustreznih dovoljenj in drugih aktov državnih organov)
Koncesionar mora ves čas trajanja te pogodbe s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika skrbeti za to, da pridobi vsa potrebna dovoljenja, soglasja in druge akte državnih organov ter lokalne skupnosti, ki so potrebni za opravljanje javne službe, ki je predmet te pogodbe. Ta obveznost se nanaša tudi na potrebno podaljšanje ali obnovitev teh dovoljenj, soglasij in drugih aktov.
35. člen
(prenos pravic in obveznosti)
Opravljanje javne službe zagotavlja koncesionar z opremo, objekti in napravami, ki so njegova last, jih ima v najemu, posesti ali jih kakorkoli drugače zagotovi. Koncesionar izvaja javno službo v svojem imenu in za svoj račun.
36. člen
(prenos pravic in obveznosti)
Koncesionar ne sme nobene od pravic in obveznosti, ki izvirajo iz te pogodbe, prenesti na tretjo osebo.
Določene storitve javne službe lahko koncesionar, ob soglasju koncedenta, zagotavlja s podizvajalci. Koncesionar mora tudi v primeru delnega opravljanja storitev preko pogodbe s podizvajalcem v razmerju do koncedenta in uporabnikov ter tretjih oseb v zvezi s tem nastopati v svojem imenu in za svoj račun.
V izjemnih primerih lahko koncesionar, ob soglasju koncedenta in po predpisanem postopku, sklene z drugim usposobljenim izvajalcem pogodbo o začasni pomoči, v okviru katere lahko druga oseba opravlja posamezne storitve javne službe.
Koncesionar mora najkasneje 15 dni pred vključitvijo neposrednega izvajalca od koncedenta pridobiti pisno soglasje k vključitvi neposrednega izvajalca del.
Koncesionar mora s strani koncedenta pridobiti pisno soglasje za vključitev vsakega neposrednega izvajalca del (podizvajalce podizvajalcev glavnega izvajalca ali nadaljnje podizvajalce v pod izvajalski verigi). Koncedent si pridržuje pravico, da v primeru upravičenih pritožb zaradi nedoslednega opravljanja zimske službe lahko odredi zamenjavo neposrednega izvajalca na posameznem območju, koncesionar pa mora za to pridobiti novo soglasje ali izvajati dela sam, sicer krši pogodbo.
37. člen (podizvajalci)
Opomba: Spodnje določbe veljajo samo v primeru, če koncesionar ne nastopa skupaj s podizvajalci. V nasprotnem primeru se spodnja določba črta.
Koncesionar ob predložitvi ponudbe in ob sklenitvi te pogodbe nima prijavljenih podizvajalcev za izvedbo predmeta pogodbe.
Koncesionar mora med izvajanjem pogodbe obvestiti koncedenta o morebitnih spremembah informacij iz drugega odstavka 94. člena ZJN-3 in poslati informacije o novih podizvajalcih, ki jih namerava naknadno vključiti, in sicer najkasneje v petih (5) dneh po spremembi. V primeru vključitve novih podizvajalcev mora koncesionar skupaj z obvestilom posredovati tudi podatke in dokumente iz druge, tretje in četrte alineje drugega odstavka 94. člena ZJN-3.
Koncedent bo zavrnil vsakega podizvajalca, če zanj obstajajo razlogi za izključitev iz razpisne dokumentacije. Koncedent lahko zavrne predlog za zamenjavo podizvajalca oziroma vključitev novega podizvajalca tudi, če bi to lahko vplivalo na nemoteno opravljanje storitev javne službe in če novi podizvajalec ne izpolnjuje pogojev, ki jih je postavil koncedent v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega razpisa. Koncedent mora o morebitni zavrnitvi novega podizvajalca obvestiti koncesionarja najpozneje v desetih (10) dneh od prejema predloga.
Koncesionar v razmerju do koncedenta v celoti odgovarja za dobro izvedbo obveznosti po pogodbi, ne glede na število podizvajalcev.
Opomba: Spodnje določbe veljajo samo v primeru, če bo koncesionar nastopal skupaj s podizvajalci. V nasprotnem primeru se spodnja določila črtajo.
Koncesionar v okviru te pogodbe nastopa skupaj z naslednjimi podizvajalci:
Naziv podizvajalca | |
Polni naslov | |
Podizvajalec zahteva neposredno plačilo | DA / NE |
Vsi zakoniti zastopniki podizvajalca | |
Matična številka podizvajalca | |
Davčna številka podizvajalca | |
Transakcijski račun podizvajalca | |
Del javnega razpisa, ki se oddaja v podizvajanje (vrsta/opis del) | |
Količina/Delež (%) v podizvajanju | |
Vrednost del |
Koncesionar, ki izvaja pogodbo z enim ali več podizvajalci, mora v celoti upoštevati obveznosti iz 94. člena ZJN-3 in zahteve iz razpisne dokumentacije, ter za vse navedene podizvajalce predložiti izpolnjene, podpisane in žigosane zahtevane obrazce iz razpisne dokumentacije. Če koncesionar ne ravna v skladu s 94. člena ZJN-3, bo koncedent Državni revizijski komisiji podal predlog za uvedbo postopka o prekršku iz 2. točke prvega odstavka 112. člena ZJN-3.
Podizvajalec mora izpolnjevati vse pogoje in zahteve koncedenta v zvezi s podizvajalci, ki so navedeni v razpisni dokumentacije ter izpolniti vse navedene priloge, ki se nanašajo na izpolnjevanje pogojev podizvajalcev.
Koncesionar v razmerju do koncedenta v celoti odgovarja za dobro izvedbo obveznosti po pogodbi, ne glede na število podizvajalcev.
Koncesionar mora med izvajanjem pogodbe koncedenta obvestiti o morebitnih spremembah informacij iz drugega odstavka 94. člena ZJN-3 in poslati informacije o novih podizvajalcih, ki jih namerava naknadno vključiti, in sicer najkasneje v petih (5) dneh po spremembi. V primeru vključitve novih podizvajalcev mora koncesionar skupaj z obvestilom posredovati tudi podatke in dokumente iz druge, tretje in četrte alineje drugega odstavka 94. člena ZJN-3.
Koncedent mora v skladu s četrtim odstavkom 94. člena ZJN-3 zavrniti vsakega podizvajalca, če zanj obstajajo razlogi za izključitev iz razpisne dokumentacije. Koncedent lahko zavrne predlog za zamenjavo podizvajalca oziroma vključitev novega podizvajalca tudi, če bi to lahko vplivalo na nemoteno opravljanje javne službe in če novi podizvajalec ne izpolnjuje pogojev, ki jih je postavil koncedent v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega razpisa. Koncedent mora o morebitni zavrnitvi novega podizvajalca obvestiti koncesionarja najpozneje v desetih (10) dneh od prejema predloga.
Spodnja določba se upošteva v primeru, da koncesionar nastopa s podizvajalcem, ki ne zahteva neposrednega plačila
Kadar koncesionar nastopa s podizvajalcem, ki ne zahteva neposrednega plačila, bo koncedent od koncesionarja zahteval, da mu najpozneje v 60 dneh od plačila končnega računa pošlje svojo pisno izjavo in pisno izjavo podizvajalca, da je podizvajalec prejel plačilo za izvedeno storitev, ki je neposredno povezano s predmetom pogodbe. Če koncesionar koncedentu na njegov poziv ne posreduje teh izjav, koncedent Državni revizijski komisiji poda predlog za uvedbo postopka o prekršku iz 2. točke prvega odstavka 112. člena ZJN-3.
Spodnja določba se upošteva v primeru, da koncesionar nastopa s podizvajalcem, ki zahteva neposredno plačilo.
Kadar koncesionar izvaja pogodbo s podizvajalcem, ki zahteva neposredno plačilo, mora v skladu s 94. členom ZJN-3:
− pooblastiti koncedenta, da na podlagi potrjenega računa s strani koncesionarja neposredno plačuje podizvajalcu,
− predložiti soglasje podizvajalca, na podlagi katerega koncedent namesto koncesionarja poravna podizvajalčevo terjatev do koncedenta
Hkrati mora koncesionar za podizvajalca, ki zahteva neposredno plačilo, ob vsakem računu priložiti:
− račun podizvajalca za opravljene obveznosti po pogodbi, potrjen s strani koncesionarja, na podlagi katerega koncedent izvede nakazilo za opravljene obveznosti po pogodbi neposredno na račun podizvajalca ali
− podpisano izjavo podizvajalca, naslovljeno na koncedenta, o tem, da je ta seznanjen s konkretno izstavljenim računom koncesionarja oziroma, da pri obveznosti po pogodbi, ki jih obravnava račun, ni sodeloval kot podizvajalec, ter da podizvajalec iz naslova tega računa koncesionarja nima in ne bo imel do koncedenta nobenih zahtevkov po Uredbi o neposrednih plačilih podizvajalcu pri nastopanju ponudnika s podizvajalcem pri javnem naročanju (Uradni list RS, št. 66/07 in 19/10).
S plačilom posameznega zneska podizvajalcu obveznost koncedenta za plačilo koncesionarju ugasne do višine tako plačanega zneska podizvajalcu.
Roki plačil koncesionarju in njegovim podizvajalcem so enaki.
38. člen
(varstvo zaupnosti podatkov in dokumentov)
Koncesionar in koncedent se obvezujeta, da bosta varovala dokumente in podatke, ki so določeni kot državna, uradna, vojaška ali poslovna tajnost oziroma skrivnost.
Koncesionar in koncedent se obvezujeta, da bosta varovala zaupnost poslovno občutljivih dokumentov in podatkov, ki lahko povzročijo gospodarsko škodo koncesionarju, tudi če ti niso določeni kot državna, uradna, vojaška ali poslovna tajnost oziroma skrivnost, razen, če predstavljajo ti podatki informacijo javnega značaja v skladu z Zakonom o dostopu do informacij javnega značaja.
Koncesionar in koncedent se obvezujeta, da bosta v primeru uporabe osebnih podatkov upoštevala določila veljavnega Zakona o varstvu osebnih podatkov, da bosta osebne podatke uporabila izključno za potrebe opravljanja javne službe po tej pogodbi in da bosta zagotovila ustrezne postopke in ukrepe za zavarovanje osebnih podatkov v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov.
XI. PRENEHANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA
Koncesijsko razmerje preneha:
39. člen
(prenehanje koncesijskega razmerja)
− s prenehanjem koncesijske pogodbe,
− s prenehanjem koncesionarja,
− z odvzemom koncesije,
− s prevzemom javne službe v režijski obrat ter
− iz drugih razlogov, ki jih določa veljavna zakonodaja na področju javnega naročanja.
V primeru predčasnega prenehanja koncesijskega razmerja lahko koncedent zaradi nemotenega zagotavljanja javne službe podeli začasno koncesijo ali posamezna dela, ki so predmet koncesije, drugemu izvajalcu v skladu s predpisi o javnem naročanju po postopku s pogajanji brez predhodne objave in takoj začne postopek za izbiro novega koncesionarja.
40. člen
(prenehanje koncesijske pogodbe)
Pogodba preneha veljati, če je koncedent seznanjen, da je pristojni državni organ ali sodišče s pravnomočno odločitvijo ugotovilo kršitev delovne, okoljske ali socialne zakonodaje s strani koncesionarja, pogodbe o izvedbi javnega razpisa ali njegovega podizvajalca. Koncesionar je dolžan pisno obvestiti koncedenta o ugotovljeni kršitvi najkasneje v roku 5 delovnih dneh od pravnomočnosti odločitve državnega organa ali sodišča o kršitvah delovne, okoljske ali socialne zakonodaje s strani koncesionarja ali njegovega podizvajalca.
Koncesijska pogodba preneha:
− po preteku časa, za katerega je bila sklenjena,
− z enostranskim koncedentovim razdrtjem,
− z odstopom od koncesijske pogodbe,
− s sporazumno razvezo,
− iz drugih razlogov, ki jih določa veljavna zakonodaja na področju javnega naročanja.
41. člen
(pretek koncesijske pogodbe)
Koncesijska pogodba preneha s pretekom časa, za katerega je bila sklenjena.
42. člen
(enostransko razdrtje koncesijske pogodbe)
Koncesijska pogodba lahko z enostranskim koncedentovim razdrtjem preneha:
− če je bil uveden postopek zaradi insolventnosti, drug postopek prisilnega prenehanja ali likvidacijski postopek pri koncesionarju,
− če je bila koncesionarju izdana sodna ali upravna odločba zaradi kršitve predpisov, koncesijske pogodbe ali upravnih aktov, izdanih za izvajanje pogodbe, na podlagi katere utemeljeno ni mogoče pričakovati nadaljnjega pravilnega izvajanja pogodbe,
− če je po sklenitvi koncesijske pogodbe ugotovljeno, da je koncesionar dal zavajajoče in neresnične podatke, ki so vplivali na podelitev koncesije,
− če je koncesionar koncesijsko pogodbo kršil tako, da nastaja večja škoda uporabnikom njegovih storitev ali tretjim osebam,
− če obstaja utemeljen dvom, da koncesionar v bistvenem delu ne bo izpolnil svoje obveznosti.
V primeru izpolnitve katerega izmed pogojev iz prve alineje prvega odstavka tega člena lahko začne koncedent s postopkom za enostransko razdrtje koncesijske pogodbe. Postopek za razdrtje koncesijske pogodbe koncedent ustavi (umik tožbe), če je predlog za začetek stečajnega postopka, postopka prisilne poravnave ali likvidacijskega postopka zavrnjen, če je prisilna poravnava sklenjena ali potrjena, v primeru prodaje ponudnika kot pravne osebe (v stečaju) ali vsake druge, z vidika izvajanja pogodbe sorodne posledice.
Pogoji iz druge oziroma tretje alineje prvega odstavka tega člena, na podlagi katerih lahko začne koncedent postopek za enostransko razdrtje koncesijske pogodbe, so izpolnjeni v trenutku, ko postane sodna ali upravna odločba, s katero je bila koncesionarju izrečena kazenska ali upravna sankcija, pravnomočna.
Pogoji iz četrte alineje prvega odstavka tega člena, na podlagi katerih lahko začne koncedent postopek za enostransko razdrtje koncesijske pogodbe, so izpolnjeni, če koncesionar ne povrne škode, ki jo je povzročil s protipravnim ravnanjem pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem javne službe oziroma škode, ki jo uporabnikom storitev povzročijo pri njem zaposleni delavci in zanjo v skladu z zakonom odgovarja koncesionar.
Pogoji iz pete alineje prvega odstavka tega člena, na podlagi katerih lahko začne koncedent postopek za enostransko razdrtje koncesijske pogodbe, in sicer da obstaja utemeljen dvom, da koncesionar v bistvenem delu ne bo izpolnil svoje dolžnosti, so izpolnjeni v primeru, če iz njegovega finančnega stanja ali drugih dejanj ali opustitev po naravi stvari ali posebnih okoliščinah primera ni mogoče pričakovati, da bi v bistvenem delu izpolnil svoje dolžnosti po tej pogodbi.
Koncesionar lahko razdre koncesijsko pogodbo, če koncedent ne izpolnjuje svojih obveznosti iz koncesijske pogodbe tako, da to koncesionarju onemogoča izvajanje pogodbe.
Ob razdoru pogodbe iz razlogov na strani koncesionarja je koncesionar dolžan koncedentu povrniti škodo, ki je koncedentu nastala zaradi razdrtja pogodbe.
Koncesijska pogodba se enostransko razdre po sodni poti.
Enostransko razdrtje pogodbe ni dopustno v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanja utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
43. člen
(odstop od koncesijske pogodbe)
Med veljavnostjo te pogodbe lahko koncedent ne glede na določbe zakona, ki ureja obligacijska razmerja, odstopi od pogodbe v naslednjih okoliščinah:
− če je bil predmet koncesije bistveno spremenjen, kar terja nov postopek javnega razpisa;
− v času oddaje javnega razpisa je bil koncesionar v enem od položajev, zaradi katerega bi ga koncedent moral izključiti iz postopka javnega razpisa, pa s tem dejstvom koncedent ni bil seznanjen v postopku javnega razpisa;
− zaradi hudih kršitev obveznosti iz Pogodbe o Evropski uniji (PEU), Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) in Zakona o javnem naročanju ZJN-3, ki jih je po postopku v skladu z 258. členom PDEU ugotovilo Sodišče Evropske unije, javno naročilo ne bi smelo biti oddano koncesionarju.
Odstop od pogodbe učinkuje z dnem, ko koncesionar prejme pisno izjavo koncedenta o odstopu.
Koncedent bo istočasno z odstopom od pogodbe pričel s postopki za unovčenje zavarovanja za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti.
44. člen (sporazumna razveza)
Pogodbeni stranki lahko med trajanjem koncesijske pogodbe sporazumno razvežeta le-to.
Pogodbeni stranki se sporazumeta za razvezo koncesijske pogodbe v primeru, da ugotovita, da je zaradi bistveno spremenjenih okoliščin ekonomskega ali sistemskega značaja oziroma drugih enakovredno ocenjenih ali sorodnih okoliščin nadaljnje opravljanje javne službe nesmotrno ali nemogoče.
Pogodbena stranka, ki želi sporazumno razvezo pogodbe, posreduje drugi stranki pisno pobudo, ki vsebuje najmanj predlog pogojev in rok za prenehanje pogodbe z obrazložitvijo.
Podrobnejše pogoje oziroma razmerja ob razvezi koncesijske pogodbe se določi sporazumno s pisnim aktom o razvezi (aneks h koncesijski pogodbi).
45. člen (prenehanje koncesionarja)
Koncesijsko razmerje preneha v primeru prenehanja koncesionarja.
Koncesijsko razmerje iz te pogodbe ne preneha v primeru da drug gospodarski subjekt, ki izpolnjuje prvotno določene pogoje v razpisni dokumentaciji javnega razpisa in v celoti nasledi prvotnega koncesionarja po prestrukturiranju podjetja, vključno s prevzemom, združitvijo ali pripojitvijo, če to ne vključuje drugih bistvenih sprememb pogodbe. O statusnih spremembah ter pomembnejših spremembah v strukturi članstva, vodenja ali nadzora, je koncesionar dolžan koncedenta obvestiti.
Če pravni nasledniki koncesionarja ne želijo prevzeti opravljanja javne službe iz te pogodbe, ne izpolnjujejo pogojev, ki jih koncesijski akt in javni razpis določata za podelitev koncesije iz te pogodbe ali pa za prevzem koncesije iz te pogodbe ne dobijo soglasja koncedenta, ima koncedent pravico, da razdre pogodbo.
Do ureditve medsebojnih razmerij v skladu s to pogodbo morajo pravni nasledniki koncesionarja, ki na podlagi dejstva, ki je povzročilo pravno nasledstvo, vstopijo v koncesijsko razmerje po tej pogodbi, v celoti prevzeti vse pravice in obveznosti dotedanjega koncesionarja, še zlasti obveznosti v zvezi z nepretrganim opravljanjem javne službe po tej pogodbi.
46. člen (odvzem koncesije)
Odvzem koncesije je oblastno enostransko ravnanje, s katerim koncedent z upravnim aktom odvzame koncesionarju koncesijo. Za izdajo upravne odločbe se uporabijo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek.
Koncedent lahko odvzame koncesijo koncesionarju:
- če ne začne z opravljanjem javne službe v roku določenim v tej pogodbi;
- če je v javnem interesu, da se opravljanje javne službe preneha izvajati kot javna služba ali kot koncesionirana javna služba;
- če se storitve javne službe ne izvajajo redno, strokovno in pravočasno;
- zaradi kršitev te koncesijske pogodbe.
Koncedent pisno opozori koncesionarja na kršitve, ki so razlog za odvzem koncesije, mu določi primeren rok za odpravo kršitev in ga opozori, da bo v nasprotnem primeru uvedel postopek odvzema koncesije.
Koncedent mora koncesionarju o odvzemu koncesije izdati odločbo. Koncesijsko razmerje preneha z dnem pravnomočnosti odločbe o odvzemu koncesije.
Odvzem koncesije ni dopusten v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
V primeru odvzema iz druge alineje prvega odstavka je koncedent dolžan koncesionarju povrniti tudi odškodnino, v kolikor so za to izpolnjeni pogoji po splošnih pravilih odškodninskega prava.
47. člen (kršitve pogodbe)
Kršitve koncesijske pogodbe so predvsem:
− ponavljajoče se neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti koncesionarja;
− ponavljajoče se neupoštevanje veljavnih tehničnih, strokovnih, organizacijskih in drugih standardov in normativov s strani koncesionarja;
− neučinkovitega in nepopolnega ali nestrokovnega opravljanja javne službe s strani koncesionarja, zaradi česar pride do velike premoženjske škode ali konkretne hude nevarnosti za zdravje ali življenje ljudi, živali ali večje škode na premoženju tretjih, ki niso pogodbene stranke;
− opustitev zavarovanja odgovornosti iz naslova splošne civilne odgovornosti koncesionarja;
− opustitev vodenja gradbenega dnevnika in knjige obračunskih izmer s strani koncesionarja;
− onemogočanje nadzora nad izvajanjem pogodbe s strani koncesionarja;
− neupoštevanje dokončnih odločb, izdanimi v okviru nadzora nad izvajanjem te pogodbe, s strani koncesionarja;
− neupravičen odklon storitve javne službe s strani koncesionarja;
− opustitev GPS sledilnega sistema na vseh vozilih, s katerimi bo koncesionar opravljal javno službo,
− angažiranje podizvajalcev s strani koncesionarja brez soglasja koncedenta;
− da koncesionar zaračunava storitve javne službe po cenah na enoto, ki niso enake cenam na enoto v ponudbi koncesionarja;
− da koncesionar opušča opravljanja javne službe na posameznih območjih;
− da koncesionar večkratno navaja nepravilne ali neresnične podatke v mesečnih situacijah.
Zaradi kršitev koncesijske pogodbe ima koncedent pravico:
− zahtevati izvršitev obveznosti;
− sam izvršiti obveznost koncesionarja na njegove stroške;
− zahtevati odškodnino;
− odvzeti koncesijo.
Koncedent pisno opozori koncesionarja na kršitve pogodbe mu določi primeren rok za odpravo kršitev in ga opozori, da bo v nasprotnem primeru uvedel postopek odvzema koncesije.
Izvršitev obveznosti na stroške koncesionarja lahko koncedent izvede samo v primeru neposredne nevarnosti za življenje in zdravje uporabnikov storitev javne službe, ki je predmet te pogodbe.
Koncesionar mora koncedentu povrniti škodo, ki jo je ta utrpel zaradi kršitve pogodbe. Koncedent ima zaradi kršitev pravico od koncesionarja zahtevati povračilo škode, ki bi jo bil koncesionar lahko pričakoval ob sklenitvi pogodbe. Če je koncesionar škodo povzročil naklepno ali iz hude malomarnosti, višina škode, katere povračilo lahko zahteva koncedent, ni omejena.
Koncesionar je odgovoren za škodo, ki bi nastala koncedentu in uporabnikom storitev javne službe v primeru stavke njegovega osebja ali stavke osebja njegovih podizvajalcev. Stavka se v skladu s to pogodbo ne šteje za izredne okoliščine, ki razbremenjujejo koncesionarja odgovornosti za redno in normalno izvajanje te pogodbe. Koncesionar se zavezuje tudi v primeru stavke svojega osebja zagotoviti opravljanje javne službe z najemom drugega osebja ali zunanjih izvajalcev.
48. člen
(prevzem javne službe v režijski obrat)
Koncedent in koncesionar se s podpisom te pogodbe dogovorita, da lahko koncedent še pred potekom pogodbe, pogodbo prekine oziroma zmanjša njen obseg opravljanja storitev javne službe, v kolikor bi bili vzpostavljeni pogoji, da se določene storitve javne službe, izvajajo v okviru režijskega obrata. Koncesionar s podpisom te pogodbe v polnosti soglaša s predmetno možnostjo in se zavezuje, da v primeru nastopa obravnavane okoliščine od koncedenta ne bo zahteval nikakršnih nadomestil ali drugih povračil pričakovanega dobička.
XII. XXXXX XXXX
49. člen (višja sila)
Višja sila in druge nepredvidljive okoliščine so izredne, nepremagljive in nepredvidljive okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi pogodbe in so zunaj volje pogodbenih strank (v celoti tuje pogodbenim strankam). Za višjo silo se štejejo zlasti potresi, poplave ter druge elementarne nezgode, vojna ali ukrepi oblasti, pri katerih opravljanje javne službe ni možno za celotno območje občine ali za njen del na način, ki ga predpisuje pogodba. Za višjo silo štejejo tudi predpisi, posamični akti in dejanja ter drugi ukrepi organov Evropske unije, druge države ali lokalne skupnosti razen koncedenta, ki izpolnjujejo pogoje iz prejšnjega stavka.
Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti opravljati javno službo tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile, skladno z izdelanimi načrti nujnih ukrepov za javno službo, če so načrti ukrepov predpisani, oziroma skladno s programom opravljanja javne službe.
V primeru iz prejšnjega odstavka ima koncesionar pravico zahtevati od koncedenta povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja javne službe v nepredvidljivih okoliščinah.
V primeru višje sile in drugih nepredvidljivih okoliščin lahko koncedent poleg koncesionarja aktivira tudi Občinski štab za civilno zaščito ter enote, službe in druge operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč v občini. V tem primeru prevzame Občinski štab za civilno zaščito nadzor nad izvajanjem ukrepov.
Za višjo silo štejejo tudi predpisi, posamični akti ali ukrepi organov koncedenta, ki pomenijo vključitev obveznih določb predpisov Evropske unije v pravni red Republike Slovenije ali ki pomenijo izvrševanje neposredno uporabljivih pravil prava te unije, ki izpolnjujejo pogoje za višjo silo iz prvega odstavka tega člena.
50. člen
(posledice nastopa višje sile)
O nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o opravljanju javne službe v takih pogojih.
Če postane izvršitev pogodbe zaradi višje sile objektivno nemogoča, sta obe stranki prosti svojih nadaljnjih pogodbenih obveznosti.
Nobena stranka ne more uveljavljati zahtevkov, ki ji po tej pogodbi ali po zakonu pripadajo zaradi kršitve druge stranke, če je kršitev nastala zaradi višje sile.
Če je zaradi višje sile začasno onemogočeno izvrševanje kakšne obveznosti po tej pogodbi, se rok za izvršitev ustrezno podaljša. O podaljšanju roka odloči koncedent.
Koncesionar mora opravljati javno službo kljub višji sili, če je to le objektivno mogoče. Če ima s tem opravljanjem koncesionar posebne stroške in druge odhodke, ki presegajo redne odhodke za opravljanje javne službe, sredstva za te dodatne stroške zagotovi koncedent.
V primeru iz drugega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določila o posledicah predčasnega prenehanja koncesijskega razmerja.
Če za stranko nastopi nezmožnost izpolnjevanja obveznosti po tej pogodbi zaradi dogodka višje sile, pa o tem ne obvesti druge stranke, izgubi pravico, da bi uporabila višjo silo kot utemeljitev, opravičilo ali podlago za uveljavljanje drugih pravic, ki bi jih sicer imela zaradi dogodka višje sile.
XIII. SPREMENJENE OKOLIŠČINE
51. člen (spremenjene okoliščine)
Če nastanejo po sklenitvi pogodbe okoliščine, ki bistveno otežujejo izpolnjevanje obveznosti katere od pogodbenih strank in to v takšni meri, da bi bilo kljub posebni naravi te pogodbe nepravično pogodbena tveganja prevaliti pretežno ali izključno le na eno od strank, ima druga stranka pravico zahtevati spremembo pogodbe.
Za spremenjene okoliščine štejejo tudi predpisi, posamični akti ali ukrepi organov koncedenta, ki pomenijo vključitev obveznih določb predpisov Evropske unije v pravni red Republike Slovenije ali ki pomenijo izvrševanje neposredno uporabljivih pravil prava te unije, ki izpolnjujejo pogoje za spremenjene okoliščine iz prejšnjega odstavka.
Spremenjene okoliščine iz prvega odstavka tega člena niso razlog za enostransko prenehanje koncesijske pogodbe. O nastopu spremenjenih okoliščin se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju pogodbe v takih pogojih. Obvestilo mora biti podprto z dokumentacijo, ki je v tem času na razpolago in ki opisuje naravo okoliščine, znesek stroškov, ki so nastali ali naj bi nastali v zvezi s spremenjeno okoliščino.
Kljub spremenjenim okoliščinam je koncesionar dolžan izpolnjevati obveznosti iz pogodbe. V okviru objektivnih možnosti mora koncesionar opravljati javno službo tudi v pogojih, nastalih zaradi višje sile in drugih nepredvidljivih okoliščin, skladno z izdelanimi načrti ukrepov delovanja v takšnih razmerah.
Ni mogoče zahtevati spremembe pogodbe, če bi morala prizadeta stranka ob sklenitvi pogodbe te okoliščine upoštevati ali če bi se jim bila lahko izognila ali jih premagala ali če so nastale po izteku roka, določenega za izpolnitev njene obveznosti.
Če za stranko nastopi nezmožnost izpolnjevanja obveznosti po tej pogodbi zaradi spremenjenih okoliščin, pa o tem ne obvesti druge stranke, izgubi pravico, da bi uporabila spremenjene okoliščine kot utemeljitev, opravičilo ali podlago za uveljavljanje drugih pravic, ki bi jih sicer imela zaradi spremenjenih okoliščin.
XIV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
.
52. člen (skrbniki pogodbe)
Koncesionar za skrbnika te pogodbe imenuje
, tel.:
, e-mail: @ .
@
.
Koncesionar za vodjo del po tej pogodbi imenuje
, tel.:
, e-mail:
, vpisan v IZS, kot Vz – vodja del, identifikacijska številka G- .
Koncedent za skrbnika te pogodbe imenuje
.
53. člen
(reševanje sporov)
Morebitne spore v zvezi z izvajanjem te pogodbe bosta stranki skušali rešiti sporazumno. Če spornega vprašanja ne bo možno rešiti sporazumno, lahko vsaka stranka sproži spor pri stvarno pristojnem sodišču po sedežu koncedenta.
54. člen (protikorupcijska klavzula)
V primeru, da je za sklenitev te koncesijske pogodbe kdo v imenu ali na račun druge pogodbene stranke, predstavniku ali posredniku organa ali organizacije iz javnega sektorja obljubi, ponudi ali dal kakšno nedovoljeno korist za:
− pridobitev xxxxx xxx
− za sklenitev posla pod ugodnejšimi pogoji ali
− za opustitev dolžnega nadzora nad izvajanjem pogodbenih obveznosti ali
− za drugo ravnanje ali opustitev, s katerim je organu ali organizaciji javnega sektorja povzročena škoda ali je omogočena pridobitev nedovoljene koristi predstavniku organa, posredniku ali organizaciji iz javnega sektorja, drugi pogodbeni stranki ali njenemu predstavniku, zastopniku, posredniku,
je koncesijska pogodba nična.
55. člen (uveljavitev)
Koncesijska pogodba stopi v veljavo z dnem, ko jo podpišeta obe pogodbeni stranki in ko koncesionar predloži zavarovanje za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti in kopijo zavarovalne police za zavarovanje odgovornosti iz naslova splošne civilne odgovornosti.
Ta koncesijska pogodba je sestavljena v 4 (štirih) enakih izvodih, od katerih vsaka pogodbena stranka prejme po 2 (dva) izvoda podpisane pogodbe.
Št. zadeve: 430-0033/2019 Št. okvirnega sporazuma: /2020 | Št. okvirnega sporazuma: |
Datum: . . | Datum: . . |
KONCEDENT: OBČINA TRZIN Xxxxx XXXXX, ŽUPAN | KONCESIONAR: , |