SPLOŠNI POGOJI ZA ZAVAROVANJE AVTOMOBILSKEGA KASKA AK-18

UVODNE DOLOČBE

V teh pogojih pomeni:

zavarovalec: oseba, ki sklene zavarovalno pogodbo z zavarovalnico;

zavarovanec: oseba, katere premoženjski interes je zavarovan, pri čemer je zavarovalec in zavarovanec ista oseba, razen pri zavarovanju na tuj račun;

upravičeni uporabnik: oseba, kateri je zavarovanec prepustil upravljanje zavarovanega vozila; zavarovalni primer: dogodek, ki utegne imeti za posledico uveljavljanje zahtevkov za povračilo škode; zavarovalnina: znesek, ki ga zavarovalnica plača po zavarovalni pogodbi;

premija: znesek, ki ga zavarovalec plača zavarovalnici;

zavarovalna polica: listina o zavarovalni pogodbi;

odbitna franšiza: znesek soudeležbe zavarovanca pri škodi.

1. člen - PREDMET ZAVAROVANJA AVTOMOBILSKEGA KASKA

(1) Ti pogoji se uporabljajo za zavarovanje avtomobilskega kaska vozil in dodatne opreme.

(2) Predmet zavarovanja so vse vrste motornih, priključnih in delovnih vozil (v nadaljevanju: vozila) in njihovi sestavni deli.

(3) Za sestavne dele vozila šteje oprema vozila, orodje, pribor in rezervni deli, ki jih proizvajalec serijsko vgradi v določen tip vozila.

(4) Predmet zavarovanja je lahko tudi vgrajena dodatna oprema vozila. Za tako dodatno opremo šteje oprema, ki jo proizvajalec serijsko ne vgradi v določen tip vozila, ampak je v vozilo vgrajena na zahtevo vsakokratnega lastnika vozila. Tako vgrajena dodatna oprema mora biti navedena v zavarovalni polici. Če je v zavarovalni pogodbi dogovorjeno zavarovanje po določbah sedmega odstavka 9. člena teh pogojev (ekonomični kasko), veljajo dodatne določbe navedene v zavarovalni polici.

(5) Če so tovorna vozila, avtobusi, priključna vozila ter delovna vozila izdelana s serijsko dodatno opremo, ki je neogibno potrebna za opravljanje določene dejavnosti v skladu z ekološkimi, varnostnimi in prevozniškimi standardi in je posebej navedena v zavarovalni polici, se ta oprema šteje kot sestavni del vozila.

(6) Zavarovanje ne krije škod, ki nastanejo na delih vozila v času, ko so ti ločeni od vozila.

(7) V primeru ugotovitve podzavarovanja veljajo določbe navedene v devetem odstavku 11. člena teh pogojev.

2. člen - ZAVAROVANJE NEVARNOSTI SPLOŠNEGA AVTOMOBILSKEGA KASKA

Zavarovanje splošnega avtomobilskega kaska krije škodo zaradi uničenja ali poškodovanja zavarovanih stvari, ki nastane kot posledica presenetljivih in od zavarovančeve ali od voznikove volje neodvisnih dogodkov naštetih v nadaljevanju tega člena:

1) prometna nesreča, pri čemer je prometna nesreča nesreča na javni cesti ali nekategorizirani cesti, ki se uporablja za javni cestni promet, v kateri je bilo udeleženo vsaj eno premikajoče se vozilo in je v njej najmanj ena oseba umrla ali je bila telesno poškodovana ali je nastala materialna škoda;

2) padec ali udarec predmeta;

3) požar, pri čemer zavarovanje ne krije škode na električni instalaciji, ki nastane zaradi pregretja ali stalitve električne instalacije, razen če se je razvil požar;

4) nenadno zunanje toplotno ali kemično delovanje;

5) neposredni udar strele, pri čemer je neposredni udar strele učinek električnega razelektrenja ozračja, viden kot močna trenutna svetloba, ki pre- skakuje med oblaki ali med oblaki in zemljo.

Zavarovanje krije:

a) škodo, ki jo na vozilu povzroči neposredni udar strele s toplotno ali rušilno močjo;

b) škodo, ki nastane zaradi udarca predmetov, ki jih je strela podrla ali vrgla na vozilo;

c) škodo zaradi požara zaradi delovanja električnega toka.

Zavarovanje ne krije škode na vozilu, ki nastane zaradi delovanja električnega toka, pregrevanja zaradi preobremenitve in atmosferskih vplivov (statične napetosti in indukcije zaradi atmosferskih izpraznitev in podobnih pojavov).

6) eksplozija, razen jedrska eksplozija;

7) vihar, pri čemer je vihar veter s hitrostjo 17,2 m v sekundi oziroma 62 km na uro (8. stopnja po Beaufortovi lestvici);

8) potres;

9) zemeljski plaz, pri čemer je zemeljski plaz zdrs zemeljske površine na nagnjenem zemljišču z jasno vidnimi razpokami tal in guba- njem zemljišča, ki v kratkem času povzroči statično nevarne deformacije ali široke razpoke na zgradbah. Zemeljski plaz je tudi drobir- ski tok, ki je gravitacijski tok mešanice zemljin (blata, peska ipd.), hribin (skal), vode in/ali zraka, sprožen z nastankom plazu pri veli- kem vtoku vode. Za zemeljski plaz se šteje tudi utrganje zemljišča ali tal kot geološko odstopanje in kotaljenje trdih kosov zemlje ali tal. Zavarovanje krije samo škodo, ki nastane na vozilu zaradi udarca trdega kosa zemlje ali tal, ki se je utrgal in ga pri tem uničil ali poškodoval.

10) snežni plaz, pri čemer je snežni plaz zdrs snežnih gmot s planinskih pobočij. Zavarovanje krije tudi škodo, ki nastane zaradi zračnega pritiska, ki ga povzroči snežni plaz.

11) padec zračnega plovila;

12) manifestacija in demonstracija;

13) objestno dejanje tretjih oseb, kot so na primer udarci, odrgnine in lom delov predmeta zavarovanja;

Zavarovanje krije škode, kjer ne pride do tatvine vozila, njegovih sestavnih delov ali predmetov, ki se nahajajo v njem (npr. tatvina osebnih predmetov v vozilu);

14) poškodovanje tapeciranih delov vozila ob nudenju pomoči osebam, poškodovanim v prometni nesreči ali na kakšen drug način;

15) namerno poškodovanje zavarovanih stvari, če gre za preprečitev večje škode na zavarovani ali drugi stvari ali ljudeh;

16) poplava, hudourniška ali visoka voda, pri čemer je poplava, če stalne vode (reke, jezera, morja) po naključju poplavijo zemljišča, na katerem so zavarovane stvari, ker so prestopile bregove, podrle nasipe, porušile jezove in se razlile zaradi izredno visoke plime, valov ali zaradi izrednega pritoka vode iz umetnih jezer. Poplava je tudi poplavljanje vode zaradi utrganega oblaka, kakor tudi naključno poplavljanje voda, ki zaradi izredno močnih padavin derejo po pobočjih, cestah in poteh (hudournik). Za poplavo se šteje tudi visoka voda in talna voda kot njena posledica. Zavarovanje krije škodo, ki nastane potem, ko visoka ali talna voda preseže normalno mesečno višino vode ali pretok, ki ga kaže najbližji vodomer.

Zavarovanje ne krije škode, ki nastane:

a) zaradi vode, ki je vdrla iz kanalizacijskega ali vodovodnega omrežja, razen če je do izliva prišlo zaradi poplave;

b) na vozilu v času, ko je na prostoru med potokom oziroma reko in nasipom, razen če to ni posebej dogovorjeno;

c) na vozilu v času, ko je v živem ali suhem potočnem ali rečnem koritu, razen če to ni posebej dogovorjeno;

d) zaradi vožnje po poplavljenem območju, potočnem ali rečnem koritu ali v primeru, če je vozniku znano, da vozi nasproti stihijskemu delovanju voda, razen ko se rešuje ljudi ali premoženje;

e) zaradi vode, ki med vožnjo vdre v izgorevalni prostor motorja vozila;

17) potopitev ali poškodovanje zavarovanega vozila med prevozom s trajektom ali splavom po reki, jezeru ali morju.

3. člen - ZAVAROVANJE NEVARNOSTI DELNEGA AVTOMOBILSKEGA KASKA

(1) Zavarovanje delnega avtomobilskega kaska krije škodo zaradi uničenja, poškodovanja ali izginitve predmeta zavarovanja, ki nastane kot posledica presenetljivih, od zavarovančeve ali voznikove volje neodvisnih dogodkov, razvrščenih v kombinacije, na podlagi katerih se ob sklenitvi zavarovanja določi obseg zavarovalnega kritja.

1) Kombinacija kraja

Krite so škode na vozilu nastale:

a) zaradi tatvine, vlomske in roparske tatvine, ropa ter protipravnega odvzema vozila;

b) zaradi tatvine delov vozila, orodja, pribora, rezervnih delov in naprav in sicer le, če so v času tatvine pritrjeni na vozilu ali zaklenjeni v vozilu;

c) kot posledica prometne nesreče nastale po izvršeni tatvini, vlomski ali roparski tatvini, ropu in protipravnem odvzemu vozila. Zavarovanje krije tudi stroške menjave ključavnic na vozilu kot posledica tatvine avtomobilskih ključev oziroma tatvine elektronske naprave za odklepanje vrat in zagon motorja vozila in stroške menjave avtomobilskih ključev oziroma elektronske naprave za odklepanje vrat in zagon motorja vozila.

Nevarnosti iz te točke niso krite, če je storilec oseba, ki se po teh pogojih šteje za upravičenega uporabnika oziroma tisti, ki ima vozilo v posesti ali uporabi po volji zavarovanca oziroma upravičenega uporabnika.

2) Kombinacija kraja vozila

Krite so škode na vozilu nastale:

a) zaradi tatvine, vlomske in roparske tatvine, ropa ter protipravnega odvzema vozila;

b) kot posledica prometne nesreče nastale po izvršeni tatvini, vlomski ali roparski tatvini, ropu in protipravnem odvzemu vozila. Nevarnosti iz te točke niso krite, če je storilec oseba, ki se po teh pogojih šteje za upravičenega uporabnika oziroma tisti, ki ima vozilo v posesti po volji zavarovanca oziroma upravičenega uporabnika.

3) Kombinacija parkirišče

Krite so škode na vozilu nastale zaradi:

a) poškodovanja ali uničenja parkiranega osebnega vozila, ki je nastalo z neposrednim dotikom neznanega motornega vozila (škoda na parkirnem prostoru), ni pa krita škoda, ki jo povzroči tovor, ki se prevaža z neznanim motornim vozilom;

b) strešnih snežnih plazov in zaradi ledenih sveč ali ledenih tvorb, ki padajo s stavb.

Če je v zavarovalni pogodbi dogovorjeno osnovno kritje, ima zavarovanec v enem zavarovalnem obdobju pravico do uveljavljanja dveh škodnih primerov iz te kombinacije. Po uveljavitvi dveh škodnih primerov zavarovalno kritje po tej kombinaciji preneha.

Če je v zavarovalni pogodbi dogovorjeno razširjeno kritje, ima zavarovanec v enem zavarovalnem obdobju pravico do uveljavljanja štirih škodnih primerov iz te kombinacije. Po uveljavitvi štirih škodnih primerov zavarovalno kritje po tej kombinaciji preneha.

4) Kombinacija steklo

Krite so škode na vozilu nastale zaradi razbitja ali poškodovanja serijsko vgrajenega stekla (vetrobransko steklo, zadnje steklo, stranska stekla, steklena streha).

5) Kombinacija svetlobna telesa in ogledala Krite so škode na vozilu nastale zaradi:

a) razbitja ali poškodovanja serijsko vgrajenih svetlobnih teles (vključno z ohišjem, steklom, žarnicami in krmilniki);

b) razbitja ali poškodovanja serijsko vgrajenih vzvratnih ogledal (vključno z ohišjem).

6) Kombinacija živali

Krite so škode na vozilu nastale med vožnjo z neposrednim naletom oziroma trkom divjadi ali domačih živali, ni pa krita nadaljnja škoda, ki nastane kot posledica dogodkov po neposrednem naletu oziroma trku z divjadjo ali domačo živaljo.

Če je v zavarovalni pogodbi dogovorjeno tudi kritje škode, ki jo povzročijo glodalci, je krita škoda, ki jo na vozilu povzročijo glodalci z ugrizom, glodanjem in praskanjem tudi v primeru, ko škoda nastane v času mirovanja vozila.

7) Kombinacija nadomestno vozilo

Zavarovanje krije stroške najema nadomestnega osebnega vozila, če je bilo zavarovano vozilo uničeno ali poškodovano zaradi katerekoli nevarnosti splošnega avtomobilskega kaska ali nevarnosti delnega avtomobilskega kaska. Zavarovanje krije stroške najema nadomestnega vozila za čas, ki je potreben za popravilo vozila, ki ga določi zavarovalnica na podlagi zapisnika o poškodbi vozila. Za dan popravila šteje osem delovnih ur pri tem, da se delovna ura nad osmimi urami oziroma nad mnogokratnikom osmih ur, šteje za naslednji delovni dan. Zavarovanje krije stroške najema nadomestnega vozila od vključno dne nastanka škode na vozilu do popravila oziroma od vključno dne prijave izginotja vozila pri zavarovalnici do morebitnega najdenja izginulega vozila ali do izplačila zavarovalnine. Stroški najema nadome- stnega vozila zajemajo stroške najemnega dne in stroške kilometrine (dnevno prevoženi kilometri). Višina stroškov najemnega dne in obseg kilometrine morata biti navedena v zavarovalni polici.

Če je v zavarovalni pogodbi dogovorjeno osnovno kritje so stroški najema nadomestnega vozila kriti največ do 10 dni, pri škodnem primeru iz kombinacij kraja in kraja vozila pa so stroški najema nadomestnega vozila zaradi tatvine, vlomske in roparske tatvine celotnega vozila, ropa ter protipravnega odvzema celotnega vozila kriti največ do 30 dni.

Če je v zavarovalni pogodbi dogovorjeno razširjeno kritje so stroški najema nadomestnega vozila kriti največ do 40 dni, pri škodnem primeru iz kombinacij kraja in kraja vozila pa so stroški najema nadomestnega vozila zaradi tatvine, vlomske in roparske tatvine celotnega vozila, ropa ter protipravnega odvzema celotnega vozila kriti največ do 40 dni. Pri razširjenem kritju so stroški najema nadomestnega vozila kriti ob pogoju, da se vozilo popravlja na pogodbenem servisu zavarovalnice. Stroški najema nadomestnega vozila ne krijejo stroškov goriva in pristojbin za uporabo cestne infrastrukture (cestnine, mostnine, brodnine, tunelnine, mestne takse, parkirnine ipd.).

V razpoložljiv čas najema nadomestnega vozila ne šteje čas potreben za čakanje na nadomestne dele oziroma čas potreben za čakanje na sprejem vozila na popravilo. Zavarovalnica povrne stroške na podlagi računa izposojevalca in najemne pogodbe med zavarovancem in izposojevalcem nadomestnega vozila. Če je bilo vozilo najeto za krajši čas, kot bi ga imel zavarovanec pravico najeti po teh pogojih, zavarovalnica povrne stroške le za čas, kolikor je najem trajal, upoštevajoč višino dogovorjene obveznosti za dan najema vozila.

Zavarovanje stroškov najema nadomestnega vozila ne more skleniti oseba, ki se ukvarja z dajanjem vozila v najem za tista vozila, ki jih daje v najem.

Zavarovanec mora na zahtevo zavarovalnice nadomestno vozilo najeti pri ponudniku vozil za najem, ki mu ga določi zavarovalnica.

8) Kombinacija toča

Krite so škode na vozilu nastale zaradi toče.

9) Kombinacija poškodbe vozila

Krite so škode na vozilu nastale zaradi:

a) požara;

b) neposrednega udara strele;

c) eksplozije, razen jedrske eksplozije;

d) nenadnega zunanjega toplotnega ali kemičnega delovanja;

e) viharja;

f) potresa;

g) zemeljskega plazu;

h) snežnega plazu;

i) padca zračnega plovila;

j) manifestacije in demonstracije;

k) poškodovanja tapeciranih delov vozila ob nudenju pomoči osebam, poškodovanim v prometni nesreči ali na kakšen drug način;

l) namernega poškodovanja zavarovanih stvari, če gre za preprečitev večje škode na zavarovani ali drugi stvari ali ljudeh;

m) poplave, hudourniške ali visoke vode;

n) potopitve ali poškodovanja vozila med prevozom s trajektom ali splavom po reki, jezeru ali morju.

Obseg navedenih zavarovanih nevarnosti je enak obsegu navedenih nevarnosti, določenih z določbami o zavarovanih nevarnostih splošnega avtomobilskega kaska.

10) Kombinacija promet

Krite so škode na premikajočem se vozilu nastale zaradi:

a) trčenja vozila z drugim vozilom oziroma udeležencem v prometu (npr. pešec, kolesar);

b) trčenja v oviro;

c) zdrsa s ceste;

d) prevrnitve vozila.

Zavarovanje po tej kombinaciji ne krije škode nastale zaradi:

a) neposrednega naleta oziroma trka z divjadjo ali domačo živaljo, kot tudi ni krita nadaljnja škoda nastala kot posledica dogodkov po neposrednem naletu oziroma trku z divjadjo ali domačo živaljo;

b) neposrednega dotika neidentificiranega vozila (škoda na parkirnem prostoru);

c) strešnih snežnih plazov in zaradi ledenih sveč ali ledenih tvorb, ki padajo s stavb.

11) Kombinacija kraja avtomobilskih ključev in registrske tablice Zavarovanje krije stroške:

a) menjave ključavnic na vozilu kot posledica tatvine avtomobilskih ključev oziroma tatvine elektronske naprave za odklepanje vrat in zagon motorja vozila;

b) menjave avtomobilskih ključev oziroma elektronske naprave za odklepanje vrat in zagon motorja vozila;

c) pridobitve nove registrske tablice kot posledica tatvine registrske tablice in sicer enake registrske tablice kakršno je zavarovanec imel pred tatvino le-te;

d) pridobitve novih (dvojnik) osebnih dokumentov zavarovanca ali upravičenega uporabnika kot posledica tatvine osebnih dokumentov iz vozila oziroma pridobitve novih (dvojnik) osebnih dokumentov zavarovanca ali upravičenega uporabnika kot posledica uničenja osebnih dokumentov v prometni nesreči. Pred izplačilom zavarovalnine mora zavarovanec ali upravičen uporabnik predložiti ustrezna dokazila o prijavi na Upravni enoti oziroma o objavi v Uradnem listu kjer to zahteva upravni postopek.

Za osebne dokumente štejejo: osebna izkaznica, zdravstvena izkaznica, potni list, vozniško dovoljenje in prometno dovoljenje zavaro- vanega vozila. Zavarovanje krije stroške pridobitve novih (dvojnik) osebnih dokumentov do višine 200 EUR.

12) Kombinacija osebna prtljaga v vozilu

Zavarovalno kritje je določeno s posebnimi pogoji za zavarovanje osebne prtljage in športne opreme navedenimi v zavarovalni pogodbi.

13) Kombinacija športna oprema

Zavarovalno kritje je določeno s posebnimi pogoji za zavarovanje osebne prtljage in športne opreme navedenimi v zavarovalni pogodbi.

(2) Zavarovalno kritje po posamezni kombinaciji delnega avtomobilskega kaska se skladno s premijskim sistemom za zavarovanje avtomobilskega kaska lahko sklene skupaj z zavarovanjem avtomobilske odgovornosti ali z zavarovanjem splošnega avtomobilskega kaska.

(3) Če se vozilo zavaruje samo na zavarovalnem kraju, v času, ko vozilo miruje, lahko zavarovalec in zavarovalnica dogovorita posebne pogoje in višino premije. Zavarovalni kraj in pogoji zavarovanja morajo biti navedeni v polici.

4. člen - ZAVAROVANJE VOZIL SPREJETIH V POPRAVILO OZIROMA V DELAVNICO

(1) Zavarujejo se tuja vozila sprejeta v delavnico pri čemer za delavnico šteje avtomehanična ali avtoremontna delavnica, kakor tudi v delavnica za pranje in podmazovanje vozil.

(2) S tem zavarovanjem so krite škode na vozilih in njihovih sestavnih delih, ki jih proizvajalec serijsko vgradi v določen tip vozila.

(3) Zavarovalno kritje je podano za:

1) škode nastale zaradi prometne nesreče kot je to določeno v prvi točki 2. člena teh pogojev in sicer za čas preizkusnih in predajnih voženj do 20 km oddaljenosti od delavnice, kakor tudi za čas voženj in mirovanja na območju delavnice;

2) škode nastale na vozilu, ko se na njem neposredno izvajajo popravila ali ga perejo oziroma podmazujejo;

3) škode nastale zaradi padca vozila s servisnega dvigala.

(4) S tem zavarovanjem niso krite:

1) škode zaradi nestrokovno opravljenega popravila, pranja ali podmazovanja vozila;

2) obratovalne škode na vozilu;

3) škode zaradi ostalih nevarnosti splošnega avtomobilskega kaska, razen škode zaradi prometne nesreče kot navedeno v prvi točki prejšnjega odstavka tega člena. Če je posebej dogovorjeno in plačana dodatna premija za kritje vseh nevarnosti splošnega avtomobilskega kaska, so krite škode nastale zaradi vseh nevarnosti splošnega avtomobilskega kaska.

(5) Te oblike zavarovanja ni mogoče skleniti brez odbitne franšize.

(6) Škode iz te oblike zavarovanja lahko, kot zavarovanec uveljavlja le lastnik ali najemnik delavnice.

5. člen - NEZAVAROVANE NEVARNOSTI

(1) Zavarovanje ne krije škode na zavarovanih stvareh zaradi nevarnosti, ki jih ti pogoji ne obsegajo, zlasti pa ne:

1) poškodovanje ali uničenje motorja in drugih delov vozila zaradi izgube olja ali hladilne tekočine pri vožnji po poškodovanju vozila;

2) škode zaradi izgube pogonskega goriva, olja iz motorja, menjalnika ali diferenciala ter hladilne tekočine iz kateregakoli vzroka, razen če je izguba olja ali hladilne tekočine posledica uresničitve nevarnosti navedenih v prvi in drugi točki 2. člena teh pogojev;

3) škode, ki jo povzroči tovor, razen v primeru prometne nesreče;

4) škode, ki jo povzroči tovor pri nakladanju ali razkladanju, razen, če jo povzroči tovor pri padcu zaradi poškodbe nakladalne naprave. Če se pri nakladanju tovora na vozilo ali razkladanju z njega z lastno nakladalno ali razkladalno napravo vozilo prevrne, krije zavarovanje samo škodo, ki je posledica prevrnitve;

5) škode zaradi obratovanja pred dokončnim popravilom, razen če gre za škodo, ki je nastala po delnem popravilu na poti v drugo delavnico, kjer naj bi opravili drugo delno ali dokončno popravilo;

6) če zavarovanec ali oseba, ki ji je zavarovanec omogočil uporabo vozila škodo povzroči namenoma oziroma, če gre za neresnično prikazo- vanje okoliščin ali vzroka škode z namenom pridobitve protipravne premoženjske koristi s strani zavarovanca ali osebe, ki ji je zavarovanec omogočil uporabo vozila (goljufija);

7) škode, ki nastane pri prevozu zavarovanega vozila z drugim vozilom ter pri prevozu poškodovanega zavarovanega vozila do delavnice, kjer bodo opravili nujna ali končna popravila;

8) škode zaradi zmanjšanja vrednosti zavarovane stvari po opravljenem popravilu;

9) škode zaradi vojne, vojni podobnih dogodkov in sovraštev, državljanske vojne in nemirov, ki nastanejo ob takšnih dogodkih, min, torpedov, bomb ali drugih orožij, zaplembe, odvzema, utaje, omejevanja ali zadrževanja s posledicami teh dogodkov ali poskusa, da se izvršijo, sabotaž s političnimi motivi, detonacije eksploziva, če oseba, ki to izvrši, stori to zlonamerno ali iz političnih pobud, zaplembe, zasega ali drugih podobnih ukrepov, ki jih izvaja ali namerava izvesti katerakoli oblast ali druga podobna organizacija, ki se bori za oblast;

10) škode, ki nastane v neposredni ali posredni povezavi s terorističnim dejanjem, tudi če je na škodo skupaj s terorističnim dejanjem vplival še kak drug vzrok ali dejanje. Šteje se, da je teroristično dejanje vsako nasilno dejanje, ki ogroža človeško življenje, premično oziroma nepremično premoženje ali infrastrukturo in sicer s silo, nasiljem ali grožnjo in je izvedeno zaradi političnih, verskih, ideoloških ali podobnih namenov, ter ima namen vplivati na vlado kakšne države ali ustrahovati javnost ali katerikoli njen del ali pa ima tak učinek. Za teroristično dejanje se šteje tako dejanje, ki je izvedeno samostojno, kakor tudi tisto, ki je izvedeno v povezavi s katerokoli organizacijo ali oblastjo;

11) škode, ki je neposredna posledica trajnih kemičnih, toplotnih ali mehaničnih vplivov ter pogojev namestitve in delovanja (korozija, sevanje, staranje ipd.);

12) škode, ki je posledica vseh oblik obrabe, trganja, abrazije, erozije, kavitacije, vibracij ipd.;

13) škode zaradi čezmerne vlage, rje, kotlovca ipd., in sicer tudi tedaj, če je bila zaradi tega zavarovana stvar uničena ali poškodovana;

14) posredne škode, ki nastane ob zavarovalnem primeru (izguba zaslužka, obratovalni zastoj, kazni, stroški dodatnega najemanja vozila, odškodninski zahtevki, stroški garažiranja in varovanja zavarovanih stvari razen stroškov za nujno potrebni čas varovanja zavarovane stvari na kraju nesreče ali drugem primernem kraju);

15) škode na pnevmatikah, ki nastanejo zaradi blokiranja koles;

16) škode nastale zaradi normalne rabe vozila;

17) škode na vozilu, ki jo povzročijo živali (npr.: obgriženje, raztrganje, opraskanje), razen v primeru kombinacije živali, če je v pogodbi dogovor- jena razširitev za škode, ki jo na predmetu zavarovanja povzročijo glodalci. Zavarovanje krije škode v primeru neposrednega naleta oziroma trka vozila z divjadjo ali domačo živaljo, kot je navedeno v opisu zavarovalnega kritja pri kombinaciji živali;

18) škode in pomanjkljivosti, ki so obstajale v trenutku sklenitve zavarovanja in so bile oziroma bi morale biti zavarovalcu ali zavarovancu znane oziroma mu niso mogle biti neznane.

(2) Če ni v zavarovalni pogodbi dogovorjeno drugače in ni obračunana dodatna premija, zavarovanje ne krije škode, ki nastane na zavarovanem vozilu v času, ko je bilo to vozilo mobilizirano ali ga je zasegla oblast. Zavarovanje za čas mobilizacije ali zaseženosti je mogoče skleniti le v primeru, ko se le-ta izvaja v okviru vojaških vaj in traja do trenutka ponovnega prevzema vozila.

6. člen - IZGUBA ZAVAROVALNIH PRAVIC

(1) Zavarovanec izgubi svoje pravice iz zavarovanja:

1) če je voznik vozilo uporabljal za drugačen namen, kot je to določeno v zavarovalni pogodbi;

2) če voznik ni imel veljavnega vozniškega dovoljenja tiste oziroma tistih kategorij, v katero spada vozilo, ki ga je vozil, razen če je vozilo vozil kandidat za voznika motornih vozil ali skupine vozil pri učenju vožnje ob upoštevanju vseh predpisov, ki urejajo ta pouk;

3) če je bilo vozniku odvzeto ali začasno odvzeto vozniško dovoljenje oziroma se mu je izvrševala izrečena kazen ali varstveni ukrep prepovedi vožnje vozila določene vrste ali kategorije oziroma varstveni ukrep prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije, varnostni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja ali kazen prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja;

4) če je v času prometne nesreče voznik zavarovanega vozila pod vplivom alkohola. Šteje se, da je voznik pod vplivom alkohola v primerih:

a) če ima zaradi uživanja alkoholnih pijač v organizmu več alkohola kot je to določeno v Zakonu o pravilih cestnega prometa veljavnem v času nastanka škodnega dogodka, ali če se ne glede na količino alkohola v organizmu ugotovi, da kaže znake alkoholiziranosti. Vozniki, ki skladno z določbami citiranega zakona ne smejo imeti alkohola v organizmu, izgubijo zavarovalne pravice, če kršijo te določbe;

b) če je alkotest pozitiven, voznik pa ne poskrbi, da bi bila s krvno ali analizo urina natančno ugotovljena stopnja njegove alkoholiziranosti, razen če odvzem krvi ogroža njegovo zdravje (npr. hemofilija);

c) če se po nesreči izmakne preiskavi oziroma možnosti ugotavljanja svoje alkoholiziranosti ali če uživa alkohol ter tako onemogoči ugo- tavljanje prisotnosti alkohola v krvi oziroma stopnje alkoholiziranosti v trenutku nastanka nesreče;

5) če je v času prometne nesreče kot voznik zavarovanega vozila pod vplivom mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi. Šteje se, da je voznik pod vplivom mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi:

a) če se s strokovnim pregledom ugotovi, da kaže znake zmedenosti zaradi uporabe mamil ali psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi;

b) če se po prometni nesreči izmakne preiskavi oziroma možnosti ugotavljanja prisotnosti mamil ali psihoaktivnih zdravil ali drugih psiho- aktivnih snovi v telesu;

6) zaradi kršitve zakonskih in tehničnih predpisov ter pravil tehničnega izkoriščanja zavarovane stvari in zaščitnih ukrepov zlasti pa škode z vozilom, ki v času nesreče ni bilo tehnično brezhibno. Šteje se, da vozilo ni bilo tehnično brezhibno, če ni imelo veljavnega prometnega dovoljenja ali se pri njegovi uporabi niso upoštevali veljavni predpisi o potrebni tehnični opremljenosti vozila in je takšna pomanjkljivost v vzročni zvezi s škodnim dogodkom;

7) če je škoda povzročena zaradi hude malomarnosti zavarovanca ali osebe, ki ji je zavarovanec omogočil uporabo vozila;

8) če zavarovanec zavarovano stvar popravi pred prijavo zavarovalnega primera in zavarovalnici pred popravilom ne omogoči ogleda poško- dovane zavarovane stvari.

(2) Zavarovalnica pa krije škodo, nastalo ob zavarovalnem primeru:

1) ki nikakor ni v vzročni zvezi z okoliščinami, zaradi katerih zavarovanec izgubi zavarovalne pravice;

2) zavarovancu, ki se ukvarja z leasingom vozil ali dajanjem vozil v zakup, če je zavarovalni primer povzročil voznik brez ustreznega vozniškega dovoljenja, pod vplivom alkohola, mamil ali psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi.

(3) Voznik je dolžan izplačano zavarovalnino iz druge točke prejšnjega odstavka povrniti zavarovalnici takoj po izplačilu zavarovancu.

(4) Zavarovanec izgubi svoje pravice iz zavarovanja, če ne izpolni obveznosti iz 20. člena teh pogojev.

7. člen - OSNOVA ZA DOLOČITEV PREMIJE

(1) Za določitev zavarovalne premije za zavarovanje vozil pred nevarnostmi splošnega in delnega avtomobilskega kaska se upoštevajo kriteriji skladno s premijskim sistemom zavarovalnice in sicer podatki o vozilu ter podatki o zavarovalcu, zavarovancu in uporabniku vozila.

(2) Za določitev zavarovalne premije za zavarovanje vozil pred nevarnostmi splošnega in delnega avtomobilskega kaska, razen za kombinacijo nadomestno vozilo, kombinacijo kraja avtomobilskih ključev in registrske tablice, kombinacijo osebna prtljaga v vozilu in kombinacijo športna oprema se upošteva nabavna vrednost novega predmeta zavarovanja na dan sklenitve zavarovanja, za naslednje zavarovalno obdobje pa nabavna vrednost novega predmeta zavarovanja na dan sklenitve zavarovanja za naslednje zavarovalno obdobje.

(3) Nabavna vrednost novega vozila je prodajna cena vozila pri podjetju, ki se ukvarja s prodajo vozil pri čemer prodajna cena novega vozila ne vsebuje morebitnih popustov, ki jih prodajalec vključi v ceno. Če je nabavna vrednost novega vozila povzeta iz slovenske izdaje kataloga Eurotax, mora biti v zavarovalni pogodbi navedena tudi identifikacijska kataloška koda vozila.

(4) Nabavna vrednost nove dodatne opreme vozila je prodajna cena dodatne opreme vozila pri podjetju, ki se ukvarja s prodajo vozil oziroma dodatne opreme vozila pri čemer prodajna cena nove dodatne opreme vozila ne vsebuje morebitnih popustov, ki jih prodajalec vključi v ceno.

(5) Nabavna vrednost novega vozila tuje proizvodnje je izvozna cena proizvajalca, preračunana po veljavnem srednjem tečaju Banke Slovenije na

dan sklenitve zavarovanja za tuja plačilna sredstva, povečana za stroške carine, davke, prevozne stroške in ostale običajne stroške povezane z uvozom vozila v Slovenijo, če ni v zavarovalni pogodbi dogovorjeno drugače.

(6) Če vozila ni več v prodaji, se njegova nabavna vrednost ugotavlja po nabavni vrednosti podobnega vozila.

(7) Za vozila muzejske vrednosti, trofejna vozila, vozila, sestavljena iz delov dveh ali več vozil in podobno, se določa zavarovalna premija na podlagi dogovorjene zavarovalne vsote. Dogovorjena zavarovalna vsota za ta vozila ne more biti višja od njihove tržne vrednosti.

(8) Za vozila posebej prirejena za dirke, rally in hitrostne preizkušnje, se določa zavarovalna premija na podlagi dogovorjene zavarovalne vsote, ki pa ne sme biti nižja od nabavne vrednosti na dan sklenitve za novo serijsko vozilo, ki je podlaga za prirejeno vozilo.

(9) Za kombinaciji nadomestno vozilo in kraja avtomobilskih ključev in registrske tablice ter za zavarovanje vozil v popravilu v delavnicah ter za vozila s preskusnimi tablicami je zavarovalna premija določena na osnovi tehničnih lastnosti vozila, števila zaposlenih delavcev in povprečne nabavne vrednosti novih vozil v skupini, skladno s premijskim sistemom zavarovalnice.

(10) Če je osnova za izračun premije nabavna vrednost novega predmeta zavarovanja brez davka na dodano vrednost, mora biti to v zavarovalni polici navedeno.

(11) Na višino zavarovalne premije vpliva tudi povečana oziroma zmanjšana nevarnost pri uporabi vozila pri čemer veljajo naslednje določbe:

1) če je s premijskim sistemom za povečano nevarnost določena dodatna premija in če ta ni plačana, ima zavarovalnica pravico znižati svojo dajatev v razmerju med zavarovalno premijo, ki ji je bila plačana in premijo, ki bi morala biti plačana.

Za povečano nevarnost se skladno s premijskim sistemom šteje posest in uporaba vozila:

a) za taksi službo;

b) za najem (rent-a-car);

c) za prevoz nevarnih snovi;

d) v lasti pravne osebe ali samostojnega podjetnika;

e) ki ga vozi zavarovanec, ki sodi v starostni razred za katerega je po premijskem sistemu določena dodatna premija;

f) ki ga vozi zavarovanec iz regije (geografskega območja) stalnega bivališča, za katero je po premijskem sistemu določena dodatna premija;

g) ki glede na leto proizvodnje vozila sodi v starostni razred za katerega je po premijskem sistemu določena dodatna premija;

h) ki sodi v premijsko skupino vozil, za katero je po premijskem sistemu določena dodatna premija;

i) določenega proizvajalca vozil (znamka vozila), za katerega je po premijskem sistemu določena dodatna premija;

j) določenega modela oziroma tipa vozila, za katerega je po premijskem sistemu določena dodatna premija;

k) za prevoz potnikov, ki se izvaja v komercialne namene, pri čemer se med tovrsten prevoz ne šteje prevoz, ki ga opravlja podjetje z dejavnostjo taksi službe.

2) če je s premijskim sistemom za zmanjšano nevarnost določeno znižanje premije in se ob nastanku zavarovalnega primera ugotovi, da okoliščine uporabe vozila ne ustrezajo določilom o zmanjšani nevarnosti, ima zavarovalnica pravico znižati svojo dajatev v razmerju med zavarovalno premijo, ki ji je bila plačana in premijo, ki bi morala biti plačana.

Za zmanjšano nevarnost se skladno s premijskim sistemom šteje posest in uporaba vozila:

a) prirejenega za vožnjo s strani invalida oziroma za prevoz invalida, če so pri tem izpolnjeni pogoji za oprostitev plačila letne dajatve za uporabo vozila v cestnem prometu;

b) ki ga vozi zavarovanec, ki sodi v starostni razred za katerega je po premijskem sistemu določena znižana premija;

c) ki ga vozi zavarovanec iz regije (geografskega območja) stalnega bivališča, za katero je po premijskem sistemu določena znižana premija;

d) ki glede na leto proizvodnje vozila sodi v starostni razred za katerega je po premijskem sistemu določena znižana premija;

e) ki sodi v premijsko skupino vozil, za katero je po premijskem sistemu določena znižana premija;

f) določenega proizvajalca vozil (znamka vozila), za katerega je po premijskem sistemu določena znižana premija;

g) določenega modela oziroma tipa vozila, za katerega je po premijskem sistemu določena znižana premija;

(12) V primeru ugotovitve podzavarovanja veljajo določbe navedene v devetem odstavku 11. člena teh pogojev.

8. člen - SOUDELEŽBA ZAVAROVANCA PRI ŠKODI (ODBITNA FRANŠIZA)

(1) V zavarovalni pogodbi je lahko dogovorjena soudeležba zavarovanca pri škodi (odbitna franšiza). Zavarovalnica ne povrne škode, ki ne dosega višine odbitne franšize. Če višina škode presega znesek odbitne franšize, se znesek odbitne franšize odšteje od zneska ugotovljene škode.

(2) Odbitna franšiza je v zavarovalni pogodbi lahko določena v odstotku od nabavne vrednosti novega predmeta zavarovanja na dan škodnega dogodka, ali je določena v absolutnem znesku.

(3) Upoštevanje odbitne franšize pri izplačilu zavarovalnine je odvisno od možnosti sklenitve zavarovanja z ali brez odbitne franšize ter od dogovora o odbitni franšizi ob sklenitvi zavarovanja splošnega oziroma delnega avtomobilskega kaska.

(4) Pri zavarovanju vozila pred nevarnostmi splošnega avtomobilskega kaska velja, da se dogovorjena odbitna franšiza upošteva pri vseh zavarovalnih primerih zaradi:

1) prometne nesreče;

2) padca ali udarca predmeta.

(5) Pri kombinacijah delnega avtomobilskega kaska se odbitna franšiza vedno upošteva, če je odbitna franšiza v zavarovalni pogodbi dogovorjena.

(6) Pri zavarovanju vozila pred nevarnostmi delnega avtomobilskega kaska velja, da se dogovorjena odbitna franšiza upošteva pri zavarovalnih primerih iz naslednjih kombinacij:

1) kombinacija steklo;

2) kombinacija svetlobna telesa in ogledala;

3) kombinacija živali;

4) kombinacija parkirišče;

5) kombinacija promet.

Odbitna franšiza se pri obračunu škode ne upošteva v naslednjih primerih:

a) če se vsa škoda odpravi s popravilom poškodovanih delov;

b) če se vsa škoda odpravi z vgradnjo originalom enakovrednih homologiranih nadomestnih delov, ker popravilo poškodovanih delov ni mogoče oziroma ni ekonomično in se hkrati škoda odpravi pri izvajalcu popravila (servis), ki ga določi zavarovalnica;

c) če se del škode odpravi z vgradnjo originalih nadomestnih delov, ker originalom enakovredni homologirani nadomestni deli ne obstajajo in se hkrati škoda odpravi pri izvajalcu popravila (servis), ki ga določi zavarovalnica.

9. člen - UGOTAVLJANJE VIŠINE ŠKODE IN NAČIN ODPRAVE ŠKODE

(1) Škoda, ki jo krije zavarovanje, se ugotavlja v primeru:

1) uničenja ali izginitve stvari (popolna škoda): po vrednosti zavarovane stvari na dan nastanka zavarovalnega primera, zmanjšana za tržno vrednost rešenih ostankov zavarovane stvari, upoštevajoč stanje te stvari neposredno pred zavarovalnim primerom.

Za ugotavljanje višine škode je odločilna tržna vrednost zavarovane stvari oziroma nabavna vrednost nove zavarovane stvari na dan nastanka zavarovalnega primera, zmanjšana za izgubljeno vrednost.

Izgubljena vrednost se ugotavlja na podlagi starosti predmeta zavarovanja, izrabljenosti, prevoženih kilometrov, splošnega stanja predme- ta zavarovanja, načina uporabe, sprememb modela vozila, števila prejšnjih lastnikov kakor tudi cen, ki jih na trgu oblikujeta ponudba in povpraševanje.

Če je dogovorjeno zavarovanje vozila na novo vrednost, se upoštevajo tudi določbe šestega odstavka tega člena.

V primeru uničenja stvari (popolna škoda) z delnim avtomobilskim kaskom zavarovanega vozila, zavarovalnica iz naslova zavarovanja del- nega avtomobilskega kaska izplača sorazmerni del popolne škode na vozilu v razmerju med višino škode, ki je nastala na predmetih, ki so zavarovani s posamezno kombinacijo zavarovanja delnega avtomobilskega kaska in celotno višino škode, ki je nastala na vozilu. Navedeno velja za primer uveljavljanja škode iz naslednjih kombinacij delnega avtomobilskega kaska: parkirišče, steklo, svetlobna telesa in ogledala,

živali, poškodbe vozila ali promet pri čemer se upoštevajo tudi ostala, v zavarovalnih pogojih navedene določbe glede kritij po posamezni kombinaciji.

2) pri poškodovanju zavarovane stvari (delna škoda): po višini stroškov popravila, zmanjšani za vrednost ostankov delov, ki se zamenjajo. V stroške popravila se vštejejo tudi stroški demontaže, montaže in prevoza. Od stroškov za nakup novih nadomestnih delov in stroškov barvanja se ne odbija ustrezni znesek zaradi zmanjšanja vrednosti zamenjanih delov zaradi obrabe, razen če se namesto uničenih oziroma poškodovanih delov kupijo novi deli, pri čemer se pri obračunu škode odbije znesek v višini obrabe. Novi nadomestni deli pri katerih se odbije znesek v višini obrabe so: pnevmatike, gosenice na kolesih, akumulatorji, izpušni sistemi, katalizatorji, zavorne obloge, zavorni diski, zavorni bobni, ležaji, amortizerji, ponjave, hidravlična delovna olja, platnene strehe in podobno.

Tisti stroški popravila, ki so posledica izboljšave ali izpopolnitve stvari, izvršene ob popravilu, se ne štejejo za škodo. Pri ugotavljanju višine škode se ne upoštevajo okoliščine, da zaradi pomanjkanja nadomestnih delov zavarovane stvari ni mogoče popraviti.

Na zahtevo zavarovalnice oziroma na podlagi dogovora med zavarovancem in zavarovalnico, se lahko pri odpravi škode v vozilo vgradijo originalom enakovredni homologirani nadomestni deli.

(2) Če vrednost zavarovane stvari, zmanjšana za vrednost ostankov te stvari na dan nastanka zavarovalnega primera, znaša manj od stroškov popravila, se višina škode ugotavlja tako, kot v primeru uničenja ali izginitve zavarovane stvari. Na isti način se višina škode ugotavlja tudi takrat, ko je zavarovanje sklenjeno na dogovorjeno zavarovalno vsoto.

(3) Ostanki uničenih ali poškodovanih stvari ostanejo v zavarovančevi lasti in se obračunajo po tržni ceni in po stanju stvari na dan ugotavljanja škode. Stranki se lahko dogovorita, da se vrednost ostankov določi z njihovo prodajo. Kupnina pripada zavarovancu, zavarovalnica pa obračuna škodo na podlagi razlike med sporazumno določeno vrednostjo zavarovane stvari in kupnino.

(4) Če se pri zavarovalnem primeru tatvine oziroma drugih oblik protipravnega odvzema zavarovano stvar najde pred iztekom 30 dni, računajoč od dneva prijave pristojnemu organu za notranje zadeve, je zavarovanec to stvar dolžan prevzeti. Če je zavarovana stvar poškodovana ali uničena, se škoda obračuna po določbah tega člena. Če zavarovana stvar ni najdena v roku 30 dni, se škoda obračuna kot da je zavarovana stvar uničena brez rešenih delov. Če se zavarovano stvar najde pozneje, jo zavarovanec lahko prevzame in obdrži. Nadaljnji postopek likvidacije škode oziroma vračila zavarovalnine je naveden v petem odstavku 11. člena.

(5) Pri ugotavljanju škode na vozilu je potrebno upoštevati tudi škodo zaradi:

1) uničenja ali poškodovanja vozila, ki je nastalo pri njegovem reševanju;

2) uničenja ali poškodovanja oblačil, odej ipd. pri gašenju požara;

3) dežja in snega, ki je padel v vozilo neposredno po njegovem poškodovanju;

4) izginitve stvari, ki so sestavni del vozila.

(6) Zavarovanec lahko pri zavarovanju splošnega avtomobilskega kaska sklene dodatno zavarovanje tj. zavarovanje vozila na novo vrednost pri čemer mora biti v zavarovalni pogodbi tako zavarovanje izrecno dogovorjeno.

Pri zavarovanju vozila na novo vrednost veljajo naslednje določbe:

1) zavarovanje zajema zavarovalno kritje za vse nevarnosti splošnega avtomobilskega kaska;

2) zavarovanje ne velja za škodo, ki je posledica kraje vozila;

3) predmet zavarovanja so lahko nova osebna vozila in njihovi sestavni deli, ki se prvič zavarujejo za nevarnosti avtomobilskega kaska. Za nova vozila se štejejo vozila, ki ob sklenitvi zavarovanja niso starejša več kot 7 dni šteto od datuma prve registracije;

4) nova vrednost vozila je vrednost vozila enaka vrednosti enakega novega vozila oziroma vozila enakih lastnosti ter opreme in ni višja od nabavne vrednosti novega vozila na dan sklepanja zavarovanja, ki je osnova za izračun premije za kasko zavarovanje;

5) zavarovalna premija se obračuna skladno s premijskim sistemom zavarovalnice;

6) ugotavljanje višine škode in izplačilo zavarovalnine:

a) določbe tega odstavka se upoštevajo skupaj s prvo točko prvega odstavka tega člena;

b) zavarovalnina se izplača samo v primeru popolnega uničenja vozila zaradi nevarnosti splošnega kaska;

c) za ugotavljanje višine škode je odločilna nabavna vrednost nove zavarovane stvari na dan ugotavljanja višine škode brez upoštevanja zmanjšanja za izrabljeno vrednost;

d) ugotovljena višina škode je zmanjšana za tržno vrednost rešenih ostankov zavarovane stvari, ki ostanejo v lasti zavarovalnice. Za rešene dele zavarovane stvari zavarovalnica organizira prodajo. Tako pridobljena kupnina predstavlja del zavarovalnine. Ugotovljena višina škode je zmanjšana tudi za morebitne ostale odbitke dogovorjene v zavarovalni pogodbi kot so odbitna franšiza in podobno;

e) zavarovalnina se izplača največ v višini nabavne vrednosti novega vozila na dan uničenja, pri tem da zavarovalnina ne more biti višja od nabavne vrednosti novega vozila na dan sklepanja zavarovanja;

f) zavarovanec je upravičen do zavarovalnine le v primeru, če dokaže, da bo kupil novo vozilo in sicer v roku 6 mesecev od datuma nastanka škodnega primera zaradi katerega je upravičen do izplačila zavarovalnine, pri tem pa vrednost novega vozila ne sme biti nižja od višine zavarovalnine iz prejšnje točke tega odstavka. Po pridobitvi dokazila (računa) za nakup novega vozila, zavarovalnica razliko zavarovalnine med tržno vrednostjo vozila zmanjšano za tržno vrednost rešenih delov in novo vrednostjo enakovrednega vozila izplača prodajalcu novega vozila.

(7) Če je v zavarovalni pogodbi pri posameznem zavarovanju avtomobilskega kaska (splošno oziroma delno kasko zavarovanje) dogovorjeno, da se škoda na zavarovani stvari odpravi po navodilih zavarovalnice (navedba v zavarovalni pogodbi: ekonomični kasko), velja naslednje:

1) škoda se odpravi z vgradnjo originalom enakovrednih homologiranih nadomestnih delov ali z vgradnjo originalih nadomestnih delov, ker originalom enakovredni homologirani nadomestni deli ne obstajajo, in hkrati

2) škoda se odpravi pri izvajalcu popravila (servis), ki ga izbere zavarovanec iz seznama pogodbenih izvajalcev zavarovalnice;

3) če se škoda ne odpravi po navodilih iz prve in druge točke tega odstavka, ima zavarovalnica pravico znižati svojo dajatev v razmerju med zavarovalno premijo, ki ji je bila plačana in premijo, ki bi morala biti plačana;

4) če se škoda odpravi po določbah tega odstavka, veljajo tudi določbe od prvega do petega odstavka tega člena.

10. člen – STROŠKI V ZVEZI Z ZAVAROVALNIM PRIMEROM

(1) Zavarovanje osebnega vozila krije naslednje stroške:

1) stroške reševanja, nakladanja, vleke oziroma prevoza vozila do najbližjega servisa, če vozilo ni v voznem stanju zaradi poškodovanja vozila kot posledica uresničitve nevarnosti in prijave škodnega primera iz naslednjih zavarovanj:

a) splošnega avtomobilskega kaska;

b) kombinacija toča;

c) kombinacija poškodovanje vozila;

d) kombinacija promet.

2) stroške vleke ali prevoza ostankov uničenega vozila, če je to storjeno po nalogu zavarovalnice;

3) stroške najema nadomestnega osebnega vozila, če je bilo osebno vozilo uničeno ali poškodovano ali je izginilo zaradi nevarnosti iz spodaj navedenih zavarovanj in je bil iz teh zavarovanj prijavljen škodni dogodek:

a) splošnega avtomobilskega kaska;

b) kombinacija toča;

c) kombinacija poškodovanje vozila;

d) kombinacija promet;

e) kombinacija kraja;

f) kombinacija kraja vozila.

Zavarovanje krije stroške najema nadomestnega vozila prve tri dni od dne pričetka popravila vozila na servisu do popravila oziroma od dne ko zavarovanec na podlagi izginotja vozila zaprosi za nadomestno vozilo do najdenja izginulega vozila, pri čemer so stroški omejeni do višine 30 EUR na dan najema nadomestnega vozila ter stroške kilometrine do največ 100 prevoženih kilometrov na dan. Stroški najema nadomestnega vozila ne krijejo stroškov goriva in pristojbin za uporabo cestne infrastrukture (cestnine, mostnine, brodnine, tunelnine, mestne takse, parkirnine ipd.). V razpoložljiv čas najema nadomestnega vozila ne šteje čas potreben za čakanje na nadomestne dele oziroma čas potreben za čakanje

na sprejem vozila na popravilo. Pri določitvi časa najema nadomestnega vozila se upoštevajo ustrezni tehnični normativi za izvedbo popravila. Zavarovanje krije stroške najema vozila za čas, ki je potreben za popravilo zavarovančevega vozila, ki ga določi zavarovalnica na podlagi zapisnika o poškodbi vozila. Za dan popravila šteje osem delovnih ur pri tem, da se delovna ura nad osmimi urami oziroma nad mnogokratnikom osmih ur, šteje za naslednji delovni dan. Zavarovalnica povrne stroške na podlagi računa izposojevalca in najemne pogodbe med zavarovancem in izposojevalcem nadomestnega vozila. Če je bilo vozilo najeto za krajši čas, kot bi ga imel zavarovanec pravico najeti po teh pogojih, zavarovalnica povrne stroške le za čas, kolikor je najem trajal, upoštevajoč višino dogovorjene obveznosti za dan najema vozila.

Kritje stroškov najema nadomestnega vozila po tej točki ne pripada osebi, ki se ukvarja z dajanjem vozila v najem za tista vozila, ki jih daje v najem.

Zavarovanec mora na zahtevo zavarovalnice nadomestno vozilo najeti pri ponudniku vozil za najem, ki mu ga določi zavarovalnica.

(2) Zavarovanje drugih vrst vozil, razen osebnih vozil, krije v tem odstavku navedene stroške, če je v zavarovalni pogodbi to izrecno dogovorjeno.

1) Zavarovanje krije naslednje stroške:

a) stroške reševanja vozila (npr.: reševanje vozila z mesta nesreče do mesta od koder je mogoče nakladanje vozila oziroma nadaljevanje vožnje zavarovanega vozila);

b) stroške nakladanja vozila na vozilo za vleko oziroma prevoz poškodovanega vozila;

c) stroške vleke oziroma prevoza vozila do najbližjega servisa.

Stroški nakladanja vozila in stroški vleke so kriti, če vozilo ni v voznem stanju zaradi poškodovanja vozila kot posledica uresničitve ene izmed nevarnosti splošnega avtomobilskega kaska.

2) Najvišja višina stroškov po tej točki mora biti navedena v zavarovalni polici.

(3) Zavarovanje stroškov v zvezi z zavarovalnim primerom katerekoli vrste vozil ne krije naslednjih stroškov:

1) stroške za odstranitev in zmanjšanje nevarnosti (preventivni ukrepi);

2) stroške posredovanja gasilcev ali drugih organizacij, ki morajo po namenu poslovanja nuditi brezplačno pomoč ob zavarovalnem primeru;

3) stroške odstranjevanja, razkladanja in prekladanja tovora;

4) stroške čiščenja cestišča.

11. člen - XXXXXXX XXXXXXXXXXXXX (ZAVAROVALNINA)

(1) Zavarovalnica plača pri zavarovanju vozila ugotovljeno škodo v polnem znesku, vendar največ do vrednosti zavarovane stvari.

(2) Ugotovljeno škodo na vozilu posebej prirejenem za dirke, rally in hitrostne preizkušnje, plača zavarovalnica v polnem znesku, vendar največ do dogovorjene zavarovalne vsote.

(3) Poleg škode na zavarovani stvari plača zavarovalnica stroške v zvezi z zavarovalnim primerom navedene v 10. členu teh pogojev vendar tako, da skupaj s škodo na zavarovani stvari ne presegajo vrednosti zavarovane stvari ali dogovorjene zavarovalne vsote. Zavarovalnica plača stroške tudi preko vrednosti zavarovane stvari ali dogovorjene zavarovalne vsote, če so nastali po njenem nalogu ali zaradi odvrnitve neposredne zavarovane nevarnosti.

(4) Če je v zavarovalni pogodbi dogovorjena odbitna franšiza, se dajatev zavarovalnice zniža za dogovorjeni znesek odbitne franšize.

(5) Pri zavarovalnem primeru tatvine in drugih oblik protipravnega odvzema zavarovane stvari je zavarovalnica dolžna plačati zavarovalnino šele po pridobitvi vse potrebne dokumentacije (npr. policijski zapisnik, zapisnik pristojnega tožilstva, kazenska ovadba), ki izkazuje nastanek zavarovalnega primera tatvine in drugih oblik protipravnega odvzema zavarovane stvari.

Če se zavarovano stvar najde po 30 dneh, jo zavarovanec lahko prevzame in obdrži, sprejeto zavarovalnino pa mora vrniti. Če je bila zavarovana stvar uničena ali poškodovana, se zavarovančeva obveznost, da vrne zavarovalnino, zmanjša za toliko, kolikor znaša ugotovljena škoda na zava- rovani stvari. Če zavarovanec zavarovane stvari ne prevzame, zavarovalnica organizira njeno prodajo. Zavarovanec je dolžan s kupcem, ki je kupil zavarovano stvar, s posredovanjem zavarovalnice skleniti kupoprodajno pogodbo za ceno, doseženo s prodajo. Če zavarovancu zavarovalnina še ni bila izplačana, se izplača po določbah tretjega odstavka 9. člena, če pa mu je bila izplačana, mora zavarovanec kupnino do višine sprejete zavarovalnine prepustiti zavarovalnici.

(6) Če je v zavarovalni polici navedeno, da se pri izplačilu zavarovalnine vrednost davka na dodano vrednost ne upošteva in se pri obravnavanju zavarovalnega primera ugotovi, da je potrebno pri izplačilu zavarovalnine upoštevati tudi davek na dodano vrednost, je zavarovalec pred izplačilom zavarovalnine dolžan doplačati zavarovalno premijo v višini razlike med premijo izračunano na podlagi osnove za izračun premije brez davka na dodano vrednost in premijo izračunano na podlagi osnove za izračun premije z davkom na dodano vrednost.

(7) V kolikor je takšna odločitev zavarovalnice, se lahko v primeru delne škode zavarovalnina obračuna tudi pavšalno (po ocenitvi). V takem primeru se upoštevajo interni ceniki in normativi zavarovalnice. Pavšalno (po ocenitvi) izplačilo zavarovalnine ni mogoče za zavarovalne primere poškodb stekel, ogledal, svetlobnih teles in varnostnih elementov (zračne blazine, varnostni pasovi, pripadajoča oprema za delovanje varnostnih elementov tj. napeljava, elektronska in električna oprema).

(8) Ne glede na način obračuna zavarovalnine ima zavarovalnica v primeru škode pravico do ogleda popravljenega vozila in do vračila zamenjanih delov vozila in sicer delov, ki so v zapisniku cenilca predvideni za zamenjavo.

(9) Če se pri obravnavanju zavarovalnega primera ugotovi, da je bila v začetku zavarovalne dobe vrednost zavarovane stvari večja od osnove za obra- čun zavarovalne premije, se zavarovalnina, ki jo dolguje zavarovalnica, sorazmerno zmanjša, razen če je bilo drugače dogovorjeno. Zavarovalnica je dolžna dati popolno nadomestilo vse do zneska zavarovalne vsote, če je bilo dogovorjeno, da razmerje med vrednostjo stvari in zavarovalno vsoto ni pomembno za določitev zavarovalnine.

12. člen - DOLOČANJE ZAVAROVALNE PREMIJE NA PODLAGI ŠKODNEGA DOGAJANJA

(1) Škodno dogajanje se pri določanju zavarovalne premije upošteva na enega izmed naslednjih načinov:

1) za vsako vozilo posebej v odvisnosti od števila prijavljenih škod;

2) za skupino 11 ali več vozil v odvisnosti od razmerja med izplačanimi zavarovalninami in plačano zavarovalno premijo, če je to posebej dogovorjeno.

(2) Prijavljena škoda je zahtevek, na podlagi katerega je zavarovalnica izplačala zavarovalnino oziroma je ob podaljšanju ali obnovi zavarovanja v postopku likvidacije.

(3) Prvi način pri določanju zavarovalne premije tj. na podlagi števila prijavljenih škod, se uporablja pri zavarovanju avtomobilskega kaska vseh vrst vozil, razen pri zavarovanju vozil, ki so v popravilu v delavnicah vseh vrst in pri posebnih oblikah zavarovanja avtomobilskega kaska. Zavarovalna premija se določa za vsako vozilo posebej, upoštevajoč tudi pretekli čas trajanja zavarovanja vozila določene vrste brez prijavljene škode oziroma število prijavljenih škod v preteklem zavarovalnem obdobju.

(4) Če se zavarovalec, ki zavaruje hkrati najmanj 11 vozil katerekoli vrste na katerikoli način za katerikoli obseg, odločil za drugi način prilagajanja zavarovalne premije škodnemu dogajanju, se določi zavarovalna premija za vsa ta vozila upoštevajoč tudi razmerje med izplačanimi zavaroval- ninami in plačano zavarovalno premijo v preteklih treh koledarskih letih.

(5) Razmerje med izplačanimi zavarovalninami in plačano zavarovalno premijo po prejšnjem odstavku se ugotavlja tako, da se predhodno opravi revalorizacija izplačanih zavarovalnin in plačane zavarovalne premije na vrednosti zadnjega opazovanega leta pred letom, za katerega se ugotavlja bonus oziroma malus. Faktorji revalorizacije se določajo na podlagi rasti cen na drobno v obdobju od 1.10. vsakega prejšnjega leta do 1.10. zadnjega opazovanega leta.

13. člen - DOLOČANJE ZAVAROVALNE PREMIJE OB UPOŠTEVANJU ŠTEVILA PRIJAVLJENIH ŠKOD

(1) Če se ob sklenitvi zavarovanja dogovori, da se pri določanju zavarovalne premije za splošni avtomobilski kasko upošteva pretekli čas trajanja zavarovanja brez prijavljene škode oziroma število prijavljenih škod v preteklem zavarovalnem obdobju za vsako vozilo posebej, se premija določi na podlagi zavarovalne premije zmanjšane oziroma povečane na podlagi škodnega rezultata.

(2) Za vsako novo zavarovanje se zavarovalna premija določi po 14. premijskem razredu, kar predstavlja 100% zavarovalno premijo.

(3) Vsako zavarovalno leto brez prijavljene škode omogoča razvrstitev za en premijski razred nižje v naslednjem zavarovalnem obdobju (bonus). Najvišja stopnja bonusa je 50% zavarovalne premije.

(4) Vsaka prijavljena ali izplačana škoda v preteklem zavarovalnem obdobju ima za posledico razvrstitev za tri premijske razrede višje v naslednjem zavarovalnem obdobju (malus). Najvišja stopnja malusa je 200% zavarovalne premije, upoštevajo pa se največ štiri prijavljene ali izplačane škode v istem zavarovalnem obdobju. Na razvrstitev v malus vplivajo vse prijavljene ali izplačane škode zaradi nevarnosti splošnega avtomobilskega kaska, razen škode zaradi nevarnosti kot je to določeno v prvi točki prvega odstavka 15 člena teh pogojev.

(5) Premijski razredi in odstotki zavarovalne premije so:

Premijski razred Odstotki izhodiščne zavarovalne premije

1	50
2	50
3	50
4	50
5	55
6	60
7	65
8	70
9	75
10	80

11	85
12	90
13	95
14	100
15	110
16	120
17	135
18	150
19	170
20	200

(6) Zavarovalna premija za kombinacijo promet se skladno s premijskim sistemom za zavarovanje avtomobilskega kaska določa za vozilo, upošte- vajoč škodno dogajanje pri zavarovanju avtomobilske odgovornosti v preteklem času trajanja zavarovanja vozila. Upošteva se tudi pretekli čas zavarovanja brez prijavljene škode pri zavarovanju avtomobilske odgovornosti za vozilo. Na podlagi tega se, skladno s premijskim sistemom za zavarovanje avtomobilskega kaska, pri zavarovanju avtomobilskega kaska po kombinaciji promet upošteva enak odstotek izhodiščne premije kot je odstotek določen pri posameznem premijskem razredu pri zavarovanju avtomobilske odgovornosti. Prijavljeni zavarovalni primeri pri zavarovanju avtomobilske odgovornosti v preteklem zavarovalnem letu oziroma obdobju vplivajo tudi na določitev premije pri zavarovanju avtomobilskega kaska po kombinaciji promet.

14. člen - DOLOČANJE ZAVAROVALNE PREMIJE OB UPOŠTEVANJU RAZMERJA MED IZPLAČANIMI ZAVAROVALNINAMI IN PLAČANIMI ZAVAROVALNIMI PREMIJAMI

Če je ob sklenitvi zavarovanja dogovorjeno, da se pri določanju zavarovalne premije upošteva razmerje med izplačanimi zavarovalninami in plačano premijo, se zavarovalna premija določi na naslednji način:

1) zavarovancu, pri katerem je razmerje med izplačanimi zavarovalninami in plačano zavarovalno premijo v preteklih treh koledarskih letih znašalo manj kot 63%, se zavarovalna premija za prihodnje zavarovalno obdobje zniža (bonus) v višini polovice razlike med 63% in v odstotku izraženega doseženega razmerja;

2) zavarovanec, ki v preteklih treh zavarovalnih letih ni imel izplačane zavarovalnine, ima pravico do 50% bonusa;

3) zavarovancu, pri katerem je razmerje med izplačanimi zavarovalninami in plačano zavarovalno premijo v preteklih treh koledarskih letih znašalo več kot 90,5%, se zavarovalna premija za prihodnje zavarovalno obdobje zviša (malus) v odstotku, ki je enak polovici razlike med doseženim razmerjem in 90,5% s tem, da zvišanje ne more znašati več kot 85%.

15. člen - OSTALE DOLOČBE O BONUSU IN MALUSU

(1) Pri določanju zavarovalne premije ob upoštevanju števila prijavljenih škod veljajo še naslednje določbe:

1) za prijavljeno škodo ne šteje tista škoda, ki je nastala zaradi:

a) nevarnosti nenadnega zunanjega toplotnega ali kemičnega delovanja;

b) nevarnosti neposrednega udara strele;

c) nevarnosti potresa;

d) nevarnosti zemeljskega plazu;

e) nevarnosti snežnega plazu;

f) nevarnosti padca zračnega plovila;

g) poškodovanja vozila ob nudenju pomoči osebam, ki so bile poškodovane ob prometni nesreči ali na kakšen drug način. Za takšno obravnavanje škode je obvezen policijski zapisnik ali pisna izjava vsaj dveh prič.

2) če je zavarovanec imel sklenjeno zavarovanje za dobo, krajšo od enajstih mesecev, se to zavarovanje pri naslednjem zavarovalnem obdobju ne upošteva kot podlaga za znižanje premije in sicer ne glede na to, da ni prijavil škode, upošteva pa se število škod iz tega obdobja;

3) če je bilo zavarovanje prekinjeno pred potekom zavarovalnega obdobja in od prekinitve ni preteklo več kot tri leta, ima zavarovanec po prekinitvi zavarovanja za isto vozilo ali vozilo iste vrste, pravico do istega bonusa ob pogoju, da v obdobju od začetka veljavnosti zavaro- valne pogodbe do sklenitve nove zavarovalne pogodbe ni bila prijavljena škoda oziroma ni bila prijavljena škoda niti v treh letih po prekinitvi zavarovalne pogodbe;

4) v primeru odsvojitve zavarovanega vozila se pravica do bonusa oziroma obveza plačila malusa ne prenese na novega lastnika oziroma uporabnika vozila razen pri prenosu lastninske pravice na vozilu na zakonca oziroma izvenzakonskega partnerja, če je tako dogovorjeno. Če zavarovanec po uničenju, odsvojitvi in podobno prej zavarovanega vozila zavaruje drugo vozilo, se pridobljena pravica do bonusa oziroma obveznost plačila malusa prenese na to drugo vozilo, če je vozilo iz iste premijske skupine. Bonus se obračunava od zavarovalne premije za novo vozilo. Zamenjava mora biti opravljena v roku treh let od prenehanja veljavnosti zavarovalne pogodbe odsvojenega vozila;

5) zavarovanec ima pravico do bonusa oziroma se mu bo obračunal malus tudi na podlagi pisnega potrdila prejšnje zavarovalnice o prejšnjem trajanju zavarovanja in številu zaporednih let brez prijavljene škode oziroma številu prijavljenih škod;

6) zavarovanec lahko pri zavarovanju splošnega avtomobilskega kaska odkupi posledice prve škode pri čemer mora biti v zavarovalni pogodbi tako zavarovanje izrecno dogovorjeno.

Pri zavarovanju posledic odkupa prve škode veljajo naslednje določbe:

a) zavarovanje se lahko sklene za vozila iz vseh premijskih skupin vozil, razen za tuja vozila sprejeta v popravilo oziroma v delavnico;

b) zavarovanje se lahko sklene za zavarovanca, ne glede na to v katerem premijskem razredu se nahaja;

c) z zavarovanjem se zavaruje izguba bonusa za primer prve škode v enem zavarovalnem obdobju, kar pomeni, da se zavarovanca razvrsti v višji premijski razred šele pri naslednjih škodah;

d) če je v zavarovalni pogodbi prijavljena ena škoda, ki ima za posledico razvrstitev v višji premijski razred, se pri obnovi zavarovanja po pogodbi kjer je dogovorjeno zavarovanje izgube bonusa oziroma pri prenosu bonusa s pogodbe kjer je dogovorjeno zavarovanje izgube bonusa, upošteva premijski razred kot da škode ni bilo. Na spremembo premijskega razreda tako vpliva šele druga škoda, ki se šteje kot prva ter vse nadaljnje škode v istem zavarovalnem obdobju;

e) višina premije za zavarovanje izgube bonusa pri prvi škodi je odvisna od premijskega razreda pri kasko zavarovanju v katerega je zava- rovanec razvrščen ob sklepanju zavarovanja skladno s premijskim sistemom za zavarovanje avtomobilskega kaska.

(2) Pri določanju zavarovalne premije ob upoštevanju razmerja med izplačanimi zavarovalninami in plačanimi zavarovalnimi premijami veljajo še naslednje določbe:

1) bonus oziroma malus se po teh pogojih obračuna tudi za vozila, katera zavarovanec nabavi med tekočim zavarovalnim letom;

2) v primeru prekinitve zavarovanja in ponovne sklenitve zavarovalne pogodbe se zavarovancu obračuna bonus oziroma malus na podlagi rezultata zadnjih treh koledarskih let trajanja zavarovanja. Če je od prekinitve zavarovanja preteklo več kot tri leta, se obračuna premija brez bonusa oziroma malusa;

3) kadar zavarovalnica ne razpolaga s podatki o zavarovalninah in premijah za najmanj tri predhodna koledarska leta, ker zavarovanec ni bil zavarovan za dovolj dolgo obdobje, se za ugotavljanje bonusa oziroma malusa uporabljajo razpoložljivi podatki za dve oziroma eno kole- darsko leto.

(3) Škoda ne vpliva na zavarovalno premijo ob upoštevanju števila prijavljenih škod ali ob upoštevanju razmerja med izplačanimi zavarovalninami in

plačanimi zavarovalnimi premijami v naslednjih primerih:

1) če je prijavljena škoda v roku treh let likvidirana brez izplačila zavarovalnine;

2) če je xxxxxxxxxxx vrnil izplačano zavarovalnino v roku 30 dni po plačilu zavarovalnine s strani zavarovalnice;

3) če je voznik vrnil izplačano zavarovalnino zaradi izgube zavarovalnih pravic v postavljenem roku (brez zamude);

4) če je celotna izplačana zavarovalnina regresirana iz kakršnegakoli drugega razloga.

(4) Zavarovalec in zavarovalnica imata pravico zahtevati ponovni obračun zvišanja oziroma znižanja zavarovalne premije, če se po sklenitvi zavaro- valne pogodbe ugotovi, da obračun zavarovalne premije temelji na zmotnih podatkih o številu prijavljenih škod oziroma na zmotno ugotovljenem razmerju med izplačanimi zavarovalninami in plačano premijo.

(5) Določbe o bonusu in malusu ne veljajo za zavarovanje tujih vozil sprejetih delavnico.

16. člen - ZAČETEK IN KONEC ZAVAROVALNEGA KRITJA

(1) Če ni v zavarovalni pogodbi dogovorjeno drugače, se zavarovalno kritje začne po izteku 24. ure tistega dne, ki je v polici naveden kot začetek zavarovanja, če je do tega dne plačana prva premija, sicer pa po izteku 24. ure tistega dne, ko je premija plačana.

(2) Zavarovalno kritje se konča po preteku 24. ure tistega dne, ki je v polici naveden kot konec zavarovanja. Če je v polici naveden samo začetek zavarovanja, se zavarovanje nadaljuje iz leta v leto, dokler ga katera od pogodbenih strank ne odpove vsaj 3 mesece pred koncem tekočega zavarovalnega leta.

(3) Pri zavarovanju, sklenjenem za eno ali več let, se obojestranske obveznosti in pravice podaljšujejo za 30 dni (respiro rok), če zavarovalnici ni bila vsaj 3 dni pred iztekom zavarovanja vročena zavarovančeva izjava, da na takšno podaljšanje ne pristane in če za obdobje respiro roka v času nastanka škodnega primera ni bila sklenjena druga zavarovalna pogodba za vozilo. Če je zavarovalec za isto vozilo sklenil novo zavarovalno pogodbo pred nastankom škodnega primera, se upoštevajo določbe in obseg zavarovalnega kritja navedena na novi zavarovalni pogodbi. Če pride v respiro roku do zavarovalnega primera, je zavarovanec dolžan plačati premijo za celo zavarovalno leto s tem, da je zavarovanje sklenjeno za eno leto od dneva, ko je prenehalo veljati prejšnje zavarovanje.

(4) Zavarovalna pogodba in s tem zavarovalno kritje preneha, ne glede na to, kako je v pogodbi dogovorjeno glede trajanja zavarovalnega kritja, ob

24. uri tistega dne, ko:

1) poteče rok za plačilo premije po 18. členu teh pogojev, premija oziroma posamezni obrok pa ni bil plačan;

2) je zavarovalna pogodba odpovedana po 23. členu teh pogojev.

17. člen - ODSVOJITEV ZAVAROVANE STVARI

(1) Če se zavarovana stvar odsvoji, zavarovanje preneha:

1) ob 24. uri tistega dne, ko se spremeni uporabnik oziroma lastnik vozila oziroma ko novi uporabnik oziroma lastnik prevzame zavarovano stvar;

2) ob prejemu zahtevka za prekinitev pogodbe in priloženega dokazila, da je lastnik vozila odjavil vozilo iz prometa.

(2) Določbe tega člena se uporabljajo tudi tedaj, če je z eno polico zavarovanih več stvari.

(3) Pri dedovanju ali drugem univerzalnem pravnem nasledstvu se zavarovanje pod enakimi pogoji prenese na pravnega naslednika.

18. člen - PLAČILO PREMIJE IN POSLEDICE, ČE PREMIJA NI PLAČANA

(1) Prvo ali enkratno premijo mora zavarovalec plačati ob prejemu police zavarovalnici, pri kateri je sklenil zavarovanje, vsako naslednjo premijo pa prvi dan vsakega zavarovalnega leta, če ni v zavarovalni pogodbi drugače dogovorjeno.

(2) Zavarovalec mora pošiljati zavarovalnici premijo na lastno tveganje in svoje stroške.

(3) Če je premija plačana po pošti ali banki, velja kot dan plačila premije tisti dan, ko je premija pravilno vplačana na pošti ali banki.

(4) Če je dogovorjeno, da se premija skladno z navodili o plačevanju premije plačuje v obrokih, se zaračunava za odložene obroke doplačilna premija skladno z določbami pravilnika o plačevanju in knjiženju zavarovalnih premij. Če dospeli obrok premije ni plačan ob zapadlosti, se zavarovalcu zaračunajo zamudne obresti.

(5) Če je bilo dogovorjeno obročno plačevanje premije, pa posamezni obrok ni plačan v roku, ki je za to predviden, lahko na podlagi zahteve zava- rovalnice, zapade v plačilo celoletna premija. Dogovor o obročnem plačevanju premije je s tem odpovedan.

(6) Za vsak dan prekoračitve roka plačila premije lahko zavarovalnica zaračuna zakonske zamudne obresti in stroške pošiljanja opominov.

(7) Obračun zapadle premije po polici je potrebno opraviti preden se opravi izplačilo zavarovalnine. V primeru izplačila zavarovalnine za primer popolne škode (ekonomske ali tehnične) ali tatvine vozila zapade v plačilo premija za celotno zavarovalno obdobje, ki se nato obračuna pri zavarovalnini.

(8) Obveznost zavarovalnice, da izplača zavarovalnino preneha v primeru, če zavarovalec ne plača do zapadlosti zavarovalne premije, ki je zapadla po sklenitvi pogodbe, in tega tudi ne stori kdo drug, ki je za to zainteresiran, po tridesetih dneh od dneva, ko je bilo zavarovalcu vročeno priporo- čeno pismo zavarovalnice z obvestilom o zapadlosti premije, pri čemer pa ta rok ne more izteči prej, preden ne preteče trideset dni od zapadlosti premije.

(9) Zavarovalnica lahko po izteku roka iz osmega odstavka tega člena, če je zavarovalec v zamudi s plačilom premije, ki jo je treba plačati po sklenitvi pogodbe, oziroma druge in naslednjih premij, razdre zavarovalno pogodbo brez odpovednega roka, s tem da razdrtje zavarovalne pogodbe nastopi z iztekom roka iz osmega odstavka tega člena in s prenehanjem zavarovalnega kritja, če je bil zavarovalec na to opozorjen v priporočenem pismu z obvestilom o zapadlosti premije in o prenehanju zavarovalnega kritja.

(10) Če zavarovalec plača premijo po izteku roka iz osmega odstavka tega člena, vendar v enem letu od zapadlosti premije in v skladu z devetim odstavkom tega člena zavarovalnica zavarovalne pogodbe ni odpovedala, je zavarovalnica dolžna, če nastane zavarovalni primer, plačati odško- dnino oziroma zavarovalnino od 24. ure dneva, ko je bila plačana premija in zamudne obresti.

19. člen - PRENEHANJE ZAVAROVANJA IN VRAČILO PREMIJE

(1) Če je zavarovana stvar uničena ali je izginila pred začetkom zavarovalnega obdobja, vrne zavarovalnica vso plačano zavarovalno premijo.

(2) V primeru prenehanja zavarovanja zaradi uničenja vozila, odjave vozila iz prometa ali odsvojitve vozila (odjava vozila zaradi odsvojitve) je zavarovalnica na zahtevo zavarovalca dolžna vrniti premijo za preostalo dobo trajanja zavarovanja od prejema pisnega zahtevka za vračilo premije, če v tem zavarovalnem obdobju ni bilo prijavljenega zavarovalnega primera. Premijo za preostalo dobo trajanja zavarovanja mora zavarovalnica vrniti v roku 30 dni od prejema zahtevka zavarovalca.

(3) V primeru prenehanja zavarovanja zaradi neplačevanja premije pred dnem, ki je v polici naveden kot konec zavarovanja, pripada zavarovalnici zavarovalna premija do tistega dne, do katerega traja zavarovalno kritje. Pri tem se upošteva tudi določbe četrtega in petega odstavka tega člena.

(4) Ne glede na razlog prenehanja zavarovalne pogodbe ima zavarovalec pravico terjati vračilo premije iz posameznega kasko zavarovanja za pre- ostalo dobo trajanja zavarovanja samo, če v tem zavarovalnem obdobju iz posameznega kasko zavarovanja ni bilo prijavljenega zavarovalnega primera.

(5) Zavarovalnici pripada premija iz posameznega kasko zavarovanja za tekoče zavarovalno obdobje v celoti, če je bila iz posameznega kasko zavarovanja zaradi zavarovane nevarnosti zavarovalnina izplačana ali je zavarovalnina rezervirana oziroma je škoda v postopku likvidacije.

(6) Prenehanje zavarovanja v drugih primerih, razen navedenih v tem členu, ni mogoče.

(7) Vračilo premije na zahtevo zavarovalca se lahko opravi na podlagi dokazil o izpolnitvi pogojev za vračilo premije.

(8) Vračilo premije v vseh primerih je zmanjšano za običajne administrativne stroške, ki nastanejo pri postopku vračila premije. Za administrativne stroške štejejo stroški, ki so določeni z javno objavljenim cenikom zavarovalnice.

20. člen - ZAVAROVANČEVE DOLŽNOSTI PO ZAVAROVALNEM PRIMERU

(1) Po nastanku zavarovalnega primera mora zavarovanec:

1) takoj storiti vse, kar je v njegovi moči, da bi preprečil nadaljnje nastajanje škode, upoštevajoč pri tem navodila zavarovalnice;

2) najpozneje v treh dneh od dneva, ko je zvedel za zavarovalni primer, o tem obvestiti zavarovalnico. Če obvestilo ni bilo pisno, ga mora najpozneje v nadaljnjih treh dneh potrditi s pisno prijavo, v kateri navede tudi poškodovane, uničene ali izginule stvari in njihovo približno vrednost. Ustrezna pisna prijava zavarovalnega primera je eden od pogojev za izplačilo zavarovalnine.

3) takoj obvestiti pristojni organ za notranje zadeve ter navesti, katere stvari so bile uničene, poškodovane oziroma so izginile ob zavarovalnem primeru;

4) stanje poškodovanih oziroma uničenih stvari pustiti nespremenjeno, dokler si jih ne ogleda predstavnik zavarovalnice, razen če je sprememba potrebna v javnem interesu oziroma da bi bila škoda manjša;

5) ob pisni prijavi po zavarovalnem primeru predložiti tudi zavarovalno polico, katero je prejel na podlagi sklenjenega zavarovanja.

(2) Zavarovanec mora posredovati zavarovalnici vse resnične in izčrpne podatke, ki jih ima na voljo in so nujno potrebni za ugotavljanje vzroka, obsega in višine škode, predvsem pa dokazilo, da je zavarovanec o škodnem primeru takoj obvestil pristojni organ za notranje zadeve. Če zavarovanec ne predloži zahtevanih podatkov in dokazov, se šteje, da ni dokazal nastanka zavarovalnega primera oziroma višine škode.

(3) Zavarovanec je dolžan v primeru tatvine, vlomske in roparske tatvine, ropa ter protipravnega odvzema vozila, ob prijavi škode predložiti zavaro- valnici vse ključe vozila oziroma elektronske naprave za odklepanje vrat in zagon motorja vozila.

(4) Če zavarovanec po svoji krivdi zavarovalnici ne prijavi nastanka zavarovalnega primera v času in na način, ki je določen s temi pogoji, mora zava- rovalnici povrniti morebitno škodo, ki jo ima zavarovalnica zaradi teh kršitev. Pri tem je mišljena tudi škoda zaradi pravdnih stroškov in zamudnih obresti.

(5) Zavarovanec zavarovalnino uveljavlja sam, ob pomoči predstavnikov zavarovalnice. Zavarovalnica ne krije stroškov morebitnega zastopanja zavarovanca pri uveljavljanju zavarovalnine.

(6) Zavarovanec je v obdobju 10 dni po prijavi zavarovalnega primera zavarovalnici dolžan omogočiti odčitavanje elektronskih identifikacijskih podatkov vozila in vseh elektronskih podatkov, zabeleženih ob nastanku zavarovalnega primera. Odčitavanje se opravi s forenzičnim orodjem, opravi pa ga usposobljeni delavec zavarovalnice ali usposobljeni pogodbeni sodelavec zavarovalnice. Zavarovanec je dolžan poskrbeti, da se elektronski podatki pred odčitavanjem ne spreminjajo ali brišejo. Če zavarovanec ne dovoli oziroma prepreči odčitavanje elektronskih podatkov vozila, se šteje, da ni dokazal nastanka zavarovalnega primera oziroma višine škode.

21. člen - UGOTAVLJANJE IN OCENITEV ŠKODE

(1) Po prejemu prijave zavarovalnega primera mora zavarovalnica najkasneje v treh dneh pričeti z ugotavljanjem in ocenjevanjem škode. Če zavaro- valnica tega ne stori, sme zavarovanec začeti z ocenjevanjem in odpravljanjem posledic škode, pod pogojem, da prej zavaruje dokaze o nastanku zavarovalnega primera in obsegu škode.

(2) Če se pogodbeni stranki ne sporazumeta pri ugotavljanju in ocenitvi škode, lahko vsaka od pogodbenih strank zahteva, da škodo ugotavlja komisija strokovnjakov (izvedencev).

(3) Vsaka od pogodbenih strank pisno imenuje svojega izvedenca. Za izvedenca se imenujejo osebe, ki niso v delovnem razmerju z zavarovalnico ali zavarovancem oziroma zavarovalcem. Pred začetkom izvedeniškega postopka oba imenovana izvedenca izbereta tretjega izvedenca, ki poda svoje mnenje le, kadar so ugotovitve prvih dveh različne in le v mejah njunih ugotovitev.

(4) Vsaka stranka nosi stroške za izvedenca, ki ga je imenovala, za tretjega izvedenca nosi vsaka stranka polovico stroškov.

22. člen - ZAVAROVANJE PO ZAVAROVALNEM PRIMERU

(1) Po zavarovalnem primeru, pri katerem je bilo vozilo poškodovano (delna škoda), se zavarovalno razmerje nadaljuje.

(2) Za stvari, ki so uničene ali izginule oziroma je bila izplačana zavarovalnina za popolno škodo (ekonomska ali tehnična škoda), zavarovanje po zavarovalnem primeru preneha. Prenehanje zavarovalnega kritja velja za vsa kasko zavarovanja vključena v zavarovalni polici. Če sta zavarova- nje splošnega avtomobilskega kaska in zavarovanje delnega avtomobilskega kaska urejena v ločenih zavarovalnih policah velja, da prenehanje zavarovalnega kritja za kasko zavarovanje velja na obeh policah.

(3) Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za zavarovalne primere, pri katerih so bile poškodovane, uničene ali so izginile ostale zavarovane stvari.

23. člen - ODPOVED ZAVAROVALNE POGODBE

(1) Odpoved ob nastopu zavarovalnega primera s strani zavarovalca;

Zavarovalec lahko zavarovalno pogodbo odpove v roku enega meseca od dneva odklonitve izplačila zahtevka za izplačilo zavarovalnine s strani zavarovalnice.

(2) Odpoved ob nastopu zavarovalnega primera s strani zavarovalnice;

Zavarovalnica lahko zavarovalno pogodbo odpove z enomesečnim odpovednim rokom v roku enega meseca od:

1) dneva odklonitve zahtevka za izplačilo zavarovalnine;

2) dneva, ko izplača zavarovalnino.

(3) Do prenehanja zavarovalne pogodbe pripada zavarovalnici ustrezni del premije. Zavarovalec ima pravico terjati vračilo premije za preostalo dobo trajanja zavarovanja samo, če v tem zavarovalnem obdobju ni bilo zavarovalnega primera.

24. člen - PISNA OBLIKA IN STROŠKI V ZVEZI Z ZAVAROVALNO POLICO

(1) Dogovori, ki se nanašajo na vsebino zavarovalne pogodbe so veljavni le, če so sklenjeni v pisni obliki.

(2) Vsa obvestila in izjave, ki jih je treba dati po določbah zavarovalne pogodbe, morajo biti dane v pisni obliki.

(3) Če se zavarovalcu oziroma zavarovancu na njegovo zahtevo izda dvojnik zavarovalne police ali potrdilo o bonusu in škodnem dogajanju, je zava- rovalec dolžan plačati administrativne stroške, določene s cenikom zavarovalnice, ki nastanejo pri obdelavi zahtevka za izdajo takega dokumenta.

25. člen - SPREMEMBA ZAVAROVALNIH POGOJEV IN PREMIJSKEGA SISTEMA

(1) Če zavarovalnica spremeni zavarovalne pogoje ali premijski sistem, mora o spremembi obvestiti zavarovalca pisno ali na drug primeren in zanesljiv način (dnevno časopisje, radio, televizija, medmrežje).

(2) Zavarovalec ima pravico, da v 30 dneh po prejemu obvestila odpove zavarovalno pogodbo. Pogodba preneha veljati s potekom tekočega zavarovalnega obdobja.

(3) Če zavarovalec ne odpove zavarovalne pogodbe, se ta z začetkom prihodnjega zavarovalnega obdobja spremeni v skladu z novimi zavarovalnimi pogoji ali premijskim sistemom.

(4) Prejšnje določbe tega člena se ne uporabljajo, kadar se med zavarovalnim obdobjem spremeni premija zaradi spremembe tiste vrednosti vozil, ki služi kot vrednostna osnova za določitev premije. V tem primeru je zavarovalec dolžan plačati tisto premijo, ki je veljala v trenutku, ko je premija zapadla v plačilo.

26. člen - VROČANJE POŠILJK S STRANI ZAVAROVALNICE TER SPREMEMBA NASLOVA IN DRUGIH PODATKOV

(1) Zavarovalnica pisna obvestila zavarovalcu (tudi zavarovancu) pošilja na naslov, ki ga navede ob sklenitvi zavarovalne pogodbe.

(2) Zavarovalec oziroma zavarovanec mora obvestiti zavarovalnico o spremembi svojega imena in priimka ali naslova oziroma naziva podjetja ali sedeža podjetja v 15 dneh od dneva spremembe.

(3) V primeru, da poskus vročitve pošiljke s priporočeno poštno pošiljko na naslov, ki ga je zavarovalec navedel ob sklenitvi zavarovalne pogodbe oziroma na naslov, ki ga je zavarovalec zavarovalnici sporočil tekom trajanja zavarovalne pogodbe, ali na naslov stalnega prebivališča zavarovalca kot je naveden v Centralnem registru prebivalstva oziroma na poslovni naslov firme kot je naveden v Poslovnem registru Republike Slovenije, ni bil uspešen (npr. ker zavarovalec ni prevzel poštne pošiljke oziroma je odklonil njen sprejem), šteje, da je bila pošiljka vročena s potekom 15-dnev- nega roka, v katerem bi lahko zavarovalec priporočeno poštno pošiljko prevzel na pošti. Zavarovalec mora zavarovalnico takoj, ko izve za fikcijo vročitve pošiljke obvestiti, da pošiljke ni mogel prevzeti iz razlogov, ki niso bili na njegovi strani. V tem primeru šteje, da mu je bila pošiljka vročena, ko zavarovalnica prejme njegov pisni ugovor, v katerem zavarovalec pojasni vse okoliščine primera in priloži dokaze, ki opravičujejo dejstvo, da priporočene pošiljke ni prevzel v danem 15-dnevnem roku in da tega ni mogel storiti nihče drug po njegovem pisnem pooblastilu.

(4) V prejšnjem odstavku navedena pravna fikcija uspele vročitve ima na podlagi pogodbenega dogovora z zavarovalcem pravno veljavne učinke.

27. člen - PODROČJE VELJAVNOSTI ZAVAROVANJA

Zavarovanje velja, dokler so zavarovane stvari na območju sledečih držav Evrope:

Albanija, Andora, Avstrija, Belgija, Belorusija, Bolgarija, Bosna in Hercegovina, Ciper (samo področja, ki so pod nadzorom vlade Republike Cipra), Češka republika, Črna gora, Danska, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Hrvaška, Irska, Islandija, Italija, Latvija, Lihtenštajn, Litva, Luksemburg, Madžarska, Makedonija, Malta, Moldavija, Monako, Nemčija, Nizozemska, Norveška, Poljska, Portugalska, Romunija, Rusija (samo evropski del oziroma področje do 60. poldnevnika), San Marino, Slovaška republika, Slovenija, Srbija (samo tista področja Srbije, ki so pod nadzorom vlade Republike Srbije), Španija, Švedska, Švica, Turčija (samo evropski del do Bosporske ožine), Ukrajina, Vatikan, Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske.

28. člen - UPRAVIČENI UPORABNIK

(1) Poleg zavarovanca, je upravičeni uporabnik (voznik) tudi oseba, kateri je zavarovanec prepustil upravljanje zavarovanega vozila.

(2) Ko z zavarovanim vozilom upravlja upravičeni uporabnik, pri obravnavanju škodnega primera veljajo tudi določbe navedene na zavarovalni polici.

(3) Vednost in ravnanje upravičenega uporabnika se šteje za vednost in ravnanje zavarovanca.

(4) Upravičeni uporabnik je tudi najemnik in zakupnik, kateremu je zavarovanec, ki opravljajo dejavnost izposoje ali dajanja v zakup, prepustil upravljanje zavarovanega vozila od njega pooblaščenem vozniku. Vednost in ravnanje upravičenega uporabnika se šteje za vednost in ravnanje zavarovanca. Če je v tem odstavku definiran upravičeni uporabnik kršil določbe zavarovalne pogodbe, katerih kršitev ima za posledico izgubo zavarovalnih pravic, jih izgubi samo upravičeni uporabnik.

(5) Zavarovalnica nima pravice do povračila škode od upravičenega uporabnika kot povzročitelja škode (subrogacija), razen v primeru izgube zava- rovalnih pravic skladno s tretjim odstavkom 6. člena teh pogojev.

29. člen - VARSTVO OSEBNIH PODATKOV

(1) Zavarovalnica osebne podatke obdeluje za izvrševanje namenov, določenih z zakonom, ki ureja področje zavarovalništva, ter v okviru zakonitega opravljanja dejavnosti. Na podlagi izrecno in nedvoumno izražene privolitve lahko zavarovalnica osebne podatke obdeluje tudi z namenom nepo- srednega trženja na podlagi oblikovanih profilov, z namenom obveščanja o novostih in ugodnostih Generali kluba, koristnih vsebinah, posebnih akcijah in ekskluzivnih ugodnostih, kot tudi za anketiranje oziroma merjenje zadovoljstva s ciljem izboljšanja storitev in produktov. Osebni podatki se obdelujejo z avtomatiziranimi sredstvi, kar vključuje tudi profiliranje, ob upoštevanju pravila minimalnega nabora osebnih podatkov in skladno z določili zakona, ki ureja področje zavarovalništva, področje varstva osebnih podatkov, ter z določili Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27.4.2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (t.i. Splošna uredba o varstvu podatkov).

(2) Osebne podatke, pridobljene za izvajanje zakonskih namenov, lahko obdelujejo tudi družbe, s katerimi ima zavarovalnica sklenjene pogodbe o opravljanju storitev zavarovalnega zastopanja ali posredovanja ter pogodbe o obdelavi osebnih podatkov, posreduje pa se lahko v obdelavo tudi družbam Skupine GENERALI in drugim zavarovalnicam in pozavarovalnicam ter svojim oziroma njihovim pooblaščencem za namene ocenitve nevarnosti, likvidacije in plačila zavarovalnine, sozavarovanja in pozavarovanja za pogajanja pred sklenitvijo ter za sklepanje in izvajanje zavarovalne pogodbe.

(3) Zavarovalnica osebne podatke hrani do izteka roka hrambe, ki ga določa zakon, ki ureja področje zavarovalništva, oziroma do preklica. Privolitev za obdelavo osebnih podatkov lahko posameznik kadarkoli trajno ali začasno, v celoti ali delno pisno prekliče oziroma pisno zahteva dostop, dopolnitev, popravek, omejitev, prenos ter izbris osebnih podatkov. Zahtevo je potrebno pisno nasloviti na pooblaščenca zavarovalnice za varstvo osebnih podatkov na naslov: GENERALI d.d., Xxxxxxxx xxxxx 0, 0000 Xxxxxxxxx, z oznako “za pooblaščenca za varstvo osebnih podatkov”, ali preko elektronske pošte na e-naslov: xxxxxxxxxxxx-xx.xx@xxxxxxxx.xxx, kamor se pošlje tudi morebitni ugovor zoper obdelavo osebnih podat- kov. Preklic privolitve ne vpliva na zakonitost obdelave osebnih podatkov na podlagi privolitve pred njenim preklicem. Posameznik, čigar zahteva je bila zavrnjena, lahko pri Informacijskem pooblaščencu vloži pritožbo. Zavarovalnica bo vsak prejeti zahtevek obravnavala in nanj odgovorila v razumnem roku skladno z zakonskimi zahtevami. Zavarovalnica ima sprejeto Politiko zasebnosti, ki je dostopna na xxx.xxxxxxxx.xx.

(4) Zavarovalec s podpisom pogodbe potrjuje, da je prebral in v celoti razumel vsebino zgornjega pravnega obvestila ter da je seznanjen s Politiko zasebnosti GENERALI zavarovalnice d.d. Ljubljana.

30. člen - IZVENSODNO REŠEVANJE SPOROV

(1) Zoper odločitev in postopke zavarovalnice je dovoljena pritožba v skladu s pravilnikom o notranjem postopku za reševanje pritožb v zavarovalnici.

(2) V primeru nestrinjanja z dokončno odločitvijo o pritožbi v notranjem pritožbenem postopku zavarovalnice ali če zavarovalnica o pritožbi ne odloči v 30 dneh po prejemu, ima stranka možnost vložiti pritožbo na Varuha dobrih poslovnih običajev v zavarovalništvu pri Slovenskem zavarovalnem združenju, GIZ, Xxxxxxx xxxxx 00, Xxxxxxxxx, vložiti tožbo pri stvarno in krajevno pristojnem sodišču, ali pa s pobudo začeti mediacijski postopek pri Mediacijskem centru pri Slovenskem zavarovalnem združenju, GIZ, Xxxxxxx xxxxx 00, Xxxxxxxxx, ki ga GENERALI d.d. priznava tudi kot pri- stojnega izvajalca izvensodnega reševanja potrošniških sporov po postopku in na način, ki ga določa Pravilnik o postopku mediacij v domačih in čezmejnih potrošniških sporih (kontaktni podatki v zadevah potrošniških sporov: e-naslov xxxx@xxx-xxxxxxxxx.xx, telefonska številka 00386 1 3009381, spletna stran xxx.xxx-xxxxxxxxx.xx/xxxxxxxxxx-xxxxxxxxx-xxxxxxxxxxxx-xxxxxx).

(3) Za morebitne sodne spore med zavarovancem oziroma zavarovalcem in GENERALI d.d., je lahko po predhodnem pisnem dogovoru pristojno stvarno pristojno sodišče v Ljubljani. Za razmerja pri zavarovalni pogodbi se uporablja slovensko pravo.

31. člen - PREPREČEVANJE KORUPCIJE

Pogodba, pri kateri kdo v imenu ali na račun druge pogodbene stranke, predstavniku ali posredniku organa ali organizacije iz javnega sektorja oblju- bi, ponudi ali da kakšno nedovoljeno korist za pridobitev posla ali za sklenitev posla pod ugodnejšimi pogoji ali za opustitev dolžnega nadzora nad izvajanjem pogodbenih obveznosti ali za drugo ravnanje ali opustitev, s katerim je organu ali organizaciji iz javnega sektorja povzročena škoda ali je omogočena pridobitev nedovoljene koristi predstavniku organa, posredniku organa ali organizacije iz javnega sektorja, drugi pogodbeni stranki ali njenemu predstavniku, zastopniku, posredniku, je nična.

32. člen - PREPREČEVANJE PRANJA DENARJA IN FINANCIRANJA TERORIZMA

(1) Zavarovalec je seznanjen s tem, da sta lahko sklenitev in/ali izvajanje zavarovalne pogodbe predmet urejanja predpisov o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma, v zvezi s čimer:

1) je zavarovalec dolžan zavarovalnici na njen poziv predložiti morebitne nadaljnje podatke (npr. o izvoru sredstev in premoženja, ki so/bodo predmet transakcij v zvezi z zavarovalno pogodbo);

2) lahko nastanejo pravne posledice glede veljavnosti zavarovalne pogodbe, zavarovalnega kritja in izplačila odškodnine.

(2) Zavarovalnica ni odgovorna za škodo, ki bi nastala zavarovalcu, zavarovancu ali upravičencu iz zavarovalne pogodbe zaradi izvajanja prej nave- denih predpisov.

33. člen - OMEJITVENA IN IZKLJUČITVENA KLAVZULA ZARADI SANKCIJ, KONTROL IZVOZA IN/ALI UPORABE MENJALNIH TEČAJEV

Zavarovalnica ne zagotavlja zavarovalnega kritja in zato nima obveznosti poplačila zahtevka ali plačila kakršnekoli druge koristi, ne glede na določila zavarovalne pogodbe, v primeru, če bi takšno poplačilo zahtevka ali plačilo kakršnekoli druge koristi izpostavilo zavarovalnico kakršnimkoli sankcijam, prepovedim, omejitvam, kontrolam izvoza in/ali uporabe menjalnih tečajev na podlagi resolucij Združenih narodov ali trgovinskim ali ekonomskim sankcijam, kršitvam zakonov ali predpisov Evropske unije, Združenih držav Amerike, Združenega kraljestva, Republike Slovenije ali predpisov katerekoli jurisdikcije, ki velja za zavarovalnico.

34. člen - INFORMACIJA O SOLVENTNOSTI IN FINANČNEM POLOŽAJU

Poročilo o solventnosti in finančnem položaju zavarovalnice bo, v skladu z zakonskimi zahtevami glede časa in obveznosti objave, dostopno na spletni strani zavarovalnice - xxx.xxxxxxxx.xx

POVZETEK DOLOČB o zavarovanih nevarnostih splošnega avtomobilskega kaska pri katerih se pri obračunu zavarovalnine upošteva odbitna franšiza in pri katerih prijavljen zavarovalni primer vpliva na razvrstitev v malus v naslednjem zavarovalnem obdobju:

ŠT.	Nevarnost splošnega avtomobilskega kaska (kratek opis kot izhaja iz 2. člena teh pogojev)	Upoštevanje odbitne franšize	Vpliv na razvrstitev v malus
1	Prometna nesreča	•	•
2	Padec ali udarec predmeta	•	•
3	Požar		•
4	Nenadno zunanje toplotno ali kemično delovanje
5	Neposredni udar strele
6	Eksplozija		•
7	Vihar		•
8	Potres
9	Zemeljski plaz
10	Snežni plaz
11	Padec zračnega plovila
12	Manifestacija in demonstracija		•
13	Objestno dejanje tretjih oseb		•
14	Poškodovanje tapeciranih delov vozila ob nudenju pomoči osebam
15	Namerno poškodovanje zavarovanih stvari za preprečitev večje škode		•
16	Poplava, hudourniška ali visoka voda		•
17	Potopitev ali poškodovanje vozila med prevozom s trajektom ali splavom po reki, jezeru ali morju		•

LEGENDA SIMBOLOV

Kaj je zavarovano?

Kaj ni zavarovano?

Xxx je kritje omejeno?

Kje velja zavarovanje?

Kakšne so

moje obveznosti?

Kdaj in kako plačam?

Kdaj zavarovanje začne in kdaj neha veljati?

Kako lahko odstopim od pogodbe?

Pogoji z oznako AK-18 se uporabljajo od 5.11.2018 dalje.

GENERALI zavarovalnica d.d. Ljubljana, Xxxxxxxx xxxxx 0, Xxxxxxxxx, je vpisana v sodni register pri Okrožnem sodišču v Ljubljani pod vložno št. 1/09815/00 in ima dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor za opravljanje zavarovalnih poslov št. 30200-2298/03-22DP. Za nadzor nad zavarovalnico je pristojna Agencija za zavarovalni nadzor, Trg republike 3, Ljubljana. Višina osnovnega kapitala je 39.520.347,18 EUR. Nevplačanih vložkov ni. TRR je odprt pri SKB d.d. št. XX00 0000 0000 0000 000, ID št. za DDV SI88725324, matična št. 5186684000. Družba pripada zavarovalniški skupini Generali Group, vpisani v italijanski register zavarovalniških skupin pod vložno št. 26, ki ga vodi IVASS.

Document Metadata

Table of Contents

SPLOŠNI POGOJI ZA ZAVAROVANJE AVTOMOBILSKEGA KASKA AK-18

Document Metadata