DRŽAVNI ZBOR

Digitally signed by Xxxxx Xxxxxxxxxx

Uradni list

DN: c=SI, o=state authorities, ou=web-certificates, givenName=Denis, sn=Xxxxxxxx, serialNumber=1237892714014, cn=Xxxxx Xxxxxxxx

Reason: Direktor Uradnega lista Republike Slovenije Date: 2020.05.30 22:22:14 +02'00'

Republike Slovenije

Internet: xxx.xxxxxx-xxxx.xx

e-pošta: xxxx@xxxxxx-xxxx.xx

Št. 80 Ljubljana, sobota 30. 5. 2020 ISSN 1318-0576 Leto XXX

DRŽAVNI ZBOR

1191. Zakon o poroštvu Republike Slovenije v Evropskem instrumentu za začasno

podporo za ublažitev tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah (SURE) po izbruhu

COVID-19 (ZPEIPUTB)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z

o razglasitvi Zakona o poroštvu Republike Slovenije v Evropskem instrumentu za začasno podporo za ublažitev tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah (SURE) po izbruhu

COVID-19 (ZPEIPUTB)

Razglašam Zakon o poroštvu Republike Slovenije v Evropskem instrumentu za začasno podporo za ublažitev tve- ganj za brezposelnost v izrednih razmerah (SURE) po izbruhu COVID-19 (ZPEIPUTB), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 29. maja 2020.

Št. 003-02-3/2020-27

Ljubljana, dne 30. maja 2020

Xxxxx Xxxxx predsednik Republike Slovenije

Z A K O N

O POROŠTVU REPUBLIKE SLOVENIJE

V EVROPSKEM INSTRUMENTU ZA ZAČASNO PODPORO ZA UBLAŽITEV TVEGANJ

ZA BREZPOSELNOST V IZREDNIH RAZMERAH (SURE) PO IZBRUHU COVID-19 (ZPEIPUTB)

1. člen (vsebina zakona)

S tem zakonom se ureja poroštvo Republike Slovenije za obveznosti držav članic Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: države članice) iz:

a) posojilnih pogodb, ki jih sklenejo z Evropsko komisijo v okviru Evropskega instrumenta za začasno podporo za ubla- žitev tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah (SURE) po izbruhu COVID-19 za namen financiranja ukrepov v zvezi s skrajšanjem delovnega časa s ciljem ohranjanja delovnih mest in dejavnosti samozaposlenih ter zmanjševanja neza-

poslenosti in izpada dohodka samozaposlenih in pomožnih ukrepov v zvezi z zagotavljanjem varnosti in zdravja delavcev ter samozaposlenih in

b) poroštvenih pogodb, ki jih sklenejo z Evropsko komisijo za zavarovanje obveznosti drugih držav članic iz posojilnih pogodb iz prejšnje točke.

2. člen

(značilnosti poroštva Republike Slovenije)

(1) Republika Slovenija daje Evropski komisiji po tem zakonu nepreklicno in brezpogojno poroštvo na prvi poziv za obveznosti držav članic iz naslova posojilnih in poroštvenih pogodb do skupne višine 88.126.500 eurov glavnic s pripadajo- čimi obrestmi in drugimi stroški. Republika Slovenija odgovarja za posamezne obveznosti držav članic v sorazmernem delu glede na njen relativni delež v skupnem bruto nacionalnem dohodku Evropske unije.

(2) Posojilna pogodba po tem zakonu je izključno tista po- sojilna pogodba, ki jo na podlagi Uredbe Sveta (EU) 2020/672 z dne 19. maja 2020 o vzpostavitvi evropskega instrumenta za začasno podporo za ublažitev tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah (SURE) po izbruhu COVID-19 (UL L št. 159 z dne 20. 5. 2020, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: uredba) skle- neta Evropska komisija kot posojilodajalka in država članica kot posojilojemalka. Poroštvena pogodba po tem zakonu je izključno tista poroštvena pogodba, ki jo na podlagi uredbe skleneta Evropska komisija kot posojilodajalka in država čla- nica kot porok.

(3) Poroštvo Republike Slovenije po tem zakonu velja tudi za refinanciranje, obnavljanje ali prestrukturiranje obve- znosti iz posojilnih pogodb, sklenjenih v skladu s prejšnjim odstavkom.

(4) Poroštvo Republike Slovenije po tem zakonu začne veljati z uveljavitvijo poroštvene pogodbe med Republiko Slo- venijo in Evropsko komisijo, ki jo v imenu in za račun Republike Slovenije sklene minister, pristojen za finance, ali oseba, ki jo za to pooblasti Vlada Republike Slovenije.

3. člen

(zahteva za izpolnitev poroštvene obveznosti)

(1) Evropska komisija lahko od Republike Slovenije zahte- va izpolnitev njenega sorazmernega dela poroštvene obvezno- sti potem, ko država članica ni v celoti in v roku izpolnila svoje obveznosti iz posojilne pogodbe ali potem, ko je na podlagi obvestila države članice ali dogodka neplačila ugotovila, da država članica ne bo ali ne bo mogla v celoti in v roku izpolniti svoje obveznosti iz posojilne pogodbe.

(2) Evropska komisija pred zahtevo za izpolnitev soraz- mernega dela poroštvene obveznosti Republike Slovenije v skladu z uredbo prouči možnost poravnave obveznosti države članice iz sredstev proračuna Evropske unije in o tem obvesti Republiko Slovenijo.

(3) Če druga država članica kot porok delno ali v celoti ne izpolni svojega sorazmernega dela poroštvene obveznosti, lahko Evropska komisija od Republike Slovenije dodatno zah- teva izpolnitev poroštvene obveznosti v sorazmernem deležu iz prvega odstavka 2. člena tega zakona, prilagojenem tako, da se ne upošteva delež te države članice.‌

(4) Skupni znesek vseh zahtev in dodatnih zahtev Evrop- ske komisije iz prvega in tretjega odstavka tega člena ne sme presegati zneska iz prvega odstavka 2. člena tega zakona.

4. člen

(regresna terjatev Republike Slovenije)

V primeru izpolnitve poroštvene obveznosti na podlagi pr- vega ali tretjega odstavka prejšnjega člena Republika Slovenija pridobi regresno terjatev do države članice v višini plačanega zneska. Postopek izterjave regresne terjatve Republike Slove- nije vodi Evropska komisija.

5. člen

(prenehanje poroštva Republike Slovenije)

Poroštvo Republike Slovenije po tem zakonu preneha z dnem, ko so vsa posojila v celoti vrnjena, ko v skladu z uredbo ni več mogoča izdaja posojil in ko so vse obveznosti Republike Slovenije kot poroka v celoti in nepreklicno izpolnjene, vendar najpozneje 31. decembra 2053.

6. člen (zagotavljanje sredstev)

Sredstva za izpolnjevanje obveznosti po tem zakonu se zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije. Poroštvo, izda- no po tem zakonu, se ne všteva v kvoto poroštev, določeno z zakonom, ki ureja izvrševanje proračuna Republike Slovenije.

7. člen (pristojnost)

Ministrstvo, pristojno za finance, skrbi za izvajanje tega zakona ter za uresničevanje vseh pravic in obveznosti Repub- like Slovenije, ki izhajajo iz njega oziroma so v zvezi z njim.

KONČNA DOLOČBA

8. člen (začetek veljavnosti)

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 450-07/20-1/16

Ljubljana, dne 29. maja 2020 EPA 1171-VIII

Državni zbor Republike Slovenije Xxxx Xxxxxx predsednik

1192. Sklep o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o Zakonu o poroštvu Republike Slovenije v Evropskem instrumentu

za začasno podporo za ublažitev tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah (SURE) po izbruhu COVID-19 (ZPEIPUTB, EPA 1171-VIII)

Na podlagi drugega odstavka 90. člena Ustave Republi- ke Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/00, 24/03, 69/04, 68/06, 47/13 in 75/16), 21.a člena Zakona o referen-

dumu in o ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 26/07 – uradno prečiščeno besedilo, 6/18 – odl. US in 52/20) in 112. člena Poslovnika državnega zbora (Uradni list RS, št. 92/07 – uradno prečiščeno besedilo, 105/10, 80/13, 38/17 in 46/20) je Državni zbor na seji 30. maja 2020 sprejel

S K L E P

o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o Zakonu o poroštvu Republike Slovenije v Evropskem instrumentu za začasno podporo za ublažitev tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah (SURE) po izbruhu

COVID-19 (ZPEIPUTB, EPA 1171-VIII)

I.

Državni zbor ugotavlja, da zakonodajnega referenduma o Zakonu o poroštvu Republike Slovenije v Evropskem in- strumentu za začasno podporo za ublažitev tveganj za brez- poselnost v izrednih razmerah (SURE) po izbruhu COVID-19 (ZPEIPUTB, EPA 1171-VIII) ni dopustno razpisati, ker gre za zakon iz prve alineje drugega odstavka 90. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/00, 24/03, 69/04, 68/06, 47/13 in 75/16).

II.

Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

III.

Državni zbor Republike Slovenije (v nadaljnjem besedi- lu: Državni zbor) je na 38. izredni seji 29. 5. 2020 sprejel Za- kon o poroštvu Republike Slovenije v Evropskem instrumentu za začasno podporo za ublažitev tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah (SURE) po izbruhu COVID-19 (ZPEIPUTB, EPA 1171-VIII; v nadaljnjem besedilu: ZPEIPUTB).

Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Vla- da) je 20. 5. 2020 Državnemu zboru v skladu s prvim odstav- kom 21.a člena Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 26/07 – uradno prečiščeno besedilo, 6/18

– odl. US in 52/20; v nadaljnjem besedilu: ZRLI) predlaga- la sprejem Sklepa o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o Zakonu o poroštvu Republike Slovenije v Evropskem instrumentu za začasno podporo za ublažitev tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah (SURE) po izbruhu COVID-19.

Prva alineja drugega odstavka 90. člena Ustave Re- publike Slovenije določa, da referenduma ni dopustno raz- pisati o zakonih o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč. V skladu z določbo prvega odstavka 21.a člena ZRLI Državni zbor na predlog Vlade sprejme sklep, s katerim ugotovi, da referenduma ni dopustno razpisati, ker gre za zakon o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč, takoj po preteku sedmih dni od sprejetja zakona. Če Državni svet Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Državni svet) odloči, da glede zako- na ne bo zahteval, da Državni zbor pred razglasitvijo zakona o njem še enkrat odloča, Državni zbor sprejme sklep takoj po prejemu obvestila o takšni odločitvi Državnega sveta. Sklep mora vsebovati razloge, zaradi katerih referenduma ni dopustno razpisati.

ZPEIPUTB, glede katerega je Xxxxx v skladu z drugim odstavkom 90. člena Ustave Republike Slovenije in 21.a čle- nom ZRLI Državnemu zboru predlagala sprejetje sklepa o ugotovitvi nedopustnosti zakonodajnega referenduma, odpra- vlja posledice naravne nesreče epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) (v nadaljnjem besedilu: epidemija COVID-19) in predlaga omilitev njenih posledic za slovensko gospodarstvo.

Izbruh okužb zaradi nalezljive bolezni COVID-19 ob kon- cu leta 2019 na Kitajskem se je februarja 2020 razširil tudi na območje držav Evropske unije, že na začetku zlasti v države, na katere meji Republika Slovenija, v marcu in aprilu 2020 pa se virus razširja tudi v Republiki Sloveniji, kljub ukrepom, ki jih je Vlada sprejela za omejitev in zajezitev širjenja epidemije COVID-19. Vsi ukrepi za zajezitev COVID-19 predstavljajo omejitev javnega življenja in javnega zbiranja ljudi na ob- močju Republike Slovenije, s čimer nastajajo posledice na področju gospodarstva, kmetijstva, gozdarstva, izpolnjevanja davčnih obveznosti, šibkejših družbenih skupin oziroma na vseh ravneh družbe. Izjemnost razmer, v kateri se je znašla Republika Slovenija ob izbruhu epidemije COVID-19 in ki zahtevajo takojšen odziv države, izhaja tako iz zgodovinskih virov, ki pričajo o tem, da predvidene posledice te epidemije niso primerljive z nobenim dogodkom v zgodovini po II. sve- tovni vojni, gospodarske in socialne posledice pa svetovni viri primerjajo z veliko gospodarsko krizo oziroma veliko depresijo iz leta 1929, ki se je iz Združenih držav Amerike razširila na cel svet. Izjemnost razmer se kaže tudi v napovedih gospo- darskih gibanj, na primer Mednarodni denarni sklad Republiki Sloveniji napoveduje padec rasti bruto družbenega proizvoda za osem odstotkov v letu 2020, prav tako druge institucije, ki se ukvarjajo z napovedovanjem navedenih gibanj, napovedu- jejo konkretno upočasnitev gospodarske rasti oziroma padec bruto družbenega proizvoda. Vse navedeno pa posledično, zaradi zastoja gospodarskih dejavnosti, ki so posledica od- lokov Vlade, s katerimi so se določali ukrepi za zagotovitev javnega zdravja, pričakovano v najkrajšem času povzroči socialne stiske in tudi posledice na drugih področjih življenja. Na drugi strani pa je treba zagotoviti tudi, da bodo do nujnih pomoči upravičeni le tisti, za katere se bo naknadno izkazalo, da jih je epidemija COVID-19 prizadela v taki meri, da jim bo pomoč dejansko pripomogla k preživetju, tako v gospodar- skem kot socialnem pomenu besede.‌

ZPEIPUTB predstavlja pravno podlago za ukrep poro- štva Republike Slovenije v okviru Evropskega instrumenta za začasno podporo za ublažitev tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah (SURE) po izbruhu COVID-19 za finančno pomoč državam članicam v obliki posojil Evropske komisije, namenjenim za obvladovanje nenadnega in močnega po- večanja dejanskih in načrtovanih javnofinančnih odhodkov, namenjenih ublažitvi neposrednih ekonomskih, socialnih in z zdravjem povezanih učinkov izrednih razmer, ki jih je povzro- čil izbruh COVID-19. Izredne razmere, nad katerimi države članice nimajo nadzora in zaradi katerih znaten del njihove delovne sile ne more opravljati svojega dela, so privedle do nenadnega in močnega povečanja javnofinančnih odhodkov držav članic za sheme skrajšanega delovnega časa za za- poslene in podobne ukrepe, zlasti za samozaposlene, pa tudi odhodkov za nekatere ukrepe, povezane z zdravjem, še posebno na delovnih mestih.

ZPEIPUTB tako predstavlja nujni ukrep, s katerim bo omogočena takojšnja in učinkovita zagotovitev odprave po- sledic naravne nesreče v Republiki Sloveniji in Evropski uniji tako za prebivalstvo kot tudi gospodarstvo.

Iz navedenega Državni zbor ugotavlja, da se ZPEIPUTB nanaša na vsebino, glede katere v skladu s prvo alinejo dru- gega odstavka 90. člena Ustave razpis zakonodajnega refe- renduma ni dopusten, ker zadevni zakon predstavlja zakon o nujnih ukrepih za zagotovitev odprave posledic naravnih ne- sreč v smislu prve alineje drugega odstavka 90. člena Ustave.

Št. 450-07/20-1/19

Ljubljana, dne 30. maja 2020 EPA 1171-VIII

Državni zbor Republike Slovenije Xxxx Xxxxxx predsednik

1193. Interventni zakon za odpravo ovir pri izvedbi pomembnih investicij za zagon gospodarstva po epidemiji COVID-19 (IZOOPIZG)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z

o razglasitvi Interventnega zakona za odpravo ovir pri izvedbi pomembnih investicij za zagon gospodarstva po epidemiji COVID-19 (IZOOPIZG)

Razglašam Interventni zakon za odpravo ovir pri izved- bi pomembnih investicij za zagon gospodarstva po epidemiji COVID-19 (IZOOPIZG), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 29. maja 2020.

Št. 003-02-3/2020-28

Ljubljana, dne 30. maja 2020

Xxxxx Xxxxx predsednik Republike Slovenije

I N T E R V E N T N I Z A K O N

ZA ODPRAVO OVIR PRI IZVEDBI POMEMBNIH INVESTICIJ ZA ZAGON GOSPODARSTVA

PO EPIDEMIJI COVID-19 (IZOOPIZG)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen (vsebina zakona)

(1) Ta zakon določa kriterije za določitev pomembnih in- vesticij za zagon gospodarstva po epidemiji nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) (v nadaljnjem besedilu: epidemija COVID-19), koordinacijsko skupino in način njenega delovanja, koordinacijo postopkov pridobivanja mnenj, soglasij, dovoljenj in odločitev na podlagi področnih predpisov, ter pogoje za od- pravo ovir in učinkovito izvedbo pomembnih investicij.

(2) Ta zakon se uporablja za pomembne investicije, dolo- čene na podlagi tega zakona, do 31. 12. 2021.

2. člen (namen in cilj zakona)

(1) Namen zakona je omogočiti pospešen zagon po- membnih investicij v Republiki Sloveniji v najkrajšem možnem času po koncu epidemije COVID-19, kar bo omogočilo hitrejši zagon gospodarske aktivnosti in rasti na ključnih investicijskih sektorjih slovenskega gospodarstva in s tem hitrejše okrevanje slovenskega gospodarstva.

(2) Cilj zakona je, da se s koordinacijo postopkov pridobi- vanja mnenj, soglasij, dovoljenj in odločitev na podlagi področnih predpisov ter ustvarjanjem pogojev za odpravo ovir in učinkovito izvedbo pomembnih investicij pospeši njihova izvedba.

II. DOLOČITEV POMEMBNIH INVESTICIJ

3. člen

(pristojnost za določitev pomembnih investicij)

(1) Vlada s sklepom na podlagi kriterijev, določenih v tem zakonu, na predlog ministra, pristojnega za okolje in prostor, določi pomembne investicije.

(2) Koordinacijska skupina iz 6. člena tega zakona določi tri prioritetne liste za potrebe odločanja v postopkih, potrebnih za izvedbo pomembnih investicij.

4. člen‌

(kriteriji določitve pomembnih investicij)

(1) Kriteriji za določitev pomembnih investicij so, da:

– investicije izvajajo cilje nacionalnih strateških politik in programov na področjih prometa, energetike, gospodarske razvojne infrastrukture, okolja, kmetijstva, stanovanjske grad- nje, zdravstva, domske oskrbe, izgradnje varovanih stanovanj, vzgoje, izobraževanja, športa in znanosti, obrambe, javne upra- ve, kulture, notranjih in zunanjih zadev ter pravosodja;

– investicije izvajajo cilje strateških politik in programov evropske kohezijske politike 2014–2020 in 2021–2027 in osta- lih finančnih mehanizmov Evropske unije za obdobje 2021– 2027 na področjih prometa, energetike, gospodarske razvojne infrastrukture, okolja, kmetijstva, stanovanjske gradnje, zdra- vstva, domske oskrbe, izgradnje varovanih stanovanj, vzgoje, izobraževanja, športa in znanosti, obrambe, javne uprave, kul- ture, notranjih in zunanjih zadev ter pravosodja;

– je stopnja pripravljenosti investicij za izvedbo takšna, da je mogoče pričeti z izvajanjem investicij prve prioritetne liste do konca leta 2020 in druge prioritetne liste do konca leta 2021;

– investicije prve prioritetne liste izkazujejo zagotovitev finančnih sredstev za izvedbo investicij do konca leta 2020 in druge prioritetne liste do konca leta 2021;

– investicije tretje prioritetne liste morajo biti umeščene v strateške dokumente posameznih ministrstev, zahtevajo pri- pravo državnega prostorskega načrta in katerih načrtovana predračunska vrednost je minimalno 25 milijonov eurov.

(2) Vrednost pomembne investicije mora biti nad 5 mili- jonov eurov.

5. člen

(predvideno zagotavljanje sredstev)

Zagotovitev finančnih sredstev iz četrte alineje prvega odstavka prejšnjega člena se lahko izkazuje iz različnih virov financiranja:

– zasebna sredstva,

– mednarodni mehanizmi financiranja (razvojni skladi in banke),

– proračunski skladi in namenska sredstva proračuna ter namenski skladi,

– javno finančni viri občin,

– sredstva evropske kohezijske politike in ostalih evrop- skih finančnih mehanizmov,

– nacionalni javno finančni viri financiranja.

III. KOORDINACIJSKA SKUPINA

6. člen (koordinacijska skupina)

(1) Minister, pristojen za okolje in prostor, s sklepom usta- novi koordinacijsko skupino.

(2) Minister, pristojen za okolje in prostor, sprejme poslov- nik za delovanje koordinacijske skupine.

7. člen

(naloge koordinacijske skupine)

(1) Naloga koordinacijske skupine je koordinacija postop- kov pridobivanja mnenj, soglasij, dovoljenj in odločitev, pove- zanih s pomembnimi investicijami, na podlagi področnih pred- pisov, z namenom pospešitve izvedbe pomembnih investicij.

(2) Koordinacijska skupina prioritetne liste iz drugega od- stavka 3. člena tega zakona objavi na spletni strani ministrstva, pristojnega za okolje in prostor.

IV. UKREPI V ZVEZI Z IZVEDBO POMEMBNIH INVESTICIJ

8. člen (javna korist)

Šteje se, da je izvedba pomembnih investicij, določenih na podlagi tega zakona, v javno korist.

9. člen (prednostna obravnava)

(1) Izdajanje mnenj, soglasij, dovoljenj ali drugih aktov državnih organov ali nosilcev javnih pooblastil, ki so potrebni za izvedbo pomembnih investicij, se izvaja prednostno.

(2) Če organ v odločanje prejme več prednostnih zadev po tem zakonu, se kot prednostni kriterij uporabi:

– uvrstitev na prioritetno listo,

– kriterij zagotavljanja sredstev financiranja, in sicer po zaporednem vrstnem redu, kot so navedene alineje iz 5. člena tega zakona.

(3) Če krajevno pristojni organ ne more zagotoviti pred- nostne obravnave, se pristojnost odločanja lahko prenese na drug krajevno pristojen organ.

(4) Pobudo za prenos krajevne pristojnosti poda koordina- cijska skupina vladi, ki odloča o prenosu pristojnosti.

10. člen

(nujne in prednostne zadeve)

Za vse sodne postopke, ki bi tekli na podlagi uveljavljanja pravic do pravnega varstva v postopkih izdaje gradbenega dovoljenja po tem zakonu, se šteje, da gre za nujne in pred- nostne zadeve.

11. člen

(vodenje postopkov javnega naročanja)

(1) V postopkih javnega naročanja se uporablja Sporo- čilo Komisije Smernice o udeležbi ponudnikov in blaga tretje države na trgu javnih naročil EU (UL C št. 271 z dne 13. 8. 2019, str. 43).

(2) V postopkih javnega naročanja pomembnih investicij so vsi gradbeni izvajalci in podizvajalci v dejavnosti gradbeni- štva (Eurostat klasifikacija NACE, skupina F) zavezani k upora- bi vsakokrat veljavne Kolektivne pogodbe gradbenih dejavnosti z enakimi pravicami za zaposlene, kot jih imajo zaposleni pri zavezancih Kolektivne pogodbe gradbenih dejavnosti.

V. KONČNA DOLOČBA

12. člen (začetek veljavnosti)

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 300-01/20-15/21

Ljubljana, dne 29. maja 2020 EPA 1172-VIII

Državni zbor Republike Slovenije Xxxx Xxxxxx predsednik

1194. Sklep o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o Interventnem zakonu

za odpravo ovir pri izvedbi pomembnih investicij za zagon gospodarstva po epidemiji COVID-19 (IZOOPIZG, EPA 1172-VIII)

Na podlagi drugega odstavka 90. člena Ustave Republi- ke Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/00, 24/03, 69/04, 68/06, 47/13 in 75/16), 21.a člena Zakona o referen- dumu in o ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 26/07 – uradno prečiščeno besedilo, 6/18 – odl. US in 52/20) in 112. člena Poslovnika državnega zbora (Uradni list RS, št. 92/07 – uradno prečiščeno besedilo, 105/10, 80/13, 38/17 in 46/20) je Državni zbor na seji 30. maja 2020 sprejel

S K L E P‌

o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o interventnem zakonu za odpravo ovir pri izvedbi pomembnih investicij za zagon gospodarstva po epidemiji COVID-19 (IZOOPIZG, EPA 1172-VIII)

I.

Državni zbor ugotavlja, da zakonodajnega referenduma o Interventnem zakonu za odpravo ovir pri izvedbi pomemb- nih investicij za zagon gospodarstva po epidemiji COVID-19 (IZOOPIZG, EPA 1172-VIII) ni dopustno razpisati, ker gre za zakon iz prve alineje drugega odstavka 90. člena Ustave Re- publike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-i, 42/97, 66/00, 24/03, 69/04, 68/06, 47/13 in 75/16).

II.

Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

III.

Državni zbor Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Državni zbor) je na 38. izredni seji 29. 5. 2020 sprejel Interven- tni zakon za odpravo ovir pri izvedbi pomembnih investicij za zagon gospodarstva po epidemiji COVID-19 (IZOOPIZG, EPA 1172-VIII; v nadaljnjem besedilu: IZOOPIZG).

Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Vlada) je 20. 5. 2020 Državnemu zboru v skladu s prvim odstavkom

21.a člena Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 26/07 – uradno prečiščeno besedilo, 6/18 – odl. US in 52/20; v nadaljnjem besedilu: XXXX) predlagala sprejem Sklepa o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o Interventnem zakonu za odpravo ovir pri izvedbi pomembnih investicij za zagon gospodarstva po epidemiji COVID-19.

Prva alineja drugega odstavka 90. člena Ustave Repub- like Slovenije določa, da referenduma ni dopustno razpisati o zakonih o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, var- nosti ali odprave posledic naravnih nesreč. V skladu z določbo prvega odstavka 21.a člena ZRLI Državni zbor na predlog Vla- de sprejme sklep, s katerim ugotovi, da referenduma ni dopu- stno razpisati, ker gre za zakon o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč, takoj po preteku sedmih dni od sprejetja zakona. Če Državni svet Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Državni svet) odloči, da glede zakona ne bo zahteval, da Državni zbor pred razglasitvijo zakona o njem še enkrat odloča, Državni zbor sprejme sklep takoj po prejemu obvestila o takšni odločitvi Državnega sveta. Sklep mora vsebovati razloge, zaradi katerih referenduma ni dopustno razpisati.

IZOOPIZG, glede katerega je Xxxxx v skladu z drugim odstavkom 90. člena Ustave Republike Slovenije in 21.a čle- nom ZRLI Državnemu zboru predlagala sprejetje sklepa o ne- dopustnosti zakonodajnega referenduma, odpravlja posledice naravne nesreče epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) (v nadaljnjem besedilu: epidemija COVID-19) in predlaga omilitev njenih posledic za slovensko gospodarstvo. V skladu z 8. členom Zakona o varstvu pred naravnimi in dru- gimi nesrečami (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 97/10 in 21/18 – ZNOrg) se za naravno nesrečo šteje tudi množičen pojav nalezljive bolezni.

Izbruh okužb zaradi nalezljive bolezni COVID-19 ob koncu leta 2019 na Kitajskem se je februarja 2020 razširil tudi na ob- močje držav Evropske unije, že na začetku zlasti v države, na katere meji Republika Slovenija, v marcu, aprilu in maju 2020 pa se virus razširja tudi v Republiki Sloveniji, kljub ukrepom, ki jih je Xxxxx sprejela za omejitev in zajezitev širjenja epidemije COVID-19. Vsi ukrepi za zajezitev epidemije COVID-19 pred- stavljajo omejitev javnega življenja in javnega zbiranja ljudi na območju Republike Slovenije, s čimer nastajajo posledice na področju gospodarstva, kmetijstva, gozdarstva, izpolnjevanja

davčnih obveznosti, šibkejših družbenih skupin oziroma na vseh ravneh družbe. Izjemnost razmer, v katerih se je znašla Repub- lika Slovenija ob izbruhu epidemije COVID-19 in ki zahtevajo takojšen odziv države, izhaja tako iz zgodovinskih virov, ki pričajo o tem, da predvidene posledice te epidemije niso primerljive z nobenim dogodkom v zgodovini po drugi svetovni vojni, gospo- darske in socialne posledice pa svetovni viri primerjajo z veliko gospodarsko krizo oziroma veliko depresijo iz leta 1929, ki se je iz Združenih držav Amerike razširila na cel svet. Izjemnost razmer se kaže tudi v napovedih gospodarskih gibanj, na primer Mednarodni denarni sklad Republiki Sloveniji napoveduje padec rasti bruto družbenega proizvoda za osem odstotkov v letu 2020, prav tako druge institucije, ki se ukvarjajo z napovedovanjem navedenih gibanj, napovedujejo veliko upočasnitev gospodarske rasti oziroma padec bruto družbenega proizvoda. Vse navede- no pa zaradi zastoja gospodarskih dejavnosti, ki so posledica odlokov Vlade, s katerimi so se določali ukrepi za zagotovitev javnega zdravja, povzroča socialne stiske in tudi posledice na drugih področjih življenja. Na drugi strani je treba zagotoviti tudi, da bodo sprejeti ukrepi v največjem možnem obsegu ublažili po- sledice epidemije in pripomogli k preživetju tako v gospodarskem kot socialnem pomenu besede.

IZOOPIZG bo kot pomemben prispevek za blažitev učinkov epidemije na slovensko gospodarstvo prinesel po- spešitev investiranja države, občin in zasebnih podjetij v gra- dnjo infrastrukture in objektov ter posledično opremljanje teh. Čimprejšnja aktivacija investicij bo odločilno prispevala tudi k ohranjanju delovnih mest na področju gradbeništva, prometa, dobaviteljskih verig in širšega storitvenega sektorja. Ključni namen dela zakonskih rešitev je namreč povezanih z zagonom investicij kot pomembni korak v izhodne strategije, pri čemer pa se bi z zakonom omogočil pospešen zagon pomembnih inve- sticij v Republiki Sloveniji v najkrajšem možnem času po koncu epidemije COVID-19, in sicer na način, da se pospeši izvedbo pomembnih investicij države, občin in zasebnega sektorja. Tako predstavlja nujen ukrep, ki bo imel neposredne učinke na blažitev posledic epidemije.

Iz navedenega Državni zbor ugotavlja, da se IZOOPIZG nanaša na vsebino, glede katere v skladu s prvo alinejo dru- gega odstavka 90. člena Ustave Republike Slovenije razpis zakonodajnega referenduma ni dopusten, ker zadevni zakon predstavlja zakon o nujnih ukrepih za zagotovitev odprave po- sledic naravnih nesreč v smislu prve alineje drugega odstavka

90. člena Ustave Republike Slovenije.

Št. 300-01/20-15/23

Ljubljana, dne 30. maja 2020 EPA 1172-VIII

Državni zbor Republike Slovenije Xxxx Xxxxxx predsednik

1195. Zakon o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (ZIUOOPE)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z

o razglasitvi Zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (ZIUOOPE)

Razglašam Zakon o interventnih ukrepih za omilitev in od- pravo posledic epidemije COVID-19 (ZIUOOPE), ki ga je spre-

jel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 29. maja

2020.

Št. 003-02-3/2020-29

Ljubljana, dne 30. maja 2020

Xxxxx Xxxxx predsednik Republike Slovenije

Z A K O N

O INTERVENTNIH UKREPIH ZA OMILITEV IN ODPRAVO POSLEDIC EPIDEMIJE COVID-19

(ZIUOOPE)

I. DEL

SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen (vsebina zakona)

(1) S tem zakonom se določajo začasni ukrepi za omilitev in odpravo posledic epidemije nalezljive bolezni COVID-19 (v nadaljnjem besedilu: epidemija).

(2) S tem zakonom se zaradi omilitve in odprave posledic epidemije za gospodarstvo, javne finance in področja gradnje objektov odstopa od določb:

1. Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospo- darstvo (Uradni list RS, št. 49/20 in 61/20),

2. Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 9/12 – odl. US, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12, 94/12, 52/13 – odl. US, 96/13, 29/14 – odl. US, 50/14, 23/15, 55/15, 63/16, 69/17, 21/19, 28/19 in 66/19),

3. Zakona o spodbujanju investicij (Uradni list RS, št. 13/18),

4. Zakona o financiranju občin (Uradni list RS, št. 123/06, 57/08, 36/11, 14/15 – ZUUJFO, 71/17 in 21/18 – popr.),

5. Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07

– uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18 in 61/20

– ZIUZEOP-A),

6. Zakona o nalezljivih boleznih (Uradni list RS, št. 33/06

– uradno prečiščeno besedilo in 49/20 – ZIUZEOP),

7. Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15 in 14/18).

(3) S tem zakonom se določajo tudi začasni ukrepi za omilitev in odpravo posledic epidemije na področju dela, jav- nih financ, gospodarstva, kmetijstva, gozdarstva in prehrane, štipendij, subvencije študentske prehrane, visokega šolstva, infrastrukture, javnega naročanja in odnosa Republike Slove- nije do prebivalcev tretjih držav.

II. DEL

ODSTOP OD DOLOČB DOLOČENIH ZAKONOV

2. člen

Ne glede na 20. člen Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (Uradni list RS, št. 49/20 in 61/20; v nadaljnjem besedilu: ZIUZEOP) se ukrep iz 100.a člena ZIUZEOP uporablja po tem zakonu od 1. junija do 31. de- cembra 2020, ukrepi iz 100.b do 100.h člena ZIUZEOP pa od

1. junija do 31. decembra 2021.

3. člen

(1) Ne glede na določbe prvega odstavka 4. člena Zakona o spodbujanju investicij (Uradni list RS, št. 13/18; v nadaljnjem

besedilu: ZSInv) se spodbude dodelijo, tudi če investicija izpol- njuje naslednje pogoje:

1. da je najnižja vrednost investicije:

– 1.000.000 eurov v predelovalni dejavnosti,

– 500.000 eurov v storitveni dejavnosti, pri čemer inve- sticija v stroje ter v opremo pomeni najmanj 50 % vrednosti investicije,

– 500.000 eurov v razvojno-raziskovalni dejavnosti, pri čemer investicija v stroje ter v opremo pomeni najmanj 50 % vrednosti investicije,

2. da najpozneje v treh letih po zaključku investicije ustva- ri in zapolni najmanj naslednje število novih delovnih mest:

– 10 v predelovalni dejavnosti,

– 10 v storitveni dejavnosti,

– 3 v razvojno-raziskovalni dejavnosti.

(2) Ne glede na določbe drugega odstavka 4. člena ZSInv se šteje, da investicija bistveno prispeva k razvoju slovenskega gospodarstva, če poleg pogojev iz 3., 4., 5., 6. in 7. točke pr- vega odstavka 4. člena ZSInv izpolnjuje tudi naslednja pogoja:

1. da je najnižja vrednost investicije:

– 12.000.000 eurov v predelovalni dejavnosti, pri čemer investicija v stroje ter v opremo pomeni najmanj 50 % vrednosti investicije,

– 3.000.000 eurov v storitveni dejavnosti, pri čemer in- vesticija v stroje ter v opremo pomeni najmanj 50 % vrednosti investicije,

– 2.000.000 eurov v razvojno-raziskovalni dejavnosti in pri kateri investicija v stroje ter v opremo pomeni najmanj 50 % vrednosti investicije in

2. da zagotovi vsaj ohranitev obstoječih delovnih mest ali da najpozneje v treh letih po zaključku investicije ustvari in zapolni najmanj naslednje število novih delovnih mest:

– 50 v predelovalni dejavnosti, od tega najmanj 10 viso- kokvalificiranih,

– 40 v storitveni dejavnosti, od tega najmanj 10 visoko- kvalificiranih,

– 20 v razvojno-raziskovalni dejavnosti, od tega najmanj 10 visokokvalificiranih.

(3) Določbe tega člena veljajo do 30. junija 2021.

4. člen

Ne glede na tretjo alinejo osmega odstavka 69. člena Za- kona o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 9/12 – odl. US, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12, 94/12, 52/13 – odl. US, 96/13, 29/14 – odl. US, 50/14, 23/15,

55/15, 63/16, 69/17, 21/19, 28/19 in 66/19; v nadaljnjem be- sedilu: ZDoh-2) se za davčni leti 2020 in 2021 kot pogoj šteje, da v davčnem letu pred davčnim letom, za katero priglašajo obravnavo dohodka od malega obsega prve stopnje predelave, prihodki od te dejavnosti ne presegajo 7.000 eurov.

5. člen

V Zakonu o financiranju občin (Uradni list RS, št. 123/06, 57/08, 36/11, 14/15 – ZUUJFO, 71/17 in 21/18 – popr.) se v

10.b členu drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:

»(2) Občina se v tekočem proračunskem letu lahko za- dolži, če odplačilo obveznosti iz naslova posojil (glavnice in obresti), finančnih najemov in blagovnih kreditov (obrokov) ter potencialnih obveznosti iz naslova izdanih poroštev za izpolnitev obveznosti posrednih proračunskih uporabnikov in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je občina, v posameznem letu odplačila ne preseže 10 % realiziranih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov občinskega proračuna v letu pred letom zadolževanja, zmanjšanih za prejete donacije, transferne pri- hodke iz državnega proračuna za investicije in prejeta sredstva iz proračuna Evropske unije ter prihodke režijskih obratov.«.

6. člen

V Zakonu o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07

– uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18 in 61/20

– ZIUZEOP-A) se v 86.a členu za petim odstavkom doda nov šesti odstavek, ki se glasi:

»(6) Če ni v aktih združenj določeno drugače, združenje zastopa eden od županov občin članic, člani organov upravlja- nja in nadzora pa so lahko poleg županov tudi drugi funkcionarji občin članic.«.

Dosedanji šesti do deveti odstavek postanejo sedmi do

deseti odstavek.

7. člen

Ne glede na določbe Zakona o javnem naročanju (Urad- ni list RS, št. 91/15 in 14/18; v nadaljnjem besedilu: ZJN-3) naročnikom do 15. aprila 2021 ni potrebno izvesti projektnega natečaja v skladu z določbami petega poglavja ZJN-3, če gre za projektiranje objektov za zdravstvo, ki so namenjeni izvaja- nju sekundarnega in terciarnega nivoja zdravstvenega varstva.

8. člen

(1) Ne glede na prvi odstavek 19. člena Zakona o nale- zljivih boleznih (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo in 49/20 – ZIUZEOP; v nadaljnjem besedilu: ZNB) je karantena ukrep, s katerim se omeji svobodno gibanje in do- ločijo obvezni zdravstveni pregledi zdravim osebam, ki so bile ali za katere se sumi, da so bile v stiku z nekom, ki je zbolel za nalezljivo boleznijo, uvrščeno v 1. skupino na podlagi predpisa iz drugega odstavka 8. člena ZNB, ali drugo nalezljivo bolezni- jo, za katero je Vlada Republike Slovenije na podlagi tretjega odstavka 8. člena ZNB odločila, da se zanjo uporabijo ukrepi, določeni z ZNB, v času njegove kužnosti.

(2) Ne glede na določbo drugega odstavka 19. člena ZNB, karanteno iz prvega odstavka 19. člena ZNB, odredi minister, pristojen za zdravje, ali od njega pooblaščena oseba.

9. člen

Ukrepa iz 3. in 7. člena tega zakona se uporabljata od

1. junija 2020, ukrep iz 8. člena tega zakona pa od 1. junija 2020 do 31. decembra 2020.

III. DEL

ZAČASNI UKREPI

10. člen (trajanje ukrepov)

Ukrepi iz tega dela zakona in iz aktov, sprejetih na njegovi podlagi, se uporabljajo od 1. junija 2020 do 31. decembra 2020, če ta zakon ne določa drugače.

1. DELNO SUBVENCIONIRANJE SKRAJŠANJA POLNEGA DELOVNEGA ČASA

11. člen (namen ukrepa)

(1) S tem zakonom se z namenom ohranitve delovnih mest, zaradi posledic epidemije in začasne nezmožnosti za- gotavljanja dela iz poslovnih razlogov ureja možnost odreditve dela s skrajšanim delovnim časom ob hkratni delni napotitvi na začasno čakanje na delo delavca, ki ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas, na način, da delodajalec delav- cu zagotavlja delo vsaj za polovični delovni čas (v nadaljnjem besedilu: odreditev dela s skrajšanim delovnim časom).

(2) Delodajalec, ki delavcu skladno s prejšnjim odstavkom zagotavlja delo za vsaj polovični delovni čas, lahko zaradi po- vračila izplačanega nadomestila plače za preostali del delov- nega časa do polnega delovnega časa, za katerega je delavcu odrejeno čakanje na delo v deležu od 5 do 20 ur tedensko, uveljavlja delno povračilo nadomestila plače zaradi odreditve dela s skrajšanim delovnim časom, določeno s tem zakonom (v nadaljnjem besedilu: subvencija).

12. člen (upravičeni delodajalec)

(1) Pravico do subvencije po tem zakonu lahko uveljavlja delodajalec, ki:

– je pravna ali fizična oseba in ki je bil v Poslovni register Slovenije vpisan pred 13. marcem 2020 ter zaposluje delavce na podlagi pogodbe o zaposlitvi za polni delovni čas in

– po njegovi oceni najmanj 10 % zaposlenim mesečno ne more zagotavljati najmanj 90 % dela.

(2) Do subvencije niso upravičeni neposredni ali posredni uporabniki proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 50 %.

(3) Odreditev dela s skrajšanim delovnim časom na pod- lagi tega zakona ni možna delavcu v času teka odpovednega roka.

(4) Pred sprejetjem odločitve o odreditvi dela s skrajšanim delovnim časom se mora delodajalec o obsegu dela s skrajša- nim delovnim časom, številu zaposlenih, ki jim bo takšno delo odrejeno, in trajanju odreditve posvetovati s sindikati pri delo- dajalcu, če sindikata pri delodajalcu ni, pa s svetom delavcev, in pridobiti pisno mnenje sindikata oziroma sveta delavcev. Če pri delodajalcu ni sindikata niti sveta delavcev, mora delodajalec pred sprejetjem odločitve obvestiti delavce na pri delodajalcu običajen način.

(5) Če se spremenijo okoliščine odreditve dela s skrajša- nim delovnim časom, zlasti obseg dela s skrajšanim delovnim časom, število zaposlenih, ki jim bo takšno delo odrejeno, in trajanje odreditve, ki so bile podlaga za sprejetje odločitve, je treba opraviti novo posvetovanje iz prejšnjega odstavka.

13. člen (časovna omejitev)

(1) Delodajalec lahko posameznemu delavcu, s katerim ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas, od- redi delo s skrajšanim delovnim časom od 1. junija 2020 do

31. decembra 2020.

(2) Delodajalec uveljavlja subvencijo mesečno za pretekli mesec, dokler izpolnjuje pogoje iz prejšnjega člena.

14. člen

(pravice in obveznosti delavcev)

(1) Delavec, ki mu je začasno odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom, ohrani vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, kot da bi delal polni delovni čas, razen tistih, ki so drugače urejene s tem zakonom.

(2) V skladu s tem zakonom ima delavec v času začasno odrejenega dela s skrajšanim delovnim časom:

– pravico do plačila za delo v času, ko dejansko dela,

– za čas do polnega delovnega časa, ko v okviru odre- jenega skrajšanega delovnega časa ne dela, pravico do na- domestila plače, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga,

– pravico do odmora med delovnim časom v sorazmerju s časom, prebitim na delu,

– obveznost, da na zahtevo delodajalca opravlja delo s polnim delovnim časom.

(3) Če je delavec v času začasno odrejenega dela s skraj- šanim delovnim časom odsoten z dela v primerih, določenih z zakonom, ki ureja delovna razmerja, ima mesečno pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, pri čemer se upošteva delovna obveznost delavca, kot je določena s pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas. Osnova za višino nadomestila plače se določi glede na plačo, ki bi jo delavec prejel, kot če bi delal polni delovni čas.

(4) Delodajalec pisno odredi delavcu delo s skrajšanim delovnim časom. V pisnem napotilu določi obseg skrajšanega delovnega časa, ki ne sme biti krajši od polovice polnega de-

lovnega časa, čas trajanja dela s skrajšanim delovnim časom, razporeditev delovnega časa ali način razporeditve delovnega časa, čas trajanja odmora med delom, višino povračila stro- škov v zvezi z delom, možnost in način poziva delavcu, da delo ponovno opravlja s polnim delovnim časom ter višino nadomestila plače.

(5) Delavec se lahko v času odrejenega skrajšanega delovnega časa v skladu z določbami zakona, ki ureja trg dela, prijavi v evidenco iskalcev zaposlitve in se lahko vključi v ukre- pe, ki se zagotavljajo prijavljenim iskalcem zaposlitve.

(6) V času dela s polnim delovnim časom delavec ni zave- zan izvajati aktivnosti iz ukrepov aktivne politike zaposlovanja v skladu z zakonom, ki ureja trg dela.

(7) Če se delavec na podlagi soglasja delodajalca vključi v ukrepe iz petega odstavka tega člena, je ne glede na določbo drugega odstavka tega člena, osnova za nadomestilo plače do- ločena v višini, kot je določena v sedmem odstavku 137. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13

– popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS in 81/19).

15. člen

(delavci s pravicami iz socialnih zavarovanj) Delavca, ki je upravičen do dela s krajšim delovnim ča-

som in prejema delno nadomestilo na podlagi predpisov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ali je upravičen do dela s krajšim delovnim časom na podlagi predpisov o zdra- vstvenem zavarovanju ali starševskem varstvu, delodajalec ne sme napotiti na delo s skrajšanim delovnim časom.

16. člen

(postopek uveljavljanja subvencije)

(1) Delodajalcu se dodeli subvencija na podlagi vloge za dodelitev subvencije (v nadaljnjem besedilu: vloga), ki jo skupaj z dokazili o izpolnjevanju pogojev iz prvega odstavka

12. člena tega zakona vloži pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje najpozneje v 15 dneh po odreditvi skrajšanega delovnega časa.

(2) Delodajalec vlogi iz prejšnjega odstavka priloži:

– dokazila o izpolnjevanju pogojev iz prvega odstavka

12. člena tega zakona,

– podpisano izjavo, s katero se zaveže, da v obdobju prejemanja subvencije in še mesec dni po tem obdobju ne bo kršil prepovedi odpuščanja iz drugega odstavka 18. člena tega zakona,

– soglasje za objavo podatkov iz 20. člena tega zakona.

(3) Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje o vlogi iz prvega odstavka tega člena odloči s sklepom v 15 dneh od pre- jema vloge. Zoper sklep ni pritožbe, možen pa je upravni spor.

(4) Delodajalec na podlagi sklepa iz prejšnjega odstavka z Zavodom Republike Slovenije za zaposlovanje sklene pogodbo o subvencioniranju (v nadaljnjem besedilu: pogodba), v kateri se določijo medsebojna razmerja, obveznosti in odgovornosti pogodbenih strank. Pogodba mora zlasti vsebovati predmet, višino, način izplačila subvencije, pogoje in način vračila sub- vencije, čas prejemanja subvencije, spremljanje, poročanje, sankcije za kršitve ter nadzor nad izvajanjem.

17. člen

(višina in izplačilo subvencije)

(1) Subvencija za ohranitev zaposlitve znaša:

– 448 eura na delavca mesečno ob zagotavljanju dela za skrajšani delovni čas v obsegu od 20 do vključno 24 ur tedensko,

– 336 eura na delavca mesečno ob zagotavljanju dela za skrajšani delovni čas v obsegu od 25 do vključno 29 ur tedensko,

– 224 eura na delavca mesečno ob zagotavljanju dela za skrajšani delovni čas v obsegu od 30 do vključno 34 ur tedensko,

– 112 eura na delavca mesečno ob zagotavljanju dela za skrajšani delovni čas v obsegu 35 ur tedensko.

(2) Subvencija se sorazmerno zmanjša za čas odsotnosti z dela iz tretjega odstavka 14. člena tega zakona.

(3) Subvencija se delodajalcu izplačuje mesečno, v soraz- mernem deležu ali v celoti, najpozneje v 30 dneh po podpisu pogodbe iz četrtega odstavka prejšnjega člena.

18. člen (obveznosti delodajalca)

(1) V obdobju prejemanja subvencije mora delodajalec delavcem, ki jim je odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom, redno izplačevati plačo in nadomestilo plače v sorazmernem delu glede na odrejeni delež dela oziroma delnega začasnega čakanja na delo.

(2) Delodajalec ne sme:

– v obdobju prejemanja subvencije in še mesec dni po tem obdobju začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem, ki jim je odredil delo s skraj- šanim delovnim časom, ali odpovedati pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, razen če je bil program razreševanja presežnih delavcev sprejet že pred

13. marcem 2020 in delodajalec za te delavce ni uveljavil subvencije po tem zakonu ali ZIUZEOP (xxxxxxx prepovedi odpuščanja) in

– v obdobju iz prejšnjega odstavka odrejati nadurnega dela, neenakomerno razporediti ali začasno prerazporediti de- lovnega časa, če to delo lahko opravi z delavci, ki jim je odre- jeno delo s skrajšanim delovnim časom.

(3) Delodajalec je dolžan voditi evidenco o izrabi delov- nega časa delavca, ki mu odredi delo s skrajšanim delovnim časom v skladu s tem zakonom, na način, da je iz nje razviden čas prihoda in odhoda z dela. Čas prihoda in odhoda z dela se mora vpisati v evidenco o izrabi delovnega časa ob dejanskem prihodu in odhodu delavca z dela.

(4) Delodajalec mora sporočiti Zavodu Republike Slove- nije za zaposlovanje, da je delavcu odredil delo s skrajšanim delovnim časom po tem zakonu, najpozneje v treh delovnih dneh od dneva odreditve.

(5) Če delodajalec ravna v nasprotju s prvim, drugim, tretjim ali četrtim odstavkom tega člena, mora prejeta sredstva z zakonitimi zamudnimi obrestmi v celoti vrniti.

(6) Delodajalec, ki prejema ali je prejemal sredstva po tem zakonu, mora prejeta sredstva z zakonitimi zamudnimi obrest- mi vrniti v celoti, če začne postopke likvidacije po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, v obdobju:

– prejemanja sredstev in

– po prenehanju prejemanja sredstev, ki je enako obdobju prejemanja sredstev.

(7) Delodajalec, ki je prejel subvencijo na podlagi tega zakona, mora v primeru, da je od uveljavitve tega zakona prišlo do izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, izplačanih v letu 2020 oziroma za leto 2020, o tem seznaniti Finančno upravo Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: FURS). Prejeta sredstva mora vrniti po vročitvi odločbe, skupaj z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva prejema subvencije do dneva vračila.

19. člen

(izvajanje nadzora nad dodelitvijo subvencije)

(1) Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje opravlja nadzor nad dodelitvijo in izplačevanjem subvencije po tem zakonu.

(2) Za potrebe dodeljevanja subvencij in izvajanje nad- zora ima Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje pravico brezplačno pridobivati podatke o delavcih, za katere delodaja- lec prejme subvencijo, in sicer osebno ime, EMŠO, zavaroval- no podlago, dejanski in polni delovni čas ter izplačane plače

in plačane prispevke za socialno varnost, iz obstoječih zbirk osebnih podatkov Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slove- nije, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in FURS in od delodajalca evidenco izrabe delovnega časa.

(3) Podatki, ki jih pridobi Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje na podlagi tega zakona, se ne smejo pošiljati tretjim osebam, hranijo pa se deset let po njihovi pridobitvi, razen v anonimizirani obliki za raziskovalne namene.

(4) Po preteku roka hrambe iz prejšnjega odstavka se podatki blokirajo in obravnavajo v skladu s predpisi, ki urejajo poslovanje organov javne uprave s stalno zbirko do- kumentarnega gradiva oziroma ravnanje z javnim arhivskim gradivom.

(5) Po blokiranju v skladu s prejšnjim odstavkom se po- datki iz drugega odstavka tega člena hranijo 30 let.

20. člen

(javna objava evidence prejemnikov sredstev)

Seznam prejemnikov subvencije po tem zakonu in podatki o višini prejetih subvencij predstavljajo informacijo javnega zna- čaja in so javno objavljeni na spletni strani Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje.

21. člen (inšpekcijski nadzor)

Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb 11. do 20. člena tega zakona opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za delo v skladu s predpisi, ki urejajo inšpekcijski nadzor.

22. člen

(pogoji dodelitve državne pomoči)

(1) Ukrep iz tega poglavja se izvaja v skladu s točko 3.10 Sporočila Komisije Začasni okvir za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 (UL C št. 91 I z dne 20. 3. 2020, str. 1 in sprememba UL C št. 112 I z dne 4. 4. 2020, str. 1).

(2) Skupni znesek sofinanciranja istih upravičenih stro- škov, ki se financirajo tudi iz drugih javnih virov, ne sme preseči omejitev, določenih s tem zakonom.

(3) Subvencija se lahko kombinira tudi z drugimi ukrepi za podporo ohranjanju delovnih mest, če kombinirana podpora ne povzroči prekomernega nadomestila za stroške plač posame- znega delavca.

23. člen (upravičenost do izvajanja ukrepa)

Delodajalci so upravičeni do izvajanja ukrepa iz tega poglavja za čas veljavnosti tega zakona tudi v primeru, če jim subvencija po tem zakonu ne bo dodeljena ali zanjo ne bodo zaprosili.

2. PODPORA GOSPODARSTVU

2.1. Povračilo nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo

24. člen

(namen podpore in upravičenci)

(1) Pravico do ukrepa delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo lahko uveljavlja vsak delodajalec v Republiki Sloveniji, ki jim začasno ne more zagotavljati dela zaradi posledic epidemije, razen:

– neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 70 %,

– delodajalec, ki opravlja finančno ali zavarovalniško de- javnost, ki spada v skupino K po standardni klasifikaciji dejav- nosti, in ima več kot deset zaposlenih na dan 13. marca 2020,

– tuja diplomatska predstavništva in konzulati, medna- rodne organizacije, predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organi in agencije Evropske unije v Republiki Sloveniji.

(2) Do ukrepa iz prejšnjega odstavka so upravičeni tudi tisti delodajalci, ki ne izpolnjujejo in ne dosežejo pogoja iz tre- tjega odstavka tega člena in imajo status humanitarne organi- zacije po Zakonu o humanitarnih organizacijah (Uradni list RS, št. 98/03 in 61/06 – ZDru-1) ali status invalidske organizacije po Zakonu o invalidskih organizacijah (Uradni list RS, št. 108/02 in 61/06 – ZDru-1).

(3) Do ukrepa so upravičeni tisti delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije upadli za več kot 10 % glede na leto 2019. Če niso poslovali v celotnem letu 2019 oziroma 2020, so do ukrepa upravičeni tudi tisti de- lodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019. Če v letu 2019 niso poslovali, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo pov- prečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 12. marca 2020. Če pogoji iz tega odstavka ob predložitvi letnih poročil za leto 2020 ne bodo doseženi, upravičenec vrne prejeta sredstva na podlagi ukrepa.

(4) Prihodki iz prejšnjega odstavka so čisti prihodki od prodaje, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, ter nadome- stila iz zavarovanja za starševsko varstvo.

25. člen (omejitev)

Delodajalec iz prejšnjega člena lahko napoti posamezne- ga delavca na začasno čakanje na delo najdlje do 30. junija 2020.

26. člen

(pravice in obveznosti delavcev)

(1) Delavec, ki je napoten na začasno čakanje na delo in delodajalec zanj prejema povračilo izplačanega nadomestila plače, ohrani vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, razen tistih, ki so drugače urejene s tem zakonom.

(2) Delavec ima v času začasnega čakanja na delo po tem zakonu dolžnost, da se na zahtevo delodajalca vrne na delo do sedem delovnih dni v tekočem mesecu. Delodajalec mora o tem predhodno obvestiti Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje.

(3) Če je bila plača delavca znižana zaradi določitve kraj- šega polnega delovnega časa pri delodajalcu, se za določitev osnove za nadomestilo plače za čas začasnega čakanja na delo upošteva plača ali osnova za nadomestilo plače v zadnjih treh mesecih pred določitvijo krajšega polnega delovnega časa.

(4) Če delavec v dogovoru z delodajalcem v času zača- snega čakanja na delo izrabi pravico do letnega dopusta, ima za čas izrabe letnega dopusta pravico do nadomestila plače v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja.

(5) Delodajalec delavca pisno napoti na začasno čakanje na delo. V pisnem napotilu določi čas začasnega čakanja na delo, možnosti in način poziva delavcu, da se predčasno vrne na delo, ter višino nadomestila plače.

27. člen

(višina nadomestila plače)

(1) Delavec ima v času začasnega čakanja na delo pra- vico do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga.

(2) Nadomestilo plače, določeno v skladu s prejšnjim odstavkom, ne sme biti nižje od minimalne plače v Republiki Sloveniji.

(3) Ne glede na zakon, ki ureja delovna razmerja, za čas trajanja začasnih ukrepov iz tega zakona velja za vse delavce,

ki delajo pri delodajalcih iz 24. člena tega zakona, višina na- domestila plače, določena s prvim in drugim odstavkom tega člena, če ta zakon ne določa drugače.

28. člen

(delavci s pravicami iz socialnih zavarovanj)

(1) Če je delavec ob napotitvi na začasno čakanje na delo upravičen do odsotnosti z dela ali med trajanjem začasnega čakanja na delo pridobi pravico do odsotnosti z dela na podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju ali starševskem varstvu ter do ustreznega nadomestila plače ali plačila prispevkov, se nadomestilo plače iz prejšnjega člena v tem času ne izplačuje.

(2) Če je delavec ob napotitvi na začasno čakanje na delo ali med trajanjem začasnega čakanja na delo upravičen do dela s krajšim delovnim časom in prejema delno nadomestilo na podlagi predpisov o pokojninskem in invalidskem zavaro- vanju ali je upravičen do dela s krajšim delovnim časom na podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju ali starševskem varstvu, se nadomestilo plače iz prejšnjega člena v tem času izplačuje v sorazmernem delu, delavec pa zadrži pravico do prejemkov oziroma plačila prispevkov iz socialnih zavarovanj po teh predpisih, kot da bi delal.

29. člen

(višina delnega povračila izplačanega nadomestila plače)

(1) Višina delnega povračila izplačanega nadomestila plače iz 27. člena tega zakona s strani Republike Slovenije znaša 80 % nadomestila plače in je omejena z višino najvišjega zneska denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, dolo- čenega v zakonu, ki ureja trg dela. V 80 % nadomestila plače, ki ga krije Republika Slovenija, je vključeno nadomestilo plače in prispevki za vsa socialna zavarovanja.

(2) Višina delnega povračila izplačanega nadomestila pla- če iz 27. člena tega zakona s strani Republike Slovenije ne sme presegati 80 % vrednosti izplačanega nadomestila plače, zato delodajalec krije preostalo višino povračila do 20 % nadomestila plače in prispevkov.

(3) Delodajalec, ki je neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, ka- terega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 nižji od 70 %, lahko uveljavlja povračilo nadomestila plače le v višini deleža, ki je enak deležu njegovih prihodkov iz nejavnih virov.

30. člen

(postopek in način uveljavljanja povračila nadomestila plače)

(1) Delodajalec uveljavi pravico do povračila izplačanih nadomestil plače po tem zakonu z vlogo, ki jo vloži v elektronski obliki pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje v osmih dneh od napotitve delavca na začasno čakanje na delo, vendar najpozneje do 30. junija 2020.

(2) Pravice do povračila izplačanih nadomestil plače iz prejšnjega odstavka ne more uveljavljati delodajalec:

– ki ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ, če ima neplačane zapadle obveznosti na dan vložitve vloge. Šteje se, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti iz te alineje tudi, če na dan oddaje vloge ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje vloge;

– če je nad njim uveden postopek stečaja.

(3) Vlogi iz prvega odstavka tega člena za delavca na začasnem čakanju na delo delodajalec priloži oceno upada pri- hodkov, za pravilnost katere kazensko in materialno odgovarja, ter dokazila o napotitvi delavcev na začasno čakanje na delo zaradi začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga.

(4) Delodajalec, katerega zaposlitve so neposredno ali posredno sofinancirane iz proračuna Republike Slovenije preko

posebnih programov in lahko uveljavlja povračilo nadomestila plače le v višini razlike med polnim sofinanciranjem in siceršnjo subvencijo, v vlogi navede delež financiranja iz proračuna Re- publike Slovenije v letu 2019.

(5) Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje odloči o vlogi v 15 dneh s sklepom.

(6) Sklep o povračilu izplačanih nadomestil plače mora zlasti vsebovati predmet, osnovo za izračun nadomestil plače, način izračuna povračila nadomestil plače, višino povračila na- domestil plače, vsebino zahtevkov za povračilo nadomestil plače in njihovih prilog, razloge za zavrnitev zahtevka za povračilo, rok za izplačilo, obdobje vračanja sredstev, spremljanje in poročanje, sankcije za kršitev sklepa ter nadzor nad njegovim izvajanjem.

(7) Delno povračilo nadomestila plače, razen za delavce, za katere plačilo nadomestila plače ne bremeni delodajalca, se delodajalcu izplačuje mesečno, v sorazmernem deležu ali v celoti, in sicer deseti dan meseca, ki sledi mesecu izplačila nadomestila plače po tem zakonu.

(8) Delodajalcu pripada povračilo nadomestila plače za dejansko mesečno oziroma tedensko obveznost, za prazničen in drug dela prost dan, določen z zakonom, če bi delavec na ta dan dejansko delal.

31. člen

(izvajanje nadzora nad dodelitvijo in izplačevanjem nadomestil plače ter izvajanjem sklepa)

(1) Delodajalec, ki uveljavi povračilo nadomestil plač, mora Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje omogočiti administrativni in finančni nadzor nad izpolnjevanjem pogodbe- nih obveznosti. V primeru nadzora na kraju samem mora Za- vodu Republike Slovenije za zaposlovanje omogočiti vpogled v računalniške programe, listine in postopke v zvezi z izvajanjem tega zakona.

(2) Za potrebe izplačevanja povračil nadomestil plače in izvajanja nadzora ima Zavod Republike Slovenije za za- poslovanje pravico brezplačno pridobivati podatke o delavcih na začasnem čakanju na delo iz zbirk podatkov od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije ter FURS, in sicer:

– osebno ime,

– EMŠO,

– zavarovalno podlago ter

– podatke o izplačanih plačah in plačanih prispevkih za socialno varnost.

(3) Za namen izvajanja nadzora nad izpolnjevanjem skle- pa ima Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje pravico tudi neposredno od delodajalca pridobivati dokazila in listine, iz katerih je razviden način uveljavljanja pravic po tem zakonu, na katerih mora delodajalec prekriti oziroma iz katerih mora izločiti tiste dele listin, ki niso nujni za ugotovitev razloga prenehanja zaposlitve in za vročitev takšne listine.

(4) Podatki, ki jih pridobi Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje na podlagi tega zakona, se ne smejo pošiljati tretjim osebam, hranijo pa se deset let po njihovi pridobitvi, razen v anonimizirani obliki za raziskovalne namene.

(5) Po preteku roka hrambe iz prejšnjega odstavka se podatki blokirajo in obravnavajo v skladu s predpisi, ki urejajo poslovanje organov javne uprave s stalno zbirko dokumentar- nega gradiva oziroma ravnanje z javnim arhivskim gradivom.

(6) Po blokiranju v skladu s prejšnjim odstavkom se po- datki iz drugega odstavka tega člena hranijo 30 let.

32. člen (obveznost delodajalca)

(1) V obdobju prejemanja povračila izplačanih nadomestil plače v skladu z 29. členom tega zakona mora delodajalec delavcem izplačevati nadomestila plače.

(2) V obdobju iz prejšnjega odstavka delodajalec ne sme odrejati nadurnega dela, če to delo lahko opravi z delavci na začasnem čakanju na delo.

(3) Če delodajalec delavca pozove, da se vrne na delo, o tem predhodno obvesti Zavod Republike Slovenije za zapo- slovanje.

(4) Če delodajalec ravna v nasprotju s prvim, drugim ali tretjim odstavkom tega člena, mora prejeta sredstva vrniti v celoti.

(5) Delodajalec, ki prejema ali je prejemal sredstva v skladu s tem zakonom, mora prejeta sredstva vrniti v celoti, če začne postopke likvidacije po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, v obdobju:

– prejemanja sredstev in

– po prenehanju prejemanja sredstev, ki je enako obdobju prejemanja sredstev.

(6) Delodajalec ne sme odpustiti delavca v času prejema- nja nadomestila plače.

33. člen (inšpekcijski nadzor)

Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem 24. do 32. člena tega zakona opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za delo v skladu s predpisi, ki urejajo inšpekcijski nadzor.

34. člen

(pogoji dodelitve državne pomoči za ukrep delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo)

(1) Ukrep iz tega poglavja se izvaja v skladu s točko 3.10 Sporočila Komisije Začasni okvir za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 (UL C št. 91 I z dne 20. 3. 2020, str. 1 in sprememba UL C št. 112 I z dne 4. 4. 2020, str. 1).

(2) Skupni znesek sofinanciranja istih upravičenih stro- škov, ki se financirajo tudi iz drugih javnih virov, ne sme preseči omejitev, določenih s tem zakonom.

(3) Subvencija se lahko kombinira tudi z drugimi ukrepi za podporo ohranjanju delovnih mest, če kombinirana podpora ne povzroči prekomernega nadomestila za stroške plač posame- znega delavca.

2.2 Bon za izboljšanje gospodarskega položaja na področju potrošnje turizma

35. člen

(bon za izboljšanje gospodarskega položaja na področju potrošnje turizma)

(1) S tem zakonom se ureja bon z namenom odprave posledic epidemije v turizmu za izboljšanje gospodarskega položaja na področju potrošnje turizma (v nadaljnjem besedilu: bon).

(2) Upravičenec do bona je oseba s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji na dan 13. marca 2020 (v nadaljnjem besedilu: upravičenec), ki je:

– polnoletna oseba oziroma oseba, ki bo v letu 2020 do- polnila 18 let (v nadaljnjem besedilu: polnoletni upravičenec), in je upravičena do bona v višini 200 eurov,

– ostale osebe, ki ne izpolnjujejo starostnega pogoja, izpolnjujejo pa pogoj glede stalnega prebivališča (v nadaljnjem besedilu: mladoletni upravičenec), so upravičene do bona v višini 50 eurov.

(3) Bon, ki se glasi na mladoletnega upravičenca, unovčijo zanj starši oziroma zakoniti zastopnik ali druga oseba, h kateri je mladoletni upravičenec z odločbo pristojnega organa zaupan v varstvo in vzgojo in za mladoletnega upravičenca dejansko skrbi (npr. rejnik, odgovorna oseba zavoda, kamor je mladoletni upravičenec nameščen). Bon se unovči na podlagi izjave, ki je določena z uredbo iz desetega odstavka tega člena.

(4) Bon, ki se glasi na polnoletnega upravičenca, ki je postavljen pod skrbništvo, unovči zanj skrbnik. Bon se unovči na podlagi izjave skrbnika, ki je določena z uredbo iz desetega odstavka tega člena.

(5) Bon je prenosljiv med upravičenčevimi sorodniki v ravni vrsti do drugega kolena (stari starši, starši, otroci, otroci zakonca ali zunajzakonskega partnerja, vnuki), zakonci, zunaj- zakonskimi partnerji, partnerji v sklenjeni ali nesklenjeni par- tnerski zvezi ter med otroci in njihovimi zakonitimi zastopniki, če to niso njihovi starši. Bon je prenosljiv le na osebo, ki izpolnjuje pogoje iz drugega odstavka tega člena in se ne deduje. Bon je prenosljiv in se unovči na podlagi izjave, ki je določena z uredbo iz desetega odstavka tega člena.

(6) Ponudnik na področju turizma (v nadaljnjem besedilu: ponudnik storitev), pri kateremu se bon unovči, je za potrebe tega člena poslovni subjekt, ki je na dan 13. marca 2020:

– vpisan v Poslovni register Slovenije in

– vpisan v register nastanitvenih obratov, ki ga vodi Agen- cija Republike Slovenije za javno pravne evidence in storitve (v nadaljnjem besedilu: AJPES), kot izvajalec dejavnosti nasta- nitvenega obrata in

– opravlja dejavnosti po Standardni klasifikaciji dejavnosti Uredbe o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07 in 17/08) po Prilogi I: Standardna klasifikacija dejavno- sti – SKD 2008 in Priloga II: Pojasnila k standardni klasifikaciji dejavnosti – SKD 2008:

– 55.100 – Dejavnost hotelov in drugih podobnih na- stanitvenih obratov,

– 55.201 – Počitniški domovi in letovišča,

– 55.202 – Turistične kmetije s sobami,

– 55.203 – Oddajanje zasebnih sob gostom,

– 55.204 – Planinski domovi in mladinska prenočišča,

– 55.209 – Druge nastanitve za krajši čas,

– 55.300 – Dejavnost avtokampov, taborov.

(7) Bon se glasi na upravičenca in se unovči od začetka uporabe uredbe iz desetega odstavka tega člena do 31. de- cembra 2020. Bon je evidentiran kot dobroimetje v korist upra- vičenca v informacijskem sistemu FURS. Povračilo sredstev s strani FURS na podlagi unovčenih bonov se izvede najpozneje v 30 dneh.

(8) Bon se unovči za nastanitev ali za nastanitev z xxxxx- xxx (v nadaljnjem besedilu: storitev). V primeru plačila storitve z bonom, ponudnik storitve za istovrstno storitev upravičencu ne sme zaračunavati višje cene, kot v primeru plačila z drugimi plačilnimi sredstvi.

(9) Če upravičenec bona ne unovči za storitev iz prejšnje- ga odstavka do 31. decembra 2020, ne more zahtevati izplačila bona v denarju od Republike Slovenije.

(10) Ponudnik storitve oziroma upravičenec od FURS prejme sredstva v višini unovčenega bona. Ponudnik storitve sredstva prejme na podlagi potrditve upravičenca v elektron- skem sistemu FURS oziroma na podlagi predložene pisne potrditve upravičenca in kopije njegove osebne izkaznice ali potnega lista. Ponudnik storitve je dolžan hraniti predložene pisne potrditve upravičenca, kopije njegove osebne izkaznice ali potnega lista in vse izjave, ki so opredeljene v uredbi Vlade Republike Slovenije, do poteka zastaralnega roka za nadzor iz sedemnajstega odstavka tega člena in 82. člena tega zakona. Način unovčitve bona preko informacijskega sistema FURS, povračila sredstev s strani FURS in način vodenja evidence bonov iz šestnajstega odstavka tega člena predpiše Vlada Republike Slovenije z uredbo v osmih dneh po uveljavitvi tega zakona.

(11) Sredstva za izplačilo bona zagotavlja Republika Slo- venija iz proračuna Republike Slovenije.

(12) Ne glede na zakon, ki ureja dohodnino, se od bona ne plača dohodnina.

(13) Bon se ne šteje v dohodek pri uveljavljanju pravic po predpisih, ki urejajo pravice iz javnih sredstev.

(14) Podatke o upravičencu do bona iz drugega odstavka tega člena FURS pridobi iz Centralnega registra prebivalstva (v nadaljnjem besedilu: CRP), ki ga vodi Ministrstvo za notranje zadeve (v nadaljnjem besedilu: MNZ):

– ime in priimek,

– EMŠO,

– datum in kraj rojstva,

– spol,

– državljanstvo,

– naslov stalnega prebivališča.

FURS upravičencu do bona, ki še nima dodeljene davčne številke, davčno številko dodeli po uradni dolžnosti na podlagi podatkov iz CRP. MNZ podatke iz CRP posreduje FURS v petih dneh po uveljavitvi tega zakona.

(15) Za namen izvajanja tega člena FURS pridobi podatke iz sistema eTurizem AJPES, ki vključuje podatke iz registra na- stanitvenih obratov in podatke iz knjige gostov, ki jih na podlagi zakona, ki ureja prijavo prebivališča, v sistem eTurizem AJPES posreduje ponudnik storitev, in sicer:

– zaporedno številko prijave gosta,

– podatke o gostu: ime in priimek gosta, datum rojstva gosta ter številko in vrsto identifikacijskega dokumenta gosta,

– datum prihoda in odhoda gosta,

– podatke o ponudniku storitev: naziv ponudnika storitev, matično številko ponudnika storitev, ter naslov oziroma sedež in poslovni naslov ponudnika storitev,

– podatke o nastanitvenem obratu: naziv, naslov ter iden- tifikacijsko številko nastanitvenega obrata iz registra nastani- tvenih obratov na dan 13. marca 2020.

Podatke iz zgoraj naštetih alinej AJPES zagotavlja FURS za goste, prijavljene v sistem eTurizem AJPES z datumom priho- da gosta od dneva uveljavitve tega zakona do 31. decembra 2020. AJPES začne posredovati podatke v sedmih dneh po uveljavitvi tega zakona. AJPES podatke zagotavlja FURS z neposrednim prevzemom podatkov.

(16) FURS za namen unovčitve bona in povračila sred- stev v skladu s tem členom pridobi osebne podatke, navedene v štirinajstem in petnajstem odstavku tega člena, podatke, po- sredovane z vnosom ponudnika storitev v informacijski sistem FURS ter uporabi podatke iz davčnega registra. Na osnovi teh podatkov FURS vzpostavi zbirko osebnih podatkov – evidenco bonov, ki vsebuje podatke:

– o upravičencu do bona,

– podatke o ponudniku storitve ter nastanitvenemu obra- tu, kjer je upravičenec unovčil bon in

– podatke o izplačilu bona.

FURS vodi in upravlja evidenco bonov na podlagi predhodne povezave zbirk osebnih podatkov. Za povezovanje podatkov iz petnajstega odstavka tega člena se uporabi številka in vrsta identifikacijskega dokumenta oziroma ime in priimek ter datum rojstva gosta – upravičenca, če upravičenec nima identifikacij- skega dokumenta. Podatki se v evidenci bonov hranijo pet let, nato se izbrišejo.

(17) Nadzor nad ponudnikom storitev in upravičencem do bona iz tega člena izvaja Tržni inšpektorat Republike Slovenije v skladu s predpisi, ki urejajo inšpekcijski nadzor. FURS Tr- žnemu inšpektoratu Republike Slovenije na zahtevo zagotavlja potrebne podatke za izvajanje nadzora:

– podatke o ponudniku storitev: matična številka ponudni- ka storitve in davčna številka;

– podatke o osebi, ki je vnovčila bon – upravičencu do bona: osebno ime upravičenca do bona, davčna številka;

– datum prihoda in odhoda upravičenca.

3. SPODBUJANJE GOSPODARSTVA IN UKREPI NA PODROČJU INFRASTRUKTURE

3.1. Finančne spodbude

36. člen

(finančne spodbude na podlagi programa finančnih spodbud COVID-19)

(1) Finančna spodbuda, ki se dodeli v skladu s tem čle- nom, je spodbuda v obliki nepovratnih in povratnih sredstev za

zagotovitev tekočega poslovanja in likvidnosti podjetij ter ustre- zne varnosti oziroma varnega poslovanja podjetij z namenom preprečitve širjenja COVID-19, za sofinanciranje izpada prihod- ka v turizmu in gostinstvu, za zagotovitev podpore predelovalni dejavnosti na obmejnih problemskih področjih, za zagotovitev digitalizacije in digitalne transformacije podjetij ter za razvojne projekte v teku ali s potencialom hitrega zagona.

(2) Upravičenec do finančnih spodbud iz prejšnjega od- stavka je mikro, malo in srednje veliko podjetje skladno z Uredbo Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L št. 187 z dne

26. 6. 2014, str. 1) ter veliko podjetje, ki se sooča z negativnimi posledicami epidemije.

(3) Finančna spodbuda iz prvega odstavka tega člena se dodeli na podlagi vloge, ki jo upravičenec iz prejšnjega odstavka odda na javni razpis ali javni poziv ali po postopku z neposredno pogodbo v skladu z Zakonom o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13

– popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 –XXXXX0000 in 13/18; v

nadaljnjem besedilu: ZJF) ali z Zakonom o podpornem okolju za podjetništvo (Uradni list RS, št. 102/07, 57/12, 82/13, 17/15, 27/17 in 13/18 – XXXxx). Dodeli se v obliki odstotka financiranja projekta, pavšala ali drugih poenostavljenih oblik stroškov. Vlo- ge na javni razpis ali javni poziv obravnava organ, ki razpisuje konkretni ukrep, to je ministrstvo, pristojno za gospodarstvo, ali njegova izvajalska organizacija oziroma upravičenec oziro- ma upravljavec Sklada skladov. Vlogo po postopku sklenitve neposredne pogodbe obravnava ministrstvo, pristojno za go- spodarstvo.

(4) Upravičenec mora na dan oddaje vloge izpolnjevati vse pogoje, ki jih za posamezno obliko državne pomoči določa Sporočilo Komisije Začasni okvir za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 (UL C št. 91 I z dne 20. 3. 2020, str. 1) ter tudi naslednja pogoja:

– da ima sedež ali naslov v Republiki Sloveniji,

– da ima na dan oddaje vloge plačane zapadle obveznosti iz naslova obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obve- znosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobi- ra davčni organ. Šteje se, da vlagatelj ne izpolnjuje obveznosti iz te alineje, če na dan oddaje vloge ni imel predloženih vseh davčnih obračunov, za katere obstaja obveznost predložitve v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek.

(5) Podrobnejše zahteve in v primeru javnega razpisa tudi merila za dodelitev finančne spodbude iz prvega odstavka tega člena, določi minister, pristojen za gospodarstvo, s programom finančnih spodbud COVID-19.

(6) Finančna spodbuda iz tega člena se dodeli v skladu s Sporočilom Komisije Xxxxxxx okvir za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 (UL C št. 91 I z dne 20. 3. 2020, str. 1 in sprememba UL C št. 112 I z dne 4. 4. 2020, str. 1 ter sprememba UL C št. 164 I z dne 13. 5. 2020, str. 3.).

3.2. Zagotavljanje likvidnosti podjetij preko javnih skladov

37. člen

(namensko premoženje javnega sklada za likvidnostna sredstva za podjetja)

V primeru, ko Javni sklad Republike Slovenije za podje- tništvo in Javni sklad Republike Slovenije za regionalni razvoj in razvoj podeželja od ustanovitelja prejmeta namensko pre- moženje za izvajanje finančnih produktov, se lahko namensko premoženje javnega sklada zmanjša, vendar največ do mini- muma namenskega premoženja javnega sklada, določenega v zakonu, ki ureja delovanje javnih skladov. Ustanovitelj v po- godbi, s katero se na javni sklad prenašajo namenska sredstva za izvajanje finančnih produktov, določi upravičene namene porabe teh sredstev ter s tem poda soglasje k zmanjšanju

namenskega premoženja. Sklep o zmanjšanju namenskega premoženja zaradi pokrivanja presežka odhodkov nad prihodki v rezultatu poslovanja javnega sklada na podlagi tega člena sprejme ustanovitelj ob sprejemu letnega poročila javnega sklada v skladu z zakonom, ki ureja delovanje javnih skladov.

3.3. Dvig višine ocenjene vrednosti za javno naročanje gradenj

38. člen (vsebina ukrepa)

(1) Ne glede na določbe ZJN-3 lahko do 15. aprila 2021 naročnik uporabi postopek naročila male vrednosti, za katerega pri javnem naročilu blaga in storitev obvestil v zvezi z njim ni treba poslati v objavo Uradu za publikacije Evropske unije, in pri javnem naročilu gradnje, če je vrednost javnega naročila nižja od 1.000.000 eurov.

(2) Ne glede na ZJN-3 se do 15. aprila 2021 popravni mehanizem dovoli tudi v primeru, če gospodarski subjekt ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih ob- veznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ v skladu s predpisi države, v kateri ima sedež, ali predpisi države naročnika, če vrednost teh nepla- čanih zapadlih obveznosti na dan oddaje ponudbe ali prijave ali preverjanja znaša 50 eurov ali več ali če na dan oddaje ponudbe ali prijave ali preverjanja ta subjekt ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje ponudbe ali prijave. Naročnik v tem primeru določi primeren rok, v kate- rem mora gospodarski subjekt obveznosti izpolniti. Ta rok ne sme biti daljši od 30 dni.

3.4. Ukrepi na področju infrastrukture

39. člen

(zagotovitev finančnih sredstev SID banki

za namen financiranja gospodarskih subjektov na področju cestnih prevozov)

Za ohranitev delovanja gospodarskih subjektov na podro- čju prevozov potnikov ali blaga v cestnem prometu Republika Slovenija in SID banka dogovorita ukrep finančnega inženirin- ga iz petega odstavka 106.f člena ZJF za namen financiranja gospodarskih subjektov na področju cestnih prevozov. Za iz- vajanje ukrepa finančnega inženiringa Republika Slovenija v letu 2020 nameni 10 mio eurov, SID banka pa 25 mio eurov, za financiranje gospodarskih subjektov za namen financiranja naložb in tekočega poslovanja.

3.5. Pomoč obratovalcem žičniških naprav

40. člen

(priznanje sorazmernega dela stroškov upravljavcem žičniških naprav in smučišč)

(1) Upravljavcem žičniških naprav se za namen povrnitve dela fiksnih stroškov dodeli finančna pomoč:

– za vlečnice z nizko vodeno vrvjo 1.000 eurov,

– za vlečnice 2.000 eurov,

– za sedežnice 7.500 eurov,

– za krožno kabinsko žičnico 10.500 eurov,

– za nihalno žičnico ali vzpenjačo 12.200 eurov.

(2) Do finančne pomoči iz prejšnjega odstavka so upra- vičene žičniške naprave, ki so imele v smučarski sezoni 2019/2020 vsaj en dan veljavno dovoljenje za obratovanje. Do sredstev niso upravičene žičniške naprave, katerih stroški bodo povrnjeni na podlagi 94. člena ZIUZEOP.

(3) Finančna pomoč iz prvega odstavka tega člena se izplača na podlagi vloge upravljavca žičniške naprave, ki jo do

31. avgusta 2020 vloži na ministrstvo, pristojno za infrastruk- turo. Vlogo odda na obrazcu, ki ga na spletnih straneh objavi

ministrstvo, vloži pa jo v pisni obliki po pošti ali elektronsko na elektronski naslov ministrstva.

3.6. Pomoč izvajalcem javnih prevozov

41. člen

(podaljšanje veljavnosti pogodb za posebne linijske prevoze)

Ne glede na določbe ZJN-3 se veljavne pogodbe ali veljavni okvirni sporazumi za izvajanje posebnih linijskih pre- vozov, sklenjeni z veljavnostjo do 1. septembra 2020 z go- spodarskimi subjekti, ki jim je zaradi ukrepov države in zaradi širjenja COVID-19 v obdobju trajanja razglašene epidemije, na območju Republike Slovenije, izvajanje storitev po veljav- nih pogodbah ali okvirnih sporazumih onemogočeno ali pa je bistveno oteženo, lahko brez javnega razpisa podaljšajo do

1. septembra 2021.

42. člen (inšpekcijski nadzor)

Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb od 39. do

41. člena tega zakona opravlja Inšpektorat Republike Slove- nije za infrastrukturo v skladu s predpisi, ki urejajo inšpekcijski nadzor.

4. PODROČJE KMETIJSTVA, GOZDARSTVA IN PREHRANE

43. člen (sezonsko delo v kmetijstvu)

Ne glede na drugi odstavek 28. člena Zakona o zaposlo- vanju, samozaposlovanju in delu tujcev (Uradni list RS, št. 1/18

– uradno prečiščeno besedilo in 31/18) in 45.a člen Zakona o tujcih (Uradni list RS, št. 1/18 – uradno prečiščeno besedilo, 9/18 – popr. in 62/19 – odl. US; v nadaljnjem besedilu: ZTuj-2) lahko tujec v letu 2020 opravlja sezonsko delo na podlagi dovoljenja za sezonsko delo za največ 150 dni, za sezonsko delo daljše od 150 dni, pa mora pridobiti enotno dovoljenje za sezonsko delo v skladu s 45.a členom ZTuj-2.

44. člen

(odmera in poračun dohodnine na letni ravni)

Ne glede na določbe 123. člena ZDoh-2 se za čas traja- nja ukrepov po tem zakonu šteje, da zneski, prejeti na podlagi ukrepov skupne kmetijske politike (drugi dohodki iz 70. člena ZDoh-2), štejejo v letno davčno osnovo v letu, ko je zavezanec prejel dokončno odločbo.

45. člen

(postavitev objektov za kmetijsko pridelavo)

(1) Ne glede na 3.č člen Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 71/11 – uradno prečiščeno besedilo, 58/12, 27/16, 27/17 – ZKme-1D in 79/17; v nadaljnjem besedilu: ZKZ), 45. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 27/16; v nadaljnjem besedilu: ZKZ-E) in prostorske akte lokalnih skupnosti je za po- večanje kmetijske pridelave v Republiki Sloveniji na kmetijskih zemljiščih z boniteto, nižjo od 35, dopustno postaviti rastlinjak, ki omogoča pridelavo hrane, ima površino do 1 ha in gre za objekt, če je kot celota dan na trg kot proizvod, ki izpolnjuje zahteve iz predpisov, ki urejajo splošno varnost proizvodov.

(2) Če na zemljišču že stoji rastlinjak, je ne glede na 3.č člen ZKZ, 45. člen ZKZ-E in prostorske akte lokalnih skup- nosti za povečanje kmetijske pridelave v Republiki Sloveniji na kmetijskih zemljiščih z boniteto, nižjo od 35, dopustno po- staviti rastlinjak, ki omogoča pridelavo hrane, ima površino do 3 ha in gre za objekt, če je kot celota dan na trg kot proizvod, ki izpolnjuje zahteve iz predpisov, ki urejajo splošno varnost proizvodov.

(3) Ne glede na predpise, ki urejajo posege v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje, se za rastli- njake, ki so objekt, če je kot celota dan na trg kot proizvod, ki izpolnjuje zahteve iz predpisov, ki urejajo splošno varnost proizvodov, in ki ne obsegajo več kot 1 ha, določbe predpisov, ki urejajo posege v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje, ne uporabljajo. Če na zemljišču že stoji rastlinjak, se za postavitev dodatnega rastlinjaka, ki je objekt, če je kot celota dan na trg kot proizvod, ki izpolnjuje zahteve iz predpisov, ki urejajo splošno varnost proizvodov, in ima povr- šino do 3 ha, določbe predpisov, ki urejajo posege v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje, ne uporabljajo.

(4) Ne glede na določbe Uredbe o razvrščanju objektov (Uradni list RS, št. 37/18) se vsi rastlinjaki, ki so objekt, če je kot celota dan na trg kot proizvod, ki izpolnjuje zahteve iz predpisov, ki urejajo splošno varnost proizvodov, štejejo med enostavne objekte.

(5) Vsi rastlinjaki iz tega člena, ki so objekti, če so kot celota dani na trg kot proizvodi, ki izpolnjujejo zahteve iz predpisov, ki urejajo splošno varnost proizvodov, se morajo uporabljati le v kmetijske namene oziroma morajo omogočiti pridelavo hrane.

(6) Določbe tega člena se uporabljajo do konca leta 2020.

(7) Nadzor nad uporabo rastlinjakov po tem členu izvaja kmetijska inšpekcija.

46. člen

(ukrepi s področja namakanja in postavitev objektov za kmetijsko pridelavo)

(1) Vloge za predhodni postopek presoje posegov v oko- lje, predpisana soglasja ali dovoljenja pristojnih organov, če se predlaga uvedba namakalnega sistema, postavitev naprav in opreme za trajne nasade ali postavitev rastlinjaka, ki je objekt, če je kot celota dan na trg kot proizvod, ki izpolnjuje zahteve iz predpisov, ki urejajo splošno varnost proizvodov, na območjih varovanj in omejitev po posebnih predpisih, se obravnavajo prednostno. Rok za izdajo soglasij ali dovoljenj iz tega odstavka je 30 dni od prejema popolne vloge. Če organ v predpisanem roku soglasja ali dovoljenja ne izda ali zavrne, se šteje, da se organ z uvedbo namakalnega sistema ali postavitvijo rastlinja- ka strinja.

(2) Ne glede na 153. člen Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 2/04 – ZZdrI-A, 41/04 – ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14, 56/15 in 65/20) se vloge za izdajo vodnega soglasja in vodnega dovoljenja za izgradnjo namakalnega sistema in rastlinjakov obravnavajo prednostno. Rok za izdajo mnenj, soglasij ali dovoljenj je 30 dni od prejema popolne vloge. Če organ v predpisanem roku mnenja, soglasja ali dovoljenja ne izda, se šteje, da se organ z uvedbo namakalnega sistema ali postavitvijo rastlinjaka strinja, razen če gre za poseg na obmo- čju velikega razreda nevarnosti po predpisih, ki urejajo pogoje in omejitve za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja.

(3) Določbe tega člena se uporabljajo do konca leta 2020.

47. člen

(ukrepi s področja izkoriščanja geotermalne energije v rastlinjakih)

(1) Pobude za posebno rabo vode za potrebe ogrevanja in podobno, če se rabi mineralna, termalna ali termomineralna voda, za vse rastlinjake, namenjene za kmetijsko pridelavo hrane, ki izkoriščajo zaprt reinjekcijski sistem izkoriščanja geo- termalne vode, se obravnavajo prednostno.

(2) Če v 30 dneh od podane pobude iz prejšnjega odstav- ka ni podan poziv k njeni dopolnitvi oziroma podano obvestilo s strani ministrstva, pristojnega za vode, glede teka postopka za podelitev koncesije, se lahko ne glede na zakon, ki ureja vode, posebna raba vode iz prejšnjega odstavka začasno izvaja vendar najdlje do 31. decembra 2023. V času do 31. decem-

bra 2023 mora vlagatelj iz prejšnjega odstavka pridobiti vodno pravico v skladu s predpisi, ki urejajo vode, sicer se posebna raba vode iz tega člena ne sme več izvajati.

(3) Za reinjekcijske vrtine, ki se v celoti oziroma v pre- težnem delu namenjene za pridelavo, predelavo ali trženje kmetijskih proizvodov, se sofinancirajo stroški izdelave vrtin iz sredstev podnebnega sklada. Javni razpis objavi ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, v soglasju z ministrstvom, pristojnim za okolje.

(4) Za rastlinjake, ki se postavijo na podlagi tega člena in izkoriščajo geotermalni vir energije, je obvezno, da se ob vzpostavitvi geotermalne infrastrukture, najpozneje do 31. de- cembra 2023, priključijo na zaprt reinjekcijski sistem izkorišča- nja geotermalne energije, sicer se posebna raba vode iz tega člena ne sme več izvajati.

(5) V rastlinjakih, postavljenih na podlagi tega zakona, morajo investitorji slediti proizvodnji z nizkimi ogljičnimi izpusti.

(6) Pobude iz prvega odstavka tega člena se vložijo naj- pozneje v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.

48. člen

(odpis nadomestila za stavbno pravico, znižanje nadomestila za stavbno pravico in znižanje cen zakupnin kmetijskih zemljišč v upravljanju Sklada kmetijskih in gozdnih zemljišč Republike Slovenije)

(1) Ne glede na cene zakupnin kmetijskih zemljišč, ki jih je za leto 2020 določil Sklad kmetijskih in gozdnih zemljišč Republike Slovenije, se te znižajo v višini 20 %.

(2) Ne glede na cenik za pripravo soglasij, pogodb in obračun odškodnin oziroma nadomestil za leto 2020 Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije na zemljiščih, s katerimi upravlja, v letu 2020 ne zaračunava nadomestila za stavbno pravico.

(3) Pomoč iz prejšnjega odstavka se zakupnikom dodeli v skladu s Sporočilom Komisije Začasni okvir za ukrepe dr- žavne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 (UL C št. 91 I z dne 20. 3. 2020, str. 1), zadnjič spremenjenim s Sporočilom Komisije Sprememba začasnega okvira za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 (UL C št. 112 I z dne 4. 4. 2020, str. 1).

49. člen

(brezplačni zakup zaraščenih zemljišč v lasti Republike Slovenije)

(1) Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slove- nije lahko v brezplačni zakup odda kmetijska zemljišča, ki jih ima v upravljanju in ki so bila na dan 1. januarja 2020 v evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč opredeljena kot:

– 1410 – kmetijsko zemljišče v zaraščanju,

– 1500 – drevesa in grmičevje ali

– 1800 – kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem.

(2) Doba zakupa iz tega člena traja deset let.

(3) Zakupnik mora na zemljiščih, ki so dana v zakup po tem členu, odpraviti zaraščanje v enem letu ter ga uporabljati za kmetijsko dejavnost.

(4) Pomoč iz tega člena se zakupniku dodeli v skladu s Sporočilom Komisije Začasni okvir za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 (UL C št. 91 I z dne 20. 3. 2020, str. 1), zadnjič spremenjenim s Sporočilom Komisije Sprememba začasnega okvira za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 (UL C št. 112 I z dne 4. 4. 2020, str. 1).

50. člen

(neposredna oddaja uplenjene divjadi)

Lovska družina ali lovišče s posebnim namenom (v na- daljnjem besedilu: lovska organizacija) lahko ne glede na pred- pis, ki določa majhne količine živil, pogoje za njihovo pridelavo ter nekatera odstopanja za obrate na področju živil živalskega

izvora, iz zbiralnice uplenjene divjadi končnemu potrošniku ali obratom za prodajo na drobno, ki neposredno oskrbujejo konč- nega potrošnika, proda do 50 % planiranega letnega odvzema posamezne vrste divjadi iz narave v skladu z letnimi načrti upravljavskih območij, določenih za posamezno vrsto divjadi v lovski organizaciji.

51. člen

(sredstva za nacionalna plačila ukrepov Evropske unije)

Za ukrepe v vinskem sektorju, ki jih za omilitev posledic epidemije sprejme Evropska Unija in so za njihovo financiranje v predpisih Evropske unije predvidena tudi nacionalna plačila, se sredstva za nacionalna plačila zagotovijo iz splošne prora- čunske rezervacije.

5. UKREPI S PODROČJA SOCIALNEGA VARSTVA

52. člen

(pomoč izvajalcem socialno varstvene storitve pomoč družini na domu)

(1) Izvajalcem socialno varstvene storitve pomoč družini na domu iz tretjega odstavka 15. člena Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno bese- dilo, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre, 62/10

– ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 – ZPPreb-1, 15/17 – DZ, 29/17,

54/17, 21/18 – ZNOrg, 31/18 – ZOA-A in 28/19; v nadaljnjem besedilu: ZSV), ki zaradi epidemije opravljajo storitev v bistve- no zmanjšanem obsegu, se za mesece marec, april in maj 2020, iz proračuna Republike Slovenije krije strošek neizvede- ne storitve v višini 80 %.

(2) Kot neizvedena storitev se šteje zmanjšanje neizve- dene storitve glede na povprečje izvedene storitve januarja in februarja 2020.

(3) Bistveno zmanjšanje obsega izvajanja storitve iz prve- ga odstavka tega člena pomeni vsaj 20 % zmanjšanje prihod- kov iz naslova opravljanja socialno varstvene storitve pomoč družini na domu v mesecu marcu ali aprilu ali maju 2020 v primerjavi s povprečnimi mesečnimi prihodki v mesecu januarju in februarju 2020.

(4) Do pravice do kritja xxxxxxxx iz prvega odstavka tega člena ni upravičen izvajalec socialno varstvene storitve pomoč družini na domu, če je za zaposlenega upravičen do povračila izplačanega nadomestila plače po ZIUZEOP.

(5) Pravico do kritja xxxxxxxx iz prvega odstavka tega člena uveljavlja izvajalec socialno varstvene storitve pomoč družini na domu iz tretjega odstavka 15. člena ZSV z zahtev- kom, ki ga vloži pri ministrstvu, pristojnem za socialne zadeve, najpozneje do 31. julija 2020. Ministrstvo, pristojno za socialne zadeve, o zahtevku odloči in ga posreduje ministrstvu, pri- stojnemu za finance, v izplačilo. Zahtevku izvajalec socialno varstvene storitve pomoč družini na domu iz tretjega odstavka

15. člena ZSV priloži dokazila o izpolnjevanju pogojev iz tega člena.

53. člen

(izvajanje socialno varstvene storitve institucionalno varstvo)

(1) Iz proračuna Republike Slovenije se za čas odsotnosti uporabnika institucionalnega varstva iz 16. člena ZSV zaradi namestitve v domačo oskrbo krije strošek oskrbnine, zmanjšan za strošek prehrane, oziroma vračilo dodatka za pomoč in postrežbo oziroma nadomestila za invalidnost oziroma družin- ske pokojnine, ki ga je uporabnik institucionalnega varstva iz

16. člena ZSV prispeval za plačilo stroška oskrbnine.

(2) Upravičenec do pravice do kritja stroškov oskrbnine iz prejšnjega odstavka je zavezanec za plačilo oziroma plačnik socialno varstvene storitve institucionalnega varstva iz 16. čle- na ZSV.

(3) Upravičenec do pravice do vračila dodatka za pomoč in postrežbo oziroma nadomestila za invalidnost oziroma dru-

žinske pokojnine iz prvega odstavka tega člena je uporabnik institucionalnega varstva iz 16. člena ZSV.

(4) Pravico do kritja stroškov oskrbnine oziroma do vra- čila dodatka za pomoč in postrežbo oziroma nadomestila za invalidnost oziroma družinske pokojnine iz prvega odstavka tega člena uveljavlja izvajalec socialno varstvene storitve in- stitucionalnega varstva iz 16. člena ZSV z zahtevkom, ki ga vloži pri ministrstvu, pristojnem za socialne zadeve, najpozneje do 31. julija 2020. Ministrstvo, pristojno za socialne zadeve, o zahtevku odloči in ga posreduje ministrstvu, pristojnem za finance, v izplačilo. Zahtevku izvajalec socialno varstvene sto- ritve institucionalnega varstva iz 16. člena ZSV priloži dokazila o višini plačanega stroška oskrbnine oziroma višini dodatka za pomoč in postrežbo oziroma nadomestila za invalidnost oziro- ma družinske pokojnine, ki ga je uporabnik institucionalnega varstva iz 16. člena ZSV prispeval za plačilo stroška oskrbnine.

(5) Zavezancu za plačilo oziroma plačniku socialno var- stvene storitve institucionalnega varstva izvajalec socialno varstvene storitve institucionalnega varstva iz 16. člena ZSV poračuna že plačan strošek oskrbnine.

(6) Uporabniku institucionalnega varstva iz 16. člena ZSV, ki je upravičen do dodatka za pomoč in postrežbo oziroma do nadomestila za invalidnost oziroma do družinske pokojnine, izvajalec socialno varstvene storitve institucionalnega varstva iz 16. člena ZSV povrne dodatek za pomoč in postrežbo oziro- ma nadomestilo za invalidnost oziroma družinsko pokojnino v celoti ali sorazmerno, če je bil uporabnik nameščen v domačo oskrbo za manj kot en mesec.

(7) Iz proračuna Republike Slovenije se za čas razglašene epidemije izvajalcem socialno varstvene storitve institucional- nega varstva iz 16. člena ZSV krije strošek oskrbe 1 v standar- dni dvoposteljni sobi s souporabo sanitarij za vse nezasedene kapacitete, ki so prazne zaradi prepovedi nameščanja.

(8) Xxxxxxx dela za zaposlenega, ki je na podlagi 66. člena ZIUZEOP začasno premeščen k izvajalcu socialno varstvene storitve institucionalnega varstva iz 16. člena ZSV in opravlja zdravstveno storitev in mu je bilo onemogočeno izvajanje po- godbenih obveznosti z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije, se v primeru neizplačila stroška dela za zaposlenega iz Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, izplača iz proračuna Republike Slovenije.

(9) Pravico do plačila stroška dela zaposlenega iz prej- šnjega odstavka uveljavlja izvajalec socialno varstvene storitve institucionalnega varstva iz 16. člena ZSV z zahtevkom, ki ga vloži pri ministrstvu, pristojnem za socialne zadeve, najpozneje do 31. julija 2020. Ministrstvo, pristojno za socialne zadeve, o zahtevku odloči in ga posreduje ministrstvu, pristojnem za finance, v izplačilo. Zahtevku izvajalec socialno varstvene sto- ritve institucionalnega varstva iz 16. člena ZSV priloži dokazila.

54. člen

(dodatek za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije zasebnim izvajalcem)

(1) Zaposleni pri izvajalcu socialno varstvene storitve institucionalno varstvo in socialno varstvene storitve pomoč družini na domu iz tretjega odstavka 41.b člena ZSV izven mreže javne službe ter izvajalcu nastanitvenih socialno var- stvenih programov iz 18.s člena ZSV in tretjega člena Pravil- nika o sofinanciranju socialnovarstvenih programov (Uradni list RS, št. 70/16 in 34/19), ki je pri svojem delu nadpovprečno izpostavljen tveganju za svoje zdravje oziroma prekomerno obremenjen zaradi obvladovanja epidemije, je upravičen do dodatka za nevarnost in posebne obremenitve v času epi- demije, ki znaša največ v višini 65 % urne postavke osnovne plače zaposlenega. Dodatek izplača izvajalec socialno var- stvene storitve.

(2) Sredstva za financiranje dodatka iz prejšnjega od- stavka se zagotovijo v proračunu Republike Slovenije. Obseg sredstev za financiranje dodatka iz tega člena, njihovo razdeli- tev ter kriterije za razdelitev določi Vlada Republike Slovenije.

55. člen (trajanje ukrepov)

Ukrepi iz 52., 53. in 54. člena tega zakona se uporabljajo za obdobje od 13. marca 2020 do 31. maja 2020.

6. UKREPI S PODROČJA INVALIDSKEGA VARSTVA

56. člen

(zvišanje subvencije plače za invalide)

(1) Invalidska podjetja in delodajalci, ki zaposlujejo inva- lide, ki jim je skladno z Zakonom o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno preči- ščeno besedilo, 87/11, 96/12 – ZPIZ – 2 in 98/14; v nadaljnjem besedilu: ZZRZI) priznana pravica do subvencije minimalne plače pri Javnem štipendijskem, razvojnem, invalidskem in preživninskem skladu Republike Slovenije (v nadaljnjem bese- dilu: sklad), so na podlagi tega zakona upravičeni do izplačila iz naslova subvencije plače, povečanega za 10 % skupnega sicer pripadajočega zneska po potrjenem zahtevku.

(2) Zaposlitveni centri, ki za zaposlene invalide na zaščite- nih delovnih mestih skladno z ZZRZI uveljavljajo subvencijo plače pri skladu, zahtevek za izplačilo skupnega sicer pripadajočega zneska po potrjenem zahtevku, zvišajo največ za 10%, vendar skupna višina izplačane subvencije s strani sklada in subvencij iz drugih javnih sredstev, ne sme presegati 75% plač invalidov.

(3) Ukrep iz prvega in drugega odstavka tega člena velja za zahtevke, ki jih delodajalci oddajo za plače, izplačane za obdobje od 1. junija 2020 do vključno 31. decembra 2020.

7. UKREPI S PODROČJA ŠTIPENDIRANJA, ŠTUDENTSKE PREHRANE, VISOKEGA ŠOLSTVA IN ŠPORTA

7.1. Področje štipendiranja

57. člen (uveljavljanje izjemnih dosežkov)

(1) Ne glede na drugi odstavek 24. člena Zakona o šti- pendiranju (Uradni list RS, št. 56/13, 99/13 – ZUPJS-C, 8/16, 61/17 – ZUPŠ in 31/18; v nadaljnjem besedilu: ZŠtip-1), vla- gatelj vloge za dodelitev Zoisove štipendije ob prehodu med ravnmi izobraževanja:

– v šolskem oziroma študijskem letu 2020/2021uveljavlja izjemni dosežek, ki ga je dosegel v šolskem oziroma študij- skem letu 2017/2018 in v šolskem oziroma študijskem letu 2018/2019,

– v šolskem oziroma študijskem letu 2021/2022 uve- ljavlja izjemni dosežek, ki ga je dosegel v šolskem oziroma študijskem letu 2018/2019 in v šolskem oziroma študijskem letu 2020/2021,

– v šolskem oziroma študijskem letu 2020/2021 uvelja- vlja znanstvenoraziskovalno nalogo ali znanstveni prispevek v strokovni ali znanstveni publikaciji ali zborniku, objavljeno v šolskem oziroma študijskem letu 2018/2019 in v šolskem oziroma študijskem letu 2019/2020.

(2) Vlagatelj vloge za dodelitev ali nadaljnje prejema- nje Zoisove štipendije v šolskem oziroma študijskem letu 2020/2021 lahko uveljavlja izjemni dosežek, ki ga je dosegel v času izobraževanja na ravni izobraževanja, za katero uveljavlja Zoisovo štipendijo, pri čemer lahko ponovno uveljavlja izjemni dosežek, ki ga je uveljavljal oziroma bi ga lahko uveljavljal v šolskem oziroma študijskem letu 2019/2020.

58. člen

(napredovanje v višji letnik in zaključek izobraževalnega programa)

Ne glede na 92. in 95. člen ZŠtip-1 štipendijsko razmerje štipendistu v šolskem oziroma študijskem letu 2020/2021 mi- ruje, štipendija pa se ne izplačuje, če štipendist:

– ne napreduje v višji letnik,

– do 30. septembra 2020 ne zaključi izobraževalnega programa oziroma ne pridobi višje ravni izobrazbe.

59. člen (sofinanciranje kadrovskih štipendij)

(1) Ne glede na četrti odstavek 77. člena ZŠtip-1, deloda- jalec ni dolžan vrniti prejetega zneska sofinanciranja kadrovske štipendije za štipendista, ki mu je odpovedal pogodbo o zapo- slitvi, pri čemer je delovno razmerje trajalo manj kot eno leto, če izjavi, da je pogodbo o zaposlitvi odpovedal zaradi izjemnih okoliščin v zvezi z epidemijo. Delodajalec mora v enem letu po odpovedi pogodbe o zaposlitvi štipendistu ponuditi pogodbo o zaposlitvi za ustrezno delovno mesto, katere trajanje skupaj s trajanjem odpovedane pogodbe o zaposlitvi je najmanj eno leto. Če je štipendist že zaposlen pri drugem delodajalcu, delodajalec to izkaže z izjavo štipendista, da ponudbe zaradi zaposlitve ne sprejema. Delodajalec, ki ravna v nasprotju s to obveznostjo, mora vrniti celoten znesek prejetega sofinancira- nja kadrovske štipendije za tega štipendista.

(2) Določba prejšnjega odstavka velja tudi za obveznosti iz pogodb o posrednem sofinanciranju kadrovskih štipendij, sklenjenih na podlagi ZŠtip-1, pri čemer mora ne glede na prej- šnji odstavek skupno trajanje odpovedane pogodbe o zaposlitvi in ponujene pogodbe o zaposlitvi za ustrezno delovno mesto ustrezati obveznosti iz sklenjene pogodbe o štipendiranju.

(3) Ne glede na prvi odstavek 78. člena ZŠtip-1 mora štipendist, ki je že zaposlen pri delodajalcu, v osemnajstih mesecih zaključiti izobraževanje. Če štipendist izobraževanja ne zaključi v osemnajstih mesecih po zaposlitvi, mora deloda- jalec vrniti celoten znesek prejetega sofinanciranja kadrovske štipendije za tega štipendista.

(4) Ne glede na prvi odstavek 80. člena ZŠtip-1, je delo- dajalec prost obveznosti zaposlitve štipendista, če izjavi, da je prenehal zaradi izjemnih okoliščin v zvezi z epidemijo.

(5) Ne glede na drugi odstavek 81. člena ZŠtip-1 delodajalec ni dolžan vrniti prejetega zneska sofinanciranja kadrovske štipen- dije za šolsko oziroma študijsko leto 2019/2020 za štipendista, za katerega je prejemal sofinancirano kadrovsko štipendijo, če:

– delodajalec izjavi, da štipendistu ni mogel omogočiti opravljanja enomesečne delovne prakse zaradi izjemnih okoli- ščin v zvezi z epidemijo,

– štipendist izjavi, da ni mogel opraviti enomesečne de- lovne prakse pri delodajalcu zaradi izjemnih okoliščin v zvezi z epidemijo.

(6) Ne glede na peti odstavek 88. člena ZŠtip-1, se lahko z aneksom k pogodbi o štipendiranju delodajalec in štipendist dogovorita o zamiku izplačila štipendij za največ šest mesecev, če delodajalec izjavi, da štipendije ne more izplačati v roku zaradi izjemnih okoliščin v zvezi z epidemijo.

(7) Če se naknadno ugotovi, da je delodajalec oziroma štipendist iz tega člena v izjavi navedel neresnične podatke, je delodajalec dolžan vrniti znesek sofinancirane kadrovske štipendije v skladu z Zakonom o štipendiranju (Uradni list RS, št. 59/07, 63/07 – popr., 40/09, 62/10 – ZUPJS, 40/12 – ZUJF in 57/12 – ZPCP-2D in 56/13 – ZŠtip-1) in ZŠtip-1.

(8) Ukrepi iz tega člena se uporabljajo najpozneje do za- ključka šolskega oziroma študijskega leta 2020/2021.

60. člen

(odlog vračila in obročno vračanje štipendije)

(1) Ne glede na drugi odstavek 101. člena ZŠtip-1 se lah- ko že sklenjen dogovor o odlogu vračila ali obročnem vračanju štipendije podaljša za eno leto, če štipendist izjavi:

– da po preteku odloga vračila, štipendije ne more vrniti zaradi izjemnih okoliščin v zvezi z epidemijo,

– da štipendije ne more vračati v dogovorjenem meseč- nem znesku zaradi izjemnih okoliščin v zvezi z epidemijo.

(2) Štipendist mora pred iztekom roka za plačilo podati prošnjo za podaljšanje odloga vračila oziroma prošnjo za spre-

membo dogovora o obročnem vračanju z dokazili. O prošnji odloča dodeljevalec štipendije.

61. člen

(oprostitev plačila dohodnine za darila učencem in dijakom)

Ne glede na 2. točko tretjega odstavka 105. člena ZDoh-2 so darila, prejeta v letu 2020 v obliki informacijske tehnologi- je za namene izvedbe izobraževanja učencev in dijakov na daljavo zaradi epidemije, dana učencem in dijakom, ki jim jih zaradi socialne ogroženosti družine ne morejo priskrbeti starši oziroma skrbniki, oproščena plačila dohodnine, če je darilo dano izbranim učencem in dijakom, ki jih ministrstvo, pristojno za šolstvo, izbere na podlagi enotnih kriterijev in meril.

7.2. Subvencioniranje študentske prehrane

62. člen

(podaljšanje pogodb o zagotavljanju študentske prehrane v letih 2019 in 2020)

Ne glede na določbe zakona, ki ureja subvencioniranje študentske prehrane, in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, minister, pristojen za socialno delo, s sklepom odloči, da se, ker postopka javnega razpisa za izbiro ponudnikov subvencio- nirane študentske prehrane za leti 2021 in 2022 zaradi posledic epidemije ni mogoče izvesti pravočasno, veljavne pogodbe, sklenjene s ponudniki subvencionirane študentske prehrane v letih 2019 in 2020, podaljšajo za eno leto.

7.3. Področje visokega šolstva

63. člen

(vpis na visokošolske zavode)

Za prijavno-sprejemne postopke za vpis na visokošolskih zavodih v Republiki Sloveniji za študijsko leto 2020/2021 se peti odstavek 41. člena Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 109/12, 85/14, 75/16, 61/17 – ZUPŠ in

65/17) ne uporablja.

(3) Za izdano vrednotnico jamči organizator športne prire- ditve z vsem svojim premoženjem.

(4) Ne glede na določbe zakona, ki ureja varstvo potrošni- kov, imetnik vstopnice z izdajo vrednotnice skladno s tem čle- nom nima drugih zahtevkov do organizatorja športne prireditve.

8. PROSTOVOLJNO IN NEPOKLICNO OPRAVLJANJE NALOG V ČASU EPIDEMIJE

66. člen

(dodatek za nevarnosti in posebne obremenitve)

(1) Pripadnik Civilne zaščite ali državljan, ki je vpoklican k opravljanju nalog zaščite, reševanja in pomoči za zajezitev epidemije, je upravičen do dodatka za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije (v nadaljnjem besedilu: dodatek) v višini 30 evrov dnevno.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek je vpoklicani pripadnik Civilne zaščite ali državljan, ki prostovoljno sodeluje pri opra- vljanju nalog zaščite, reševanja in pomoči, upravičen do dodat- ka, ki ga je ali bi ga ob plači prejemal od delodajalca, in sicer za čas vpoklica. V tem primeru se za vpoklicanega posameznika delodajalcu prizna povračilo izplačanega nadomestila plače vključno z dodatkom.

(3) Prostovoljcem, ki so v času epidemije opravljali naloge javne službe za zaščito, reševanje in pomoč, določene v prvem odstavku 74. člena Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno bese- dilo, 97/10 in 21/18 – ZNOrg), pripada dodatek za nevarnost in posebne obremenitve za vsako izvedeno intervencijo na obve- stilo Centra za obveščanje Republike Slovenije v naslednji višini:

– 10 eurov za intervencijo do 4 ure,

– 20 eurov za intervencijo od 4 do 8 ur in

– 30 eurov za intervencijo, daljšo od 8 ur.

Skupni znesek, ki ga prejme prostovoljec za sodelovanje na intervencijah, ne more biti višji od 30 eurov dnevno.

(4) Sredstva za dodatek iz tega člena se zagotovijo iz proračuna Republike Slovenije.

64. člen

(vlaganje prijav za vpis na visokošolskih zavodih)

Ne glede na določbe predpisov, ki urejajo izvedbo pri- javno-sprejemnih postopkov za vpis, se v prijavno-sprejemnih postopkih za vpis za študijsko leto 2020/2021 na visokošolskih zavodih v Republiki Sloveniji prijave za vpis in vsa k prijavi zahtevana dokazila vlagajo po elektronski poti brez varnega elektronskega podpisa, če je identiteto vložnika mogoče ugo- toviti na drug zanesljiv način, tudi po prenehanju epidemije. Pristojni organ visokošolskega zavoda je dolžan pridobiti in preveriti dokazila, potrebna za prijavo za vpis in priznavanje izobraževanja za namen nadaljevanja izobraževanja, kot je določeno s predpisi, ki urejajo dokazila o izpolnjevanju vpisnih pogojev in dokumentacijo, ki mora biti priložena vlogi za prizna- vanje izobraževanja.

7.4. Vrednotnice za športne prireditve

65. člen

(vrednotnice za športne prireditve)

(1) Če športna prireditev zaradi izrednih okoliščin, ki jih je povzročila epidemija, ni izvedena, se šteje, da so izpolnjene vse obveznosti organizatorja prireditve, če imetniku vstopnice izda vrednotnico v višini plačila vstopnice.

(2) Vrednotnica se glasi na prinosnika in omogoča unov- čljivost v 24 mesecih od izdaje. Če imetnik vstopnice izdane vrednotnice ne unovči v 24 mesecih od izdaje, lahko v 14 dneh po preteku tega obdobja od organizatorja športne prireditve zahteva, da mu v 14 dneh od prejema zahtevka vrne znesek, na katerega se glasi vrednotnica.

9. POSLOVANJE SODIŠČ

67. člen (sodne počitnice)

Ne glede na prvi odstavek 83. člena Zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 96/09, 86/10 – ZJNepS, 33/11, 75/12 – ZSPDSLS-A, 63/13,

17/15, 23/17 – ZSSve, 22/18 – ZSICT in 16/19 – ZNP-1) so-

dišča v letu 2020 opravljajo naroke in odločajo samo v nujnih zadevah v času od 1. avgusta do 15. avgusta (sodne počitnice).

10. ODNOS REPUBLIKE SLOVENIJE S SLOVENCI ZUNAJ NJENIH MEJA

68. člen

(status repatriiranih oseb slovenskega rodu)

Ne glede na peti odstavek 76. člena Zakona o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja (Uradni list RS, št. 43/06 in 76/10) se trajanje statusa repatriirane osebe za osebe slovenskega rodu iz Bolivarske republike Venezuele, ki so v Republiko Slovenijo prispele med 13. novembrom 2019 in 12. marcem 2020, podaljša za tri mesece.

11. PREGLED NEPOSREDNIH TUJIH NALOŽB

69. člen (xxxx xxxxxxxxx)

Tuji vlagatelj je državljan države članice Evropske unije, države Evropskega gospodarskega prostora, Švicarske kon-

federacije ali tretje države, ali pravna oseba s sedežem v dr- žavi članici Evropske unije, državi Evropskega gospodarskega prostora, Švicarski konfederaciji ali v tretji državi, ki namerava izvesti neposredno tujo naložbo v Republiki Sloveniji, ali pa je to že izvedel.

70. člen (neposredna tuja naložba)

Neposredna tuja naložba pomeni naložbo, ki jo izvede tuji vlagatelj in katere namen je vzpostavitev ali ohranjanje trajnih in neposrednih povezav med tujim vlagateljem in gospodar- skim subjektom s sedežem v Republiki Sloveniji, s pridobitvijo najmanj 10 % udeležbe v kapitalu ali v glasovalnih pravicah.

71. člen

(priglasitev neposredne tuje naložbe)

(1) Neposredno tujo naložbo na področju dejavnosti iz tretjega odstavka 72. člena tega zakona mora tuji vlagatelj ali ciljna družba ali prevzeta družba ministrstvu, pristojnemu za gospodarstvo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), priglasiti najpozneje v 15 dneh od sklenitve pogodbe o združitvi ali od objave prevzemne ponudbe.

(2) Neposredno tujo naložbo na področju dejavnosti iz tretjega odstavka 72. člena tega zakona, s katero želi tuji vlaga- telj izvesti naložbo v opredmetena in neopredmetena sredstva, ki se nanašajo na vzpostavitev nove poslovne enote, širitev zmogljivosti obstoječe poslovne enote, diverzifikacijo proizvo- dnje poslovne enote v nove proizvode, ki niso bili predhodno proizvedeni v poslovni enoti, ali bistvene spremembe v celo- tnem proizvodnem procesu obstoječe poslovne enote, mora tuji vlagatelj ali njegova hčerinska družba v Republiki Sloveniji priglasiti najpozneje v 15 dneh od ustanovitve gospodarske družbe v Republiki Sloveniji.

(3) Če tuji vlagatelj ali njegova hčerinska družba v Repu- bliki Sloveniji pridobi pravico razpolaganja z zemljišči in nepre- mičninami, ki so bistvene za kritično infrastrukturo ali zemljišča in nepremičnine, ki se nahajajo v bližini takšne infrastrukture, mora slednje priglasiti ministrstvu najpozneje v 15 dneh od sklenitve pogodbe, s katero je pridobil pravico razpolaganja z zemljišči in nepremičninami.

(4) Neposredno tujo naložbo na področju dejavnosti iz tretjega odstavka 72. člena tega zakona se priglasi tako, da se predloži v slovenskem jeziku naslednje informacije:

– ime, priimek in prebivališče ali firma in sedež tujega vlagatelja in ciljne družbe ali prevzete družbe,

– letni promet tujega vlagatelja in ciljne družbe ali pre- vzete družbe,

– skupno število zaposlenih pri tujem vlagatelju in ciljni družbi ali prevzeti družbi,

– trgovalna koda vrednostnih papirjev tujega vlagatelja in ciljne družbe ali prevzete družbe,

– lastniško strukturo tujega vlagatelja in ciljne družbe ali prevzete družbe, vključno z informacijami o končnem vlagatelju in udeležbi v kapitalu,

– vrednost in vir financiranja neposredne tuje naložbe,

– proizvode, storitve in poslovne dejavnosti tujega vlaga- telja in ciljne družbe ali prevzete družbe (klasifikacija gospodar- ske dejavnosti NACE),

– države, v katerih tuji vlagatelj in ciljna družba ali prevze- ta družba opravljata relevantne poslovne dejavnosti,

– datum, ko naj bi bila neposredna tuja naložba zaključe- na ali ko je bila zaključena,

– pogodba, ki jo ureja zakon s področja obligacijsko prav- nih razmerij, s katero tuji vlagatelj pridobi lastninsko pravico na nepremičnini.

(5) Informacije iz prejšnjega odstavka se uporabljajo skladno z namenom tega zakona in Uredbe (EU) 2019/452 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. marca 2019 o vzpostavitvi okvira za pregled neposrednih tujih naložb v Uniji (UL L št. 79I z dne 21. 3. 2019, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 2019/452/EU).

(6) Za opravljanje nalog v zvezi z izvajanjem Uredbe 2019/452/EU v Republiki Sloveniji se v okviru ministrstva usta- novi kontaktna točka. Ministrstvo zagotavlja finančne in kadro- vske vire za delovanje kontaktne točke. Kontaktna točka skrbi za letno poročanje Evropski komisiji, izmenjavo informacij, mnenj in pripomb z Evropsko komisijo in državami članicami ter opravlja naloge v zvezi s priglasitvijo in pregledom nepo- srednih tujih naložb na področju dejavnosti iz tretjega odstavka

72. člena tega zakona.

(7) Kontaktna točka lahko v okviru izvajanja Uredbe 2019/452/EU tujega vlagatelja v zvezi z neposrednimi tujimi naložbami na področju dejavnosti iz tretjega odstavka 72. člena tega zakona pozove naj pisno ali ustno poda pojasnilo ali doda- tno obrazložitev ter za to predloži ustrezne dokaze.

(8) Vloga oziroma informacije iz drugega odstavka tega člena se predloži na obrazcu, ki ga predpiše minister.

72. člen (pregled)

(1) Pregled je postopek, v katerem ministrstvo odloča o tem, ali se neposredna tuja naložba na področju dejavnosti iz tretjega odstavka tega člena odobri, določi pogoje za njeno izvedbo, prepove ali prekliče, če predstavlja grožnjo varnosti ali javnemu redu Republike Slovenije.

(2) Ministrstvo lahko opravi pregled posamezne tuje na- ložbe na področju dejavnosti iz tretjega odstavka tega člena najpozneje v petih letih:

– v primeru iz prvega odstavka 71. člena tega zakona od sklenitve pogodbe o združitvi ali od objave prevzemne ponudbe;

– v primeru iz drugega odstavka 71. člena tega zakona od ustanovitve gospodarske družbe v Republiki Sloveniji, v kateri ima tuji investitor 10 % udeležbe v kapitalu ali v glasovalnih pravicah, ali

– v primeru iz tretjega odstavka 71. člena tega zakona od sklenitve pogodbe, s katero je pridobil pravico razpolaganja z zemljišči in nepremičninami.

(3) Neposredna tuja naložba predstavlja grožnjo varnosti in javnemu redu Republike Slovenije zlasti v primerih, ko učin- kuje na (dejavniki tveganja):

– kritično infrastrukturo, bodisi fizično ali virtualno, vključ- no z infrastrukturo na področju energetike, prometa, vode, zdravja, komunikacij, medijev, obdelave ali hrambe podatkov, letalskega in vesoljskega sektorja ter obrambno, volilno ali finančno infrastrukturo in občutljive objekte ter tudi zemljišča in nepremičnine, ki so bistvene za uporabo takšne infrastrukture ali zemljišča in nepremičnine, ki se nahajajo v bližini takšne infrastrukture;

– kritične tehnologije in blago z dvojno rabo, kot je oprede- ljeno v točki 1 člena 2 Uredbe Sveta (ES) št. 428/2009, vključno z umetno inteligenco, robotiko, polprevodniki, kibernetsko var- nostjo, letalsko in vesoljsko ter obrambno tehnologijo, tehno- logijo za shranjevanje energije, kvantno in jedrsko tehnologijo, nanotehnologijo in biotehnologijo ter zdravstveno, medicinsko in farmacevtsko tehnologijo;

– dobavo kritičnih virov, vključno z energijo ali surovinami, prehransko varnost, medicinsko in zaščitno opremo;

– dostop do občutljivih informacij, vključno z osebnimi podatki, ali sposobnost nadziranja takšnih informacij;

– svobodo in pluralnost medijev;

– projekte ali programe v interesu Evropske unije, opre- deljene v Prilogi I Uredbe 2019/452/EU.

(4) Ministrstvo pri ugotavljanju, ali lahko neposredna tuja naložba vpliva na varnost ali javni red, upošteva zlasti:

– ali je tuji vlagatelj neposredno ali posredno pod nadzo- rom vlade, vključno z državnimi organi ali oboroženimi silami tretje države, tudi prek lastniške strukture ali znatnega finan- ciranja;

– ali je bil tuji vlagatelj že vključen v dejavnosti, ki so vpli- vale na varnost ali javni red v državi članici;

– ali obstaja resno tveganje, da se tuji vlagatelj ukvarja z nezakonitimi ali kriminalnimi dejavnostmi.

73. člen (komisija)

(1) Pregled neposrednih tujih naložb na področju dejavno- sti iz tretjega odstavka 72. člena tega zakona opravlja komisija, ki jo imenuje minister, pristojen za gospodarstvo (v nadaljnjem besedilu: minister).

(2) Komisija ima najmanj tri in največ deset članov. Pred- sednika in dva člana se za pregled posamezne neposredne tuje naložbe imenuje iz vrst zaposlenih na ministrstvu, drugi člani pa se imenujejo iz vrst zaposlenih pri drugih državnih organih, organih samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilcih javnih pooblastil ter drugih pravnih osebah javnega in zaseb- nega prava na predlog predstojnika.

(3) Državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupno- sti in nosilci javnih pooblastil ter druge pravne osebe javnega in zasebnega prava morajo komisiji na njeno zahtevo podati mnenje (v nadaljnjem besedilu: mnenjedajalci).

(4) Mnenjedajalec poda mnenje v 15 dneh od prejema zahteve za njegovo izdajo.

(5) Komisija lahko pri vodenju postopka pregleda nepo- sredne tuje naložbe na področju dejavnosti iz tretjega odstavka

72. člena tega zakona tujega vlagatelja pozove, naj pisno ali ustno poda pojasnilo ali dodatno obrazložitev ter za to predloži ustrezne dokaze.

(6) Predsednik in člani komisije morajo pred začetkom posameznega pregleda neposrednih tujih naložb na področju dejavnosti iz tretjega odstavka 72. člena tega zakona podati pisno izjavo o interesni nepovezanosti s tujim vlagateljem in ciljno družbo ali prevzemno družbo ter izjavo, da bodo varovali vse podatke, dejstva in okoliščine, s katerimi se bodo seznanili pri opravljanju nalog komisije.

(7) Komisija zaključi delo s pripravo mnenja ali se nepo- sredna tuja naložba na področju dejavnosti iz tretjega odstavka

72. člena tega zakona odobri, določi pogoje za njeno izvedbo, prepove ali prekliče, če ogroža varnost ali javni red Republike Slovenije. Komisija svoje mnenje predloži ministru.

74. člen (odločitev o pregledu)

(1) Na podlagi mnenja komisije ministrstvo izda odločbo o tem, ali se neposredna tuja naložba na področju dejavnosti iz tretjega odstavka 72. člena tega zakona odobri, določi pogoje za njeno izvedbo, prepove ali prekliče. Če ministrstvo z odločbo neposredno tujo naložbo v pregledu prepove ali prekliče, ima ta odločitev za posledico ničnost pogodbe o združitvi ali pogodbe, s katero je tuji vlagatelj pridobil pravico razpolaganja z zemljišči in nepremičninami, ali sklepa o vpisu v sodni register ali prevzemne ponudbe. Odločitev o pregledu je omejena na to, ali neposredna tuja naložba predstavlja grožnjo varnosti ali javnemu redu Republike Slovenije, zlasti v primerih, ko so podani dejavniki tveganja iz tretjega odstavka

72. člena tega zakona.

(2) Ministrstvo izda odločbo najpozneje v dveh mesecih od priglasitve tuje neposredne naložbe.

(3) O pritožbi zoper odločbo ministrstva odloča Vlada Republike Slovenije.

(4) Za postopek priglasitve in pregleda se smiselno upo- rabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek.

75. člen

(uporaba ukrepa pregleda neposrednih tujih investicij) Določbe tega poglavja se uporabljajo do 30. junija 2023.

11. PLAČILO IZVAJALCEM ZDRAVSTVENE DEJAVNOSTI ZARADI IZPADA OPRAVLJANJA DEJAVNOSTI

76. člen (vsebina ukrepa)

(1) Proračun Republike Slovenije izvajalcem zdravstvene dejavnosti, socialno varstvenim zavodom, vzgojno-izobraževal-

nim zavodom in svetovalnim centrom, ki v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno dejavnost, opravljajo zdravstveno dejavnost v mreži javne zdravstvene službe in jim je bilo onemogočeno izvajanje pogodbenih obveznosti z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije na podlagi predpisa, ki ureja začasne ukrepe na področju zdravstvene dejavnosti za zajezitev in ob- vladovanje epidemije, izvede povračilo sredstev v višini 80 % razlike med polno vrednostjo mesečnega dogovorjenega po- godbenega programa za leto 2019 (brez ločeno zaračunljivih materialov in storitev) in realizirano vrednostjo programa v letu 2020, ki so jo izvajalci sporočili Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije v cenah za tekoče leto. Izvajalci iz prej- šnjega stavka lahko zahtevajo povračilo sredstev za obdobje od uveljavitve predpisa iz prejšnjega stavka do konca trajanja epidemije.

(2) Izvajalec zdravstvene dejavnosti iz prejšnjega od- stavka lahko uveljavlja le zahtevke v skladu s prejšnjim od- stavkom. Socialno varstveni zavodi, vzgojno-izobraževalni zavodi in svetovalni centri lahko uveljavljajo zahtevke iz prejšnjega odstavka le, če jih ne uveljavljajo v okviru kritja stroškov tekočega delovanja na podlagi drugega odstavka

94. člena ZIUZEOP.

(3) Način izračuna, ki upošteva kot osnovo za izplačilo realizirani program v enakem časovnem obdobju v letu 2019, postopek in roke za uveljavitev povračila iz proračuna Repub- like Slovenije določi minister, pristojen za zdravje.

(4) Izvajalec iz prvega odstavka tega člena ne more uve- ljavljati zahtevkov iz prvega odstavka tega člena, če uveljavlja pravice iz naslova plač in nadomestil plač v skladu z ZIUZEOP, ki veljajo za dejavnost gospodarstva.

13. OPROSTITEV PLAČILA VRTCEV

77. člen

(oprostitev plačila staršev za vrtec)

(1) Starši, katerih otroci od 18. maja 2020 do 30. junija 2020, ne obiskujejo vrtca, so za čas, ko otrok ne obiskuje vrtca, oproščeni plačila za vrtec. Višino znižanega plačila staršev za vrtec, ki jim je določena v skladu z odločbo pristojnega centra za socialno delo, krije proračun Republike Slovenije. Zasebni vrtci, ki se financirajo v skladu s 34. členom Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/05 – uradno prečiščeno besedilo, 25/08, 98/09 – ZIUZGK, 36/10, 62/10 – ZUPJS, 94/10 – ZIU, 40/12

– ZUJF, 14/15 – ZUUJFO in 55/17; v nadaljnjem besedilu: ZVrt) so upravičeni do kritja znižanega plačila staršev za vrtec iz proračuna Republike Slovenije v višini plačila, ki bi jim bilo določeno, če bi bil otrok vključen v istovrstni program vrtca, ki izvaja javno službo na območju občine, v kateri ima zasebni vrtec ali njegova enota sedež.

(2) Sredstva v višini oprostitve plačila staršev za vrtce, ki izvajajo javno službo, zagotavlja občina ustanoviteljica vrtca oziroma koncedentka za vse vključene otroke v ta vrtec, ne glede na občino stalnega prebivališča otrok. Ta sredstva se občinam povrnejo iz proračuna Republike Slovenije.

(3) Zasebni vrtci, ki so financirani v skladu s 34. členom ZVrt, uveljavljajo znesek v višini oprostitve plačila staršev ne- posredno iz proračuna Republike Slovenije.

IV. DEL

POSEBNA DOLOČBA

78. člen

(rok za vložitev zahtevkov)

Upravičenci zahtevke za izplačilo sredstev iz ukrepov, določenih v ZIUZEOP, in ukrepov, določenih s tem zakonom, ki prenehajo veljati 31. maja 2020, vložijo do 30. junija 2020, če ZIUZEOP in ta zakon ne določata drugače.

V. DEL

KAZENSKE DOLOČBE

79. člen

(kazenske določbe na področju subvencioniranja skrajševanja delovnega časa)

(1) Z globo od 10.000 do 50.000 eurov se kaznuje delo- dajalec, ki prejme subvencijo in:

– krši prepoved odpuščanja po drugem odstavku 18. čle- na tega zakona,

– v obdobju iz prvega odstavka 18. člena tega zakona odredi nadurno delo, neenakomerno razporedi ali začasno pre- razporedi delovni čas, če to delo lahko opravi z delavci, ki jim je odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom (druga alineja drugega odstavka 18. člena).

(2) Z globo od 1.500 do 8.000 eurov se kaznuje delodaja- lec, ki prejme subvencijo in zaposluje deset ali manj delavcev, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(3) Z globo od 450 do 2.000 eurov se kaznuje odgovorna oseba delodajalca, prejemnika subvencije, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

(4) Z globo od 450 do 1.200 eurov se kaznuje delodajalec posameznik, prejemnik subvencije, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

(5) Za prekršek iz tega člena se sme v hitrem postopku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene s tem členom.

80. člen

(kazenske določbe na področju delnega povračila nadomestila za začasno čakanje na delo)

(1) Z globo od 3.000 do 20.000 eurov se kaznuje delo- dajalec, ki:

– ne omogoči administrativnega in finančnega nadzora (prvi odstavek 31. člena),

– izplača nadomestila plače v nasprotju s tem zakonom (prvi odstavek 32. člena),

– v času prejemanja delnega povračila nadomestil plače delavcem odredi nadurno delo ali ne obvesti Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje v primeru, da delavca pozove, da se vrne na delo (drugi in tretji odstavek 32. člena).

(2) Z globo od 1.500 do 8.000 eurov se kaznuje deloda- jalec, ki zaposluje deset ali manj delavcev, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(3) Z globo od 450 do 2.000 eurov se kaznuje odgovorna oseba delodajalca, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

(4) Z globo od 450 do 1.200 eurov se kaznuje delodajalec posameznik, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

81. člen

(kazenske določbe na področju pregleda neposrednih tujih naložb)

(1) Z globo od 100.000 do 250.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, če ministrstvu najpozneje v 15 dneh od sklenitve pogodbe o združitvi ali od objave prevzemne ponudbe ali od sklenitve pogodbe, s katero je pridobil pravico razpola- ganja z zemljišči in nepremičninami, ali od ustanovitve gospo- darske družbe v Republiki Sloveniji ne priglasi neposredne tuje naložbe (prvi, drugi in tretji odstavek 71. člena).

(2) Z globo od 200.000 do 500.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje pravna oseba, če se po zako- nu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo.

(3) Z globo od 50.000 do 150.000 se za prekršek iz prve- ga odstavka tega člena kaznuje samostojni podjetnik posame- znik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.

(4) Z globo od 2.000 do 10.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba

pravne osebe, odgovorna oseba podjetnika ali odgovorna ose-

ba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.

(5) Z globo od 1.000 do 5.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi posameznik.

82. člen

(kazenska določba na področju bona za izboljšanje gospodarskega položaja na področju potrošnje turizma)

(1) Z globo od 3.000 do 40.000 eurov se za prekršek kaznuje ponudnik storitev, ki je pravna oseba, če unovči bon za neopravljeno storitev ali v primeru plačila storitve z bonom za istovrstno storitev upravičencu zaračuna višje cene, kot v primeru plačila z drugimi plačilnimi sredstvi iz osmega odstavka

35. člena tega zakona.

(2) Z globo od 1.500 do 20.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik.

(3) Z globo od 1.200 do 4.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka kaznuje posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.

(4) Z globo od 1. 200 eurov do 4.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka kaznuje odgovorna oseba pravne osebe.

(5) Z globo od 600 do 2.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka kaznuje odgovorna oseba samostojnega pod- jetnika posameznika.

(6) Z globo od 400 do 1.800 eurov se za prekršek iz prvega odstavka kaznuje odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.

(7) Z globo od 200 do 600 eurov se za prekršek kaznuje upravičenec do bona, če ga prenese v nasprotju s petim od- stavkom 35. člena tega zakona.

(8) Za prekršek iz tega člena se sme v hitrem postopku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene s tem členom.

VI. DEL

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

83. člen

(prehodna določba na področju dela in plačevanja prispevkov za socialno varnost)

Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati 2., 3., 4., 5., 6. 7., 8., 9., 10. in 11. člen Zakona o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov (Uradni list RS, št. 36/20, 49/20

– ZIUZEOP in 61/20 – ZIUZEOP-A)

84. člen

(1) Ne glede na 34. člen ZIUZEOP sorazmernost dela izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka ne velja za upravičence, ki so do polnega zavarovalnega časa vključeni na podlagi drugega odstavka 19. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12, 39/13, 99/13 – ZSVarPre-C, 101/13 – ZIPRS1415, 44/14 – ORZPIZ206, 85/14 – ZUJF-B, 95/14 – ZUJF-C, 90/15 – ZIUPTD, 102/15, 23/17, 40/17, 65/17, 28/19 in 75/19; v nadalj- njem besedilu: ZPIZ-2), razen v primeru, če za posamezni me- sec ni vključen v zavarovanje na podlagah 15., 16., 17. člena ali petega odstavka 25. ali šestega odstavka 19. člena ZPIZ-2 za celotni mesec.

(2) Ne glede na 94. člen ZIUZEOP se v obdobju od

13. marca 2020 do 31. maja 2020 javnim vrtcem in zaseb- nim vrtcem s koncesijo iz občinskega proračuna zagotovijo sredstva v višini izpada plačil staršev za vrtce. Ta sredstva se občinam povrnejo, na podlagi njihovih zahtevkov, iz proračuna Republike Slovenije. Zahtevek za izpad plačil staršev do prora- čuna Republike Slovenije mora biti zmanjšan za vsa sredstva, ki jih je vrtec pridobil iz naslova drugih interventnih ukrepov ter prihrankov zaradi neopravljenih storitev. Zahtevki za mesec maj se posredujejo ministrstvu, pristojnemu za predšolsko vzgojo, do 30. junija 2020.

(3) Zasebni vrtci, ki se financirajo na podlagi 42. člena ZIUZEOP za dejavnost predšolske vzgoje, ki se financira iz jav- nih sredstev v obdobju od 13. marca 2020 do 31. maja 2020, ne morejo uveljavljati drugih interventnih ukrepov. Če je zasebni vrtec uveljavljal druge interventne ukrepe, mora v zahtevku za financiranje zasebnega vrtca odšteti vsa sredstva, ki jih je vrtec pridobil iz naslova drugih interventnih ukrepov. Zahtevki za me- sec maj se posredujejo ministrstvu, pristojnemu za predšolsko vzgojo, do 30. junija 2020.‌

(4) Ne glede na 94. člen ZIUZEOP se dijaškim in štu- dentskim domovom, ki od 1. junija 2020 izvajajo storitve v omejenem obsegu zaradi izvajanja ukrepov za preprečitev širjenja okužb s COVID-19 in teh storitev uporabnikom ne zaračunavajo, do konca leta 2020 iz proračuna Republike Slo- venije krijejo stroški tekočega delovanja, zmanjšani za prejeta javna sredstva in sredstva pridobljena iz naslova interventnih ukrepov. Sredstva se dodelijo, če jih s prihodki od izvajanja dejavnosti ne morejo pokriti sami.

85. člen (začetek veljavnosti)

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 411-01/20-44/75

Ljubljana, dne 29. maja 2020 EPA 1173-VIII

Državni zbor Republike Slovenije Xxxx Xxxxxx predsednik

1196. Sklep o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o Zakonu o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (ZIUOOPE, EPA 1173-VIII)

Na podlagi drugega odstavka 90. člena Ustave Republi- ke Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/00, 24/03, 69/04, 68/06, 47/13 in 75/16), 21.a člena Zakona o referen- dumu in o ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 26/07 – uradno prečiščeno besedilo, 6/18 – odl. US in 52/20) in 112. člena Poslovnika državnega zbora (Uradni list RS, št. 92/07 – uradno prečiščeno besedilo, 105/10, 80/13, 38/17 in 46/20) je Državni zbor na seji 30. maja 2020 sprejel

S K L E P

o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o Zakonu o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (ZIUOOPE, EPA 1173-VIII)

I.

Državni zbor ugotavlja, da zakonodajnega referenduma o Zakonu o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (ZIUOOPE, EPA 1173-VIII) ni dopustno razpisati, ker gre za zakon iz prve alineje drugega odstavka

90. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91- I, 42/97, 66/00, 24/03, 69/04, 68/06, 47/13 in 75/16).

II.

Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

III.

Državni zbor Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Državni zbor) je na 38. izredni seji 29. 5. 2020 sprejel Zakon o

interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (ZIUOOPE, EPA 1173-VIII; v nadaljnjem besedilu: ZIUOOPE).

Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Vlada) je 21. 5. 2020 Državnemu zboru v skladu s prvim odstavkom

21.a člena Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 26/07 – uradno prečiščeno besedilo, 6/18 – odl. US in 52/20; v nadaljnjem besedilu: XXXX) predlagala sprejem Sklepa o ugotovitvi nedopustnosti razpisa zakonodajnega refe- renduma o Zakonu o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19.

Prva alineja drugega odstavka 90. člena Ustave Repub- like Slovenije določa, da referenduma ni dopustno razpisati o zakonih o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, var- nosti ali odprave posledic naravnih nesreč. V skladu z določbo prvega odstavka 21.a člena ZRLI Državni zbor na predlog Vla- de sprejme sklep, s katerim ugotovi, da referenduma ni dopu- stno razpisati, ker gre za zakon o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč, takoj po preteku sedmih dni od sprejetja zakona. Če Državni svet Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Državni svet) odloči, da glede zakona ne bo zahteval, da Državni zbor pred razglasitvijo zakona o njem še enkrat odloča, Državni zbor sprejme sklep takoj po prejemu obvestila o takšni odločitvi Državnega sveta. Sklep mora vsebovati razloge, zaradi katerih referenduma ni dopustno razpisati.

ZIUOOPE, glede katerega je Xxxxx v skladu z drugim odstavkom 90. člena Ustave Republike Slovenije in 21.a čle- nom ZRLI Državnemu zboru predlagala sprejetje sklepa o ugotovitvi nedopustnosti zakonodajnega referenduma, blaži in odpravlja posledice naravne nesreče epidemije nalezljive bo- lezni SARS-CoV-2 (COVID-19) (v nadaljnjem besedilu: epide- mija COVID-19) za gospodarstvo, javne finance in državljane. V skladu z 8. členom Zakona o varstvu pred naravnimi in dru- gimi nesrečami (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 97/10 in 21/18 – ZNOrg) se za naravno nesrečo šteje tudi množičen pojav nalezljive bolezni.

Izbruh okužb zaradi nalezljive bolezni COVID-19 ob kon- cu leta 2019 na Kitajskem se je februarja 2020 razširil tudi na območje držav Evropske unije, že na začetku zlasti v države, na katere meji Republika Slovenija, v marcu in aprilu 2020 pa se je virus razširil tudi v Republiki Sloveniji, kljub ukrepom, ki jih je Xxxxx sprejela za omejitev in zajezitev širjenja epidemije COVID-19. Vsi sprejeti ukrepi za zajezitev epidemije COVID-19 so predstavljali omejitev javnega življenja in javnega zbiranja ljudi na območju Republike Slovenije in nekateri izmed njih še vedno veljajo, s čimer so nastale in še nadalje nastajajo posledice na področju gospodarstva – še posebej na podro- čju posameznih panog, kot so kmetijstvo, gozdarstvo, stori- tvene dejavnosti (turizem, gostinstvo ...), visokega šolstva, socialnega varstva in šibkejših družbenih skupin oziroma na vseh ravneh družbe. Izjemnost razmer, v kateri se je znašla Republika Slovenija ob izbruhu epidemije COVID-19 in ki so zahtevale takojšen odziv države, izhaja tako iz zgodovinskih virov, ki pričajo o tem, da predvidene posledice te epidemije niso primerljive z nobenim dogodkom v zgodovini po II. sve- tovni vojni, gospodarske in socialne posledice pa svetovni viri primerjajo z veliko gospodarsko krizo oziroma veliko depresijo iz leta 1929, ki se je iz Združenih držav Amerike razširila na cel svet. Izjemnost razmer se kaže tudi v napovedih gospodarskih gibanj, na primer Mednarodni denarni sklad Republiki Slove- niji napoveduje padec rasti bruto družbenega proizvoda za osem odstotkov v letu 2020, prav tako druge institucije, ki se ukvarjajo z napovedovanjem navedenih gibanj, napovedujejo konkretno upočasnitev gospodarske rasti oziroma padec bruto družbenega proizvoda. Vse navedeno pa je posledično, zaradi zastoja gospodarskih dejavnosti, kot posledice odlokov Vlade, s katerimi so se določali ukrepi za zagotovitev javnega zdravja, pričakovano, v najkrajšem času povzročilo socialne stiske in tudi posledice na drugih področjih življenja. Zato je potrebno zagotoviti, da bodo do nujnih pomoči upravičeni le tisti, za

katere se kaže, da jih je epidemija COVID-19 prizadela v taki meri, da jim bo pomoč dejansko pripomogla k preživetju, tako v gospodarskem kot socialnem pomenu besede.

XXXXXXX predstavlja pravno podlago za omilitev in od- pravo posledic epidemije COVID-19 z ukrepi, s katerimi se v nabor ukrepov dodaja določene nove upravičence, ki so bili v Zakonu o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (Urad- ni list RS, št. 49/20 in 61/20; v nadaljnjem besedilu: ZIUZEOP) izpuščeni, oziroma se določene ukrepe prilagaja na način, da se čim prej z jasnimi nameni in posledicami zagotovi omilitev in odprava posledic epidemije najširšemu možnemu krogu upravičencev z ukrepi, ki so bili v postopku priprave predloga ZIUOOPE zaznani kot nujni. Specifični cilji predlaganih ukrepov so ohranjanje delovnih mest in delovanja podjetij, izboljšanje socialnega položaja ljudi, še posebej najbolj ogroženih zara- di epidemije COVID-19, delno subvencioniranje skrajšanega polnega delovnega časa, delno povračilo nadomestila plače na začasnem čakanju na delo za delodajalce s področja turiz- ma in gostinstva, finančne spodbude za zagotovitev tekočega poslovanja in likvidnosti podjetij, pomoč upravljavcem žičniških naprav, pomoč izvajalcev javnih prevozov, podaljšanje dovo- ljenja za sezonsko delo v kmetijstvu, poenostavitev postopkov za kmetijsko predelavo, pomoč izvajalcem socialno varstvenih storitev, pomoč izvajalcem zdravstvene dejavnosti, zvišanje subvencij plače za invalide, ureditev položaja in pravic študen- tov in dela prostovoljcev pri zaščiti in reševanju ter pripadnikov Civilne zaščite. Ukrepi so po svoji naravi začasni, saj urejajo vsebino, povezano z epidemijo COVID-19 in sledijo načelu

varovanja zdravja in življenja ljudi ter zagotavljanja likvidnosti gospodarskim subjektom. V luči negotovosti v zvezi s posledi- cami epidemije COVID-19, ki se kažejo širom sveta, zakono- dajalec nima le pravice, temveč tudi dolžnost, da zakonodajo prilagaja danim družbenim razmeram in jo tudi spreminja, če to narekujejo spremenjena družbena razmerja. Nujni ukrepi, ki jih Republika Slovenija sprejema za omilitev in odpravo negativnih posledic epidemije COVID-19 na prebivalstvo in gospodarstvo, morajo biti čim bolj učinkoviti, njihova izvedba pa mora biti hitra. ZIUOOPE tako predstavlja nujni ukrep, s katerim bo omo- gočena takojšnja in učinkovita zagotovitev omilitve in odprave posledic naravne nesreče v Republiki Sloveniji tako za prebi-

valstvo kot tudi gospodarstvo.

Iz navedenega Državni zbor ugotavlja, da se ZIUOOPE nanaša na vsebino, glede katere v skladu s prvo alinejo dru- gega odstavka 90. člena Ustave Republike Slovenije razpis zakonodajnega referenduma ni dopusten, ker zadevni zakon predstavlja zakon o nujnih ukrepih za zagotovitev odprave po- sledic naravnih nesreč v smislu prve alineje drugega odstavka

90. člena Ustave Republike Slovenije.

Št. 411-01/20-44/77

Ljubljana, dne 30. maja 2020 EPA 1173-VIII

Državni zbor Republike Slovenije Xxxx Xxxxxx predsednik

ČRNOMELJ‌‌‌‌

1197. Odlok o spremembah Odloka o razglasitvi Krajinskega parka Lahinja

OBČINE

51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO in 76/16 – odl. US) in

16. člena Statuta Občine Črnomelj (Uradni list RS, št. 83/11, 24/14 in 66/16) je Občinski svet Občine Črnomelj na 13. redni seji dne 21. 5. 2020 sprejel

Na podlagi 8. in 58.a člena Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06

– ZDru-1, 8/10 – ZSKZ-B, 46/14, 21/18 – ZNOrg in 31/18)

in 7. in 16. člena Statuta Občine Črnomelj (Uradni list RS, št. 83/11, 24/14 in 66/16) je Občinski svet Občine Črnomelj na

13. redni seji dne 21. 5. 2020 sprejel

O D L O K

o spremembah Odloka o razglasitvi Krajinskega parka Lahinja

1. člen

V Odloku o razglasitvi Krajinskega parka Lahinja (Skup- ščinski dolenjski list 3/88, spremembe Uradni list RS, št. 73/98 in št. 63/18 – Odlok o razglasitvi nepremičnih kulturnih spome- nikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj) se 16. člen spremeni tako, da se glasi:

»Park ima svoj znak, ki ga oblikuje silhueta vodomca in mlinskega kolesa v krogu, skupaj z napisom Lahinja krajinski park, ki se lahko uporablja v sredinski ali linearni kompoziciji. Uporablja se določena primarna tipografija črk (Tofino Black). Znak je razviden v prilogi, ki je sestavni del tega odloka.

Osnovna varianta znaka se uporablja v celoti na dopisnih papirjih, kuvertah, vizitkah, mapah, značkah, priponkah, tiskovi- nah, informacijskih tablah, digitalnih medijih in sicer v zeleni barvi PANTONE 3278U ali v črni barvi PANTONE NATURAL BLACK U.

V primeru barvnih ofset tiskovin je znak lahko vkopiran v fotografijo npr. prospekti, oglasi, razglednice, ipd.

Znak se lahko v določenih aplikacijah uporabi le v soglas- ju z RIC Bela krajina kot lastnikom znaka.«

2. člen

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 007-6/2020

Črnomelj, dne 21. maja 2020

Župan Občine Črnomelj Xxxxxx Xxxxxx

Priloga: Znak parka

1198. Pravilnik o subvencioniranju stroškov prevoza pitne vode v Občini Črnomelj

Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09,

P R A V I L N I K

o subvencioniranju stroškov prevoza pitne vode v Občini Črnomelj

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Pravilnik o subvencioniranju stroškov prevoza pitne vode v Občini Črnomelj (v nadaljevanju: pravilnik) določa upravičen- ce do subvencioniranja prevozov pitne vode, pogoje, postopek in višino subvencioniranja stroškov prevoza pitne vode obča- nom občine Črnomelj (v nadaljevanju: subvencioniran prevoz pitne vode).

2. člen

(1) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem pravilniku imajo naslednji pomen:

– »pitna voda« je voda v skladu s predpisom, ki ureja

pitno vodo,

– »uporabnik pitne vode« skladno s tem predpisom je vsak občan Občine Črnomelj, ki nima možnosti priključitve na ustrezno javno vodovodno omrežje in je le-to od mesta njego- vega stalnega prebivališča oddaljeno več kot 200 metrov, kot edini vir pitne vode pa uporablja vodnjak, ki se polni s kapnico,

– »upravičenec do subvencioniranja stroškov prevoza pitne vode« je vsak uporabnik pitne vode, ki ima prijavljeno stalno prebivališče na naslovu, ki ustreza opisu iz prejšnje alineje in tretjega člena tega pravilnika (v nadaljnjem besedilu:

»upravičenec«),

– »ustrezno javno vodovodno omrežje« je sistem za oskr- bo s pitno vodo, ki ga tvorijo elementi vodovoda kot so cevovo- di, črpališča, vodohrani in čistilne naprave ter oprema, kot so priključki in hidranti, ki pretežni del rednega obratovanja deluje kot samostojen vodovodni sistem, hidravlično ločen od drugih vodovodov in zunanje hidrantno omrežje za gašenje požarov, ki je neločljivo hidravlično povezano z javnim vodovodom,

– »dobavitelj pitne vode« je fizična oseba, pravna oseba javnega ali zasebnega prava ali društvo, ki opravlja prevoz in dobavo pitne vode ter ima za ta namen usposobljena vozila in z upravljavcem vodovodnega omrežja sklenjen dogovor za prevoze pitne vode,

– »upravljavec vodovodnega omrežja« je pravna oseba, ki jo je Občina Črnomelj v skladu s predpisi, ki urejajo javno gospodarsko službo pooblastila za upravljanje vodovodnega omrežja na območju Občine Črnomelj,

(2) V besedilu uporabljeni izrazi, zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in za ženske.

II. UPRAVIČENCI DO SUBVENCIJE

3. člen

(1) Do subvencioniranega prevoza pitne vode so upravi- čena gospodinjstva s stalnim prebivališčem v Občini Črnomelj (v nadaljevanju: uporabniki), na naslovu s hišno številko, ki nimajo možnosti priključitve na javno vodovodno omrežje v kolikor so izpolnjeni sledeči pogoji:

– oddaljenost stavbe oziroma gradbeno inženirskega objekta od javnega vodovoda je več kot od 200 m ali

– je izvedba priključka stavbe oziroma gradbeno inže- nirskega objekta na javni vodovod povezana z nesorazmer-

no visokimi stroški. V kolikor je oddaljenost stavbe oziroma gradbeno inženirskega objekta od javnega vodovoda manjša od 200 m vlagatelj z oceno stroškov izvedbe priključka, ki jo pripravi upravljavec javnega vodovodnega omrežja dokazuje, da stroški izvedbe priključka na javno vodovodno omrežje pre- segajo 2.000,00 € brez ddv-ja.

(2) Voda se dostavlja na naslov stalnega prebivališča gospodinjstev v kolikor:

– je zagotovljena ustrezna dostopna pot (širina minimalno 3 m, brez zarasti, v primeru snega očiščena, z možnostjo obra- čanja vozila za prevoz pitne vode vsaj 30 m od objekta, ipd.),

– ima objekt kapaciteto – volumen vodnjaka vsaj 4500l/osebo kar zadošča za enomesečno porabo,

– je vodnjak za dostavo pitne vode oddaljen več kot 30 m in na za tovorno vozilo nedostopnem terenu, mora upravičenec sam poskrbeti za dodatne tlačne cevi B.

(3) V kolikor ti pogoji niso izpolnjeni dobavitelj pitne vode lahko odkloni dostavo.

III. POGOJI IN POSTOPEK ZA DODELITEV SUBVENCIJE

4. člen

Do subvencioniranega prevoza pitne vode je uporabnik upravičen pod pogojem, da vodo uporabi izključno za lastne potrebe (za pitje, kuhanje, pranje posode in perila …), izjemo- ma tudi za potrebe reje živali in potrebe dopolnilne dejavnosti na kmetiji. V kolikor bi vodo uporabljal za druge namene (pol- njenje bazenov, zalivanje vrtov, zelenic, pranje avtomobila …) ni upravičen do subvencioniranega prevoza.

5. člen

(1) Občina subvencionira upravičencem iz 3. člena tega pravilnika del stroškov, in sicer 70% stroškov dostave pitne vode: subvencionirajo se stroški prevozov, ki jih opravljajo ustrezno opremljeni in usposobljeni izvajalci, ki storitev izvaja- jo po naročilu Javnega podjetja Komunala Črnomelj d.o.o. (v nadaljevanju: dobavitelji).

(2) Uporabniki plačajo dobavitelju dobavljeno vodo po ceni, ki velja za gospodinjstva na območju občine.

(3) Subvencioniranje prevoza pitne vode ne pripada za izvajanje gospodarske, obrtne ali druge pridobitne dejavnosti.

(4) Prav tako subvencioniranje ne pripada upravičencem, ki onemogočajo gradnjo javne komunalne infrastrukture, oziro- ma ne dovolijo, da trasa predvidene infrastrukture poteka po njihovem zemljišču.

(5) Subvencija prevoza vode ne pripada upravičencem, katerim je omogočen priklop na zgrajeno vodovodno omrež- je, vendar tega še niso storili razen v primeru, da je izvedba priključka stavbe oziroma gradbeno inženirskega objekta na javni vodovod povezana z nesorazmernimi stroški, kot je to opredeljeno v 3. členu tega pravilnika.

(6) V naseljih, ki so priključena na javni vodovodni sistem, občani nimajo pravice do subvencioniranega prevoza pitne vode, razen v tistih delih naselij, ki nimajo javnega vodovodne- ga omrežja.

6. člen

(1) Upravičenec je do subvencioniranja stroškov prevoza pitne vode upravičen na podlagi predhodno pridobljene odloč- be občinske uprave Občine Črnomelj, s katero mu je priznano subvencioniranje stroškov prevoza pitne vode (v nadaljnjem besedilu: odločba).

(2) Odločbo iz prejšnjega odstavka tega člena lahko upra- vičenec pridobi na podlagi vložene vloge za subvencioniranje stroškov prevoza pitne vode na Obrazcu 1, ki je sestavni del tega pravilnika. Vloga za subvencioniranje stroškov prevoza pitne vode mora vsebovati podatke o mestu dobave pitne vode oziroma točen naslov upravičenca ter imena in priimke vseh uporabnikov pitne vode, ki imajo urejeno stalno prebivališče na istem naslovu.

(3) Vsako spremembo podatkov iz prejšnjega odstavka tega člena je upravičenec dolžan vsaj 15 dni pred naslednjim koriščenjem subvencije sporočiti Občini Črnomelj.

(4) Občina Črnomelj vodi evidenco izdanih odločb po tem pravilniku, ki vsebuje vse podatke iz drugega odstavka tega pravilnika, podatke iz izdanih odločb ter druge podatke v zvezi z izvajanjem subvencije po tem pravilniku (v nadaljnjem bese- dilu: evidenca subvencioniranja stroškov prevoza pitne vode).

(5) Občina Črnomelj lahko podatke iz evidence subvenci- oniranja stroškov prevoza pitne vode nadalje obdeluje in upora- blja za namene določitve območij v Občini Črnomelj, ki nimajo javnega vodovoda in pripravo s tem povezanih programov za izgradnjo javne komunalne infrastrukture.

(6) Dobavitelji podatke o upravičencih do subvencioni- ranega prevoza pitne vode po tem pravilniku preverijo pri upravljavcu vodovodnega omrežja, kateremu mesečno poso- dobljeno evidenco upravičencev posreduje Občina Črnomelj, ki vodi evidenco upravičencev.

(7) Občina Črnomelj v primeru dobave vode uporabniku, ki ni upravičen do subvencioniranega stroška dobave vode po tem pravilniku, neupravičen del računa zavrne.

7. člen

(1) Upravičenec naroča dobavo pitne vode neposredno pri dobavitelju in po prevzemu poravna znesek lastne udeležbe za prevoz vode iz 5. člena tega pravilnika.

(2) Upravičenec je dolžan svojo upravičenost do subven- cioniranega prevoza pitne vode dobavitelju na njegovo zahtevo izkazati s prejeto odločbo iz šestega člena tega pravilnika.

(3) Upravičenec je odgovoren za higienično neoporečen dostop do vodnjaka in za higiensko ustreznost vodnjaka.

8. člen

(1) Dobavitelj lahko opravi odvzem pitne vode samo na za to določenih mestih po predhodno pridobljenem pisnem soglasju upravljavca vodovodnega omrežja in v skladu z veljav- nim odlokom, ki ureja pogoje dobave, način odjema in oskrbo naselij s pitno vodo na območju Občine Črnomelj.

(2) Dobavitelj mora o času in lokaciji odvzema ter količini odvzete vode voditi evidenco, ki jo je dolžan predložiti Občini Črnomelj na njeno zahtevo.

(4) Dobavitelj je dolžan upravičencu dobaviti vodo čim prej oziroma najkasneje v oseminštiridesetih urah po prejemu naročila.

(5) Ob vsakem opravljenem prevozu izda dobavitelj do- bavnico o količini dobavljene vode ter jo preda upravičencu v potrditev in po potrebi fotografijo, ki evidentira dostavo vode v vodnjak.

(6) Dobavitelj na podlagi potrjene dobavnice in fotografije o dostavi vode v vodnjak iz prejšnjega odstavka tega člena izda upravljavcu vodovodnega omrežja račun za znesek lastne ude- ležbe za prevoz vode. Razliko do polne cene dobave (strošek do- stave pitne vode) pokriva Občina Črnomelj iz sredstev proračuna.

(7) Cena za m3 dobavljene pitne vode za gospodinjstva je enaka ceni, ki velja za gospodinjstva na območju občine Črnomelj.

(8) Dobavitelj je odgovoren za neoporečnost pitne vode v dostavnem vozilu ter cevovodih, ki jih uporablja pri polnjenju.

9. člen

(1) Upravljavec vodovodnega omrežja uveljavlja povračilo zneska subvencioniranih stroškov prevoza pri občinski upravi Občine Črnomelj. V ta namen je dolžan tedensko izstaviti račun.

(2) Dobavitelj je dolžan k izstavljenemu računu iz prej- šnjega odstavka tega člena predložiti naslednjo dokumentacijo:

– seznam upravičencev s količino dobavljene pitne vode po tem pravilniku ter

– kopije dobavnic in računov za opravljene prevoze in dobavo pitne vode ter (evidenčne) fotografije v kolikor obstajajo o dostavi vode v vodnjak.

(3) Prevozi, ki ne bodo opravljeni v skladu z določili tega pravilnika, ne bodo upravičeni do izplačila subvencije.

IV. SUBVENCIONIRANJE STROŠKOV PREVOZA PITNE VODE

10. člen

(1) Občina Črnomelj subvencionira stroške prevoza pitne vode v deležu 70 % polne cene prevoza.

V. KONČNA DOLOČBA

11. člen

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Urad- nem listu Republike Slovenije.

Št. 355-0013/2020

Črnomelj, dne 21. maja 2020

Župan Občine Črnomelj Xxxxxx Xxxxxx

OBČINA ČRNOMELJ

Trg svobode 3, 8340 Črnomelj

T: (07) 306‐11‐00

E: xxxxxx.xxxxxxxx@xxxx.xxx xxx.xxxxxxxx.xx

(ime in priimek)

(naslov oz. sedež)

(poštna številka in kraj)

(kontaktni telefon in e‐pošta)

Zadeva: VLOGA ZA SUBVENCIONIRANJE STROŠKOV PREVOZA PITNE VODE

1. PODATKI O MESTU DOBAVE PITNE VODE:

Naselje ulica in hišna številka:                           

Poštna številka:   Pošta:                 

2. OSEBNI PODATKI O UPORABNIKIH PITNE VODE*:

(navedite za vsakega uporabnika ločeno)

IME PRIIMEK

1

2

3

4

5

6

7

8

9

Skupaj število uporabnikov:          

Podpisani pod kazensko in materialno odgovornostjo izjavljam, da:

▪ Imamo vsi v tč. 2 navedeni uporabniki na zgoraj navedenem naslovu stalno prebivališče,

▪ na zgoraj navedenem naslovu ni možnosti priključitve na javno vodovodno omrežje,

▪ bom vodo uporabil izključno za lastne potrebe oz. se bo voda porabljala za potrebe članov gospodinjstva in ne za izvajanje gospodarske, obrtne ali druge pridobitne dejavnosti.

Datum:     

Podpis vlagatelja

*Beseda »uporabnik pitne vode« označuje vsakega družinskega člana/‐ico oziroma člana/‐ico gospodinjstva ali več gospodinjstev, ki imajo urejeno stalno prebivališče na istem naslovu.

Upravna taksa:

– Vloga je takse prosta

1199. Sklep o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra‌‌‌‌‌

Na podlagi 247. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17) in 16. člena Statuta Občine Črno- melj (Uradni list RS, št. 83/11, 24/14, 66/16) je Občinski svet Občine Črnomelj na 13. redni seji dne 21. 5. 2020 sprejel naslednji

S K L E P

I.

Nepremičninam katastrska občina 1539 Mavrlen parcela 4854/7 in parcela 4854/9 se ukine status grajenega javnega dobra lokalnega pomena.

II.

Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra stopi v veljavo z dnem sprejema na Občinskem svetu Občine Črnomelj in se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 478-236/2020

Črnomelj, dne 21. maja 2020

Župan Občine Črnomelj Xxxxxx Xxxxxx

Občine Sevnica pa se poleg objavijo še vsi dokumenti iz prej- šnjega člena.

Št. 410-0017/2020

Sevnica, dne 18. maja 2020

Župan Občine Sevnica Xxxxxx Xxxxxx

1201. Odlok o spremembi Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Sevnica

Na podlagi 3. člena Zakona o gospodarskih javnih služ- bah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11 – ORZGJS40) in 18. člena Statuta Ob- čine Sevnica (Uradni list RS, št. 46/15 – UPB, 17/17 in 44/18) je Občinski svet Občine Sevnica na 15. redni seji dne 13. 5. 2020 sprejel

O D L O K

o spremembi Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Sevnica

1. člen

V 6. členu Odloka o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 80/13 in 32/17) se 9. točka spremeni, tako da se glasi:

SEVNICA

1200. Zaključni račun proračuna Občine Sevnica za leto 2019

Na podlagi tretjega odstavka 98. člena Zakona o javnih fi- nancah (Uradni list RS, št. 11/11 – UPB4, 14/13 – popr., 101/13 in 55/15 – ZFisP in 96/15 – XXXXX0000 in 13/18) in 18. člena Statuta Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 46/15 – UPB, 17/17, 44/18) je Občinski svet Občine Sevnica na 15. redni seji dne

13. 5. 2020 sprejel

Z A K L J U Č N I R A Č U N

proračuna Občine Sevnica za leto 2019

1. člen

Sprejme se zaključni račun proračuna Občine Sevnica za leto 2019.

2. člen

Zaključni račun proračuna Občine Sevnica za leto 2019 sestavljajo splošni in posebni del. V splošnem delu je podan podrobnejši prikaz predvidenih in realiziranih prihodkov in odhodkov oziroma prejemkov in izdatkov iz bilance prihod- kov in odhodkov, računa finančnih terjatev in naložb ter računa financiranja, v posebnem delu pa prikaz predvidenih in realiziranih odhodkov in drugih izdatkov proračuna Občine Sevnica za leto 2019. Sestavni del zaključnega računa je tudi načrt razvojnih programov, v katerem je podan prikaz podatkov o načrtovanih vrednostih posameznih projektov, njihovih spremembah med letom 2019 ter o njihovi realizaciji v tem letu.

3. člen

Zaključni račun proračuna Občine Sevnica za leto 2019 se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, na spletni strani

»9. javno službo oskrbe z zemeljskim plinom opravlja javno podjetje Komunala d.o.o. Sevnica.«

2. člen

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. 10. 2020 dalje.

Št. 007-0001/2020

Sevnica, dne 15. maja 2020

Župan Občine Sevnica Xxxxxx Xxxxxx

1202. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi Javnega podjetja Komunala

d.o.o. Sevnica

Na podlagi 3., 25., 26. in 28. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11 – ORZGJS40), Zako-

na o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18

– ZSPDSLS-1 in 30/18) in 18. člena Statuta Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 46/15 – UPB, 17/17 in 44/18) je Občinski svet Občine Sevnica na 15. redni seji dne 13. 5. 2020 sprejel

O D L O K

o spremembah in dopolnitvah Odloka

o ustanovitvi Javnega podjetja Komunala d.o.o.

Sevnica

1. člen

V 5. členu Odloka o ustanovitvi Javnega podjetja Komu- nala d.o.o. Sevnica (Uradni list RS, št. 2/17, 27/18 in 22/19) se v prvem odstavku:

ži«;‌‌

– dodata glavni dejavnosti, ki se glasita:

»1. D 35.22 Distribucija plinastih goriv po plinovodni mreži D 35.230 Trgovanje s plinastimi gorivi po plinovodni mre-

– ostale glavne dejavnosti se ustrezno preštevilčijo;

– dodata dve drugi dejavnosti komunalnega značaja, ki

1204. Sklep o soglasju k določitvi cene socialno varstvene storitve Pomoč družini na domu in o določitvi subvencioniranja cene storitve Pomoč družini na domu

Na podlagi Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS,

se glasita:

»G 47.52 trgovina na drobno v specializiranih trgovinah z gradbenim materialom, kovinskimi izdelki, barvami in steklom

M 71.2 tehnično preizkušanje in analiziranje«.

2. člen

V drugem odstavku 11. člena se doda nova deveta ali- neja, ki se glasi:

»– določa ceno plina in drugih storitev, ki ne sodijo v regu- lirano dejavnost, h kateri da soglasje nadzorni svet,«.

3. člen

V drugem odstavku 13. člena se pri odstavku »b) daje soglasje k«, doda četrta alineja, ki se glasi:

»– ceni plina in drugih storitev, ki ne sodijo v regulirano dejavnost,«.

4. člen

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. 10. 2020 dalje.

Št. 007-0002/2020

Sevnica, dne 15. maja 2020

Župan Občine Sevnica Xxxxxx Xxxxxx

št. 3/07 – UPB2, 23/07 – pop., 41/07 – pop., 122/07 – Odl. US, 61/10 – ZSvarPre, 62/10 – ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 – ZPPreb-1 in 15/17 – DZ, 29/17, 54/17, 21/18 – ZNOrg, 31/18

– ZOA-A in 28/19), Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev (Uradni list RS, št. 87/06, 127/06, 8/07, 51/08, 5/09 in 6/12) in 18. člena Statuta Občine Sevnica (Uradni list RS, št.46/15 – UPB, 17/17 in 44/18) je Občinski svet Občine Sevnica na 15. redni seji, dne 13. 5. 2020 sprejel

S K L E P

o soglasju k določitvi cene socialno varstvene storitve Pomoč družini na domu in o določitvi subvencioniranja cene storitve Pomoč družini na domu

1. člen

Občinski svet Občine Sevnica daje soglasje k ceni social- no varstvene storitve Pomoči družini na domu, ki jo je predlagal izvajalec storitve Center za socialno delo Sevnica, v višini 19,78 EUR na efektivno uro.

2. člen

Občina Sevnica bo ceno socialno varstvene storitve sub- vencionirala v višini 14,58 EUR na efektivno uro.

1203. Odlok o spremembi Odloka o ustanovitvi Javnega podjetja Plinovod d.o.o. Sevnica

Na podlagi 3., 25., 26. in 28. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO,

uro.

3. člen

Cena storitve za uporabnika znaša 5,20 EUR na efektivno

4. člen

Cena storitve, opravljene v nedeljo, se poveča za 30 % in

127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11 – ORZGJS40), Zakona o

lokalni samoupravi Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO,

11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18) in 18. člena Statuta Občine Sev- nica (Uradni list RS, št. 46/15 – UPB, 17/17 in 44/18) je Občinski svet Občine Sevnica na 15. redni seji dne 13. 5. 2020 sprejel

O D L O K

o spremembi Odloka o ustanovitvi Javnega podjetja Plinovod d.o.o. Sevnica

1. člen

Spremeni se drugi odstavek 6. člena Odloka o ustanovitvi Javnega podjetja Plinovod d.o.o. Sevnica (Uradni list RS, št. 17/17), tako da se glasi:

»(2) Objekti in naprave, namenjeni opravljanju lokalne gospodarske javne službe, so last Občine Sevnica in niso vključeni v osnovni kapital javnega podjetja.«

2. člen

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. 10. 2020 dalje.

Št. 007-0003/2020

Sevnica, dne 15. maja 2020

Župan Občine Sevnica Xxxxxx Xxxxxx

znaša 22,44 EUR na efektivno uro, subvencija občine znaša

15,68 EUR na efektivno uro, končna cena za uporabnika znaša 6,76 EUR na efektivno uro.

5. člen

Cena storitve, opravljene na dan državnega praznika ali dela prostega dne, se poveča za 40 % in znaša 23,33 EUR na efektivno uro, subvencija občine znaša 16,05 EUR na efektivno uro, končna cena za uporabnika znaša 7,28 EUR na efektivno uro.

6. člen

Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. junija 2020 dalje.

7. člen

Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati Sklep o soglasju k določitvi cene socialno varstvene storitve Pomoč družini na domu in določitvi subvencioniranja cene storitve Pomoč družini na domu, številka 122-0032/2019 z dne 30. 5. 2019, objavljen v Uradnem listu RS, št. 36/19.

Št. 1224-0011/2020

Sevnica, dne 15. maja 2020

Župan Občine Sevnica Xxxxxx Xxxxxx

1205. Sklep o vzpostavitvi statusa javnega dobra‌‌‌‌

Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1,

30/18 in 61/20 – ZIUZEOP-A), 245. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17) in 18. člena Statuta Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 46/15 – UPB, 17/17 in 44/18) je Občinski svet Občine Sevnica na 15. redni seji dne 13. 5. 2020 sprejel

S K L E P

o vzpostavitvi statusa javnega dobra

2. člen

Nepremičnine, navedene v 1. členu tega sklepa, prene- hajo imeti značaj javnega dobra in se zanje vknjiži lastninska pravica na ime Občina Sevnica, Xxxxxx xxx 00 x, 0000 Xxxxxxx, matična št. 5883008000.

3. člen

Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 7113-0027/2013, 7113-0104/2013,

7113-0122/2013, 7113-0030/2019

Sevnica, dne 15. maja 2020

1. člen

S tem sklepom se na nepremičninah:

– parc. št. 875/6, 875/10, 876/2, 909/1, 914/3, 915, 969/9,

vse k.o. 1363 Radež

– parc. št. 56/4, 826/2, 826/4, 830/2, 5/3, 845, 367/2,

828/1, 829, 833/2, 834/1, 835/6, 840/4, vse k.o. 1364 Loka pri Zidanem Mostu

– parc. št. 395/5, 396/17, 396/19, 429/5, 429/9, 664/6, 834/20, 861/2, 862/2, 893/2, 903/2, 905/2, 906/2, 914/2, 929/4,

929/6, 930/5, 930/7, 930/9, vse k.o. 1362 Okroglice

– parc. št. 271, 272/2, 291/5, 294/3, 294/4, vse k.o. 1365

Breg

– parc. št. 1035/2, 1035/4, 1036/2, 1039/2, 1183/2, 1183/3, 1889, 1892, 202/6, 214/3, 1502/1, 1502/2, vse k.o. 1366 Ledina

– parc. št. 101/3, 101/6, 103/2, 112/6, 131, 410/2, 458/2,

864/11, vse k.o. 1380 Šmarje

– parc. št. 1615/1 in 1616/1, obe k.o. 1382 Kompolje

last Občine Sevnica, Xxxxxx xxx 00 x, 0000 Xxxxxxx, matična številka: 5883008000, vzpostavi status grajenega javnega do- bra lokalnega pomena.

2. člen

Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 7113-0047/2020

Sevnica, dne 15. maja 2020

Župan Občine Sevnica Xxxxxx Xxxxxx

1206. Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra

Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1,

30/18 in 61/20 – ZIUZEOP-A) in 18. člena Statuta Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 46/15 – UPB, 17/17 in 44/18) je Občinski svet Občine Sevnica na 15. redni seji dne 13. 5. 2020 sprejel

S K L E P

o ukinitvi statusa javnega dobra

1. člen

S tem sklepom se ukine status javnega dobra za nasle- dnje nepremičnine:

– parc. št. 705/4, k.o. 1369 Trnovec

– parc. št. 2667/23, k.o. 1393 Studenec

– parc. št. 1642/19, k.o. 1373 Žigrski Vrh

– parc. št. 359/8 in 359/10, k.o. 1376 Kladje.

Župan Občine Sevnica Xxxxxx Xxxxxx

TIŠINA

1207. Sklep o soglasju k določitvi cene storitve pomoči družini na domu in določitvi subvencioniranja cene storitve pomoči družini na domu od 1. 4. 2020 dalje

Na podlagi 99. in 101. člena Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 61/10

– ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 – ZPPreb, 15/17 – DZ, 29/17, 54/17, 21/18 – ZNOrg, 31/18 – ZOA, 28/19),

38. člena Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev (Uradni list RS, št. 87/06, 127/06, 8/07, 51/08, 5/09, 6/12) in 16. člena Statuta Občine Tišina (Uradni list RS, št. 41/15) je Občinski svet Občine Tišina na 11. redni seji dne 19. 5. 2020 sprejel

S K L E P

o soglasju k določitvi cene storitve pomoči družini na domu in določitvi subvencioniranja cene storitve pomoči družini na domu

od 1. 4. 2020 dalje

1. člen

Občinski svet Občine Tišina soglaša, da bo ekonomska cena storitve pomoči družini na domu od 1. 4. 2020 dalje znašala:

– od ponedeljka do sobote 19,30 EUR na uro. V eko- nomsko ceno so vključeni stroški storitve pomoči na domu do uporabnika storitve (stroški neposredne socialne oskrbe) v višini 15,23 EUR na uro in stroški strokovnega vodenja v višini 4,07 EUR na uro;

– za nedeljo in za dan z zakonom določenim kot dela prost dan 20,01 EUR na uro. V ekonomsko ceno so vključeni stroški storitve pomoči na domu do uporabnika storitve (stroški neposredne socialne oskrbe) v višini 15,94 EUR na uro in stro- ški strokovnega vodenja v višini 4,07 EUR na uro.

2. člen

Kot osnova za plačilo cene storitve do upravičencev sto- ritve Pomoč družini na domu se določi cena:

– v višini 7,61 EUR za efektivno uro od ponedeljka do sobote. Razlika do polne cene storitve 19,30 EUR, se krije iz subvencije iz proračuna RS (Zavod za zaposlovanje iz programa javnih del) v višini 0 EUR, iz subvencije Občine Tišina v višini 7,62 EUR za neposredno socialno oskrbo (50%) in subvencijo v višini 4,07 EUR za stroške vodenja in jo bo pokrivala iz sredstev občinskega proračuna na področju socialnega varstva;

– v višini 7,97 EUR za efektivno uro za nedeljo in za dan z zakonom določenim kot dela prost dan. Razlika do polne cene storitve 20,01 EUR, se krije iz subvencije iz proračuna RS (Za- vod za zaposlovanje iz programa javnih del) v višini 0 EUR, iz subvencije Občine Tišina v višini 7,97 EUR za neposredno so- cialno oskrbo (50%) in subvencijo v višini 4,07 EUR za stroške vodenja in jo bo pokrivala iz sredstev občinskega proračuna na področju socialnega varstva.‌‌

3. člen

Domu starejših Rakičan se bodo sredstva za izvajanje storitve pomoči družini na domu nakazovala mesečno, na podlagi posebej sklenjene pogodbe.

4. člen

Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. 4. 2020 dalje.

Z veljavnostjo tega sklepa preneha veljati Sklep o soglas- ju k določitvi cene storitve pomoči družini na domu in določitvi subvencioniranja cene storitve pomoči družini na domu za obdobje od 1. 2. 2019 dalje (Uradni list RS, št. 17/19).

Št. 007-0011/2020-1

Tišina, dne 20. maja 2020

vzgoje, Občina Tišina pri izvajanju dnevnih programov v Vrtcu Lavra, enota Tišina, določa kot maksimalni normativ 2 starostno kombinirana oddelka, v prvem starostno kombiniranem oddelku je lahko vključenih največ 19 otrok, v drugem starostno kombini- ranem oddelku pa je lahko vključenih največ 17 otrok.

Na podlagi drugega odstavka 10. člena Pravilnika o meto- dologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih, ki izvajajo javno službo (v nadaljevanju Pravilnik o metodologiji), bo Občina Tiši- na Vrtcu Lavra, enota Tišina, v odobrenih oddelkih zagotavljala finančna sredstva v višini cene programa brez živil za število otrok, ki predstavljajo razliko med dejanskim številom otrok v oddelku in maksimalnim normativnim številom.

4. člen

V skladu z drugim odstavkom 11. člena Pravilnika o me- todologiji bo Občina Tišina v primeru potreb zagotavljala tudi sredstva za spremljevalce gibalno oviranih otrok.

5. člen

Za dneve odsotnosti otrok (ne glede na vzrok odsotnosti) se staršem od plačila odšteje sorazmerni del (glede na plačilni razred) vrednosti živil; ta mesečno znašajo 65,88 EUR na otroka.

Župan Občine Tišina Xxxxx Xxxxxx

1208. Sklep o določitvi ekonomske cene v Vrtcu Lavra, enota Tišina

Na podlagi 17. člena Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/05 – uradno prečiščeno besedilo, 25/08, 98/09 – ZIUZGK, 36/10, 62/10 – ZUJPS, 94/10 ZIU, 40/11 – ZUJPS-A

in 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 55/17), določil Pravilnika o plačilih staršev za programe v vrtcih (Uradni list RS, št. 129/06, 79/08, 119/08, 102/09, 62/10 – ZUPJS), 34. člena Pravilnika o normativih za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje (Uradni list RS, št. 27/14, 47/17, 43/18), 19. in 68. člena Pravilnika o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca (Uradni list RS, št. 73/00, 75/05, 33/08, 126/08, 47/10, 47/13, 74/16, 20/17) in 16. člena Statuta Občine Tišina (Uradni list RS, št. 41/15) je Občinski svet Občine Tišina na 11. redni seji dne 19. 5. 2020 sprejel

S K L E P

o določitvi ekonomske cene v Vrtcu Lavra, enota Tišina

1. člen

Cena dnevnega programa (6–9 ur) za otroka v kom- biniranem oddelku starosti od 1. do 6. leta starosti znaša 443,10 EUR na otroka mesečno.

2. člen

Kot osnova za izračun plačila staršev za vse otroke vklju- čene v Vrtec Lavra, enota Tišina s podeljeno koncesijo, ki imajo stalno bivališče v Občni Tišina, se v skladu s Pravilnikom o plačilih staršev določi cena 385,24 EUR na otroka mesečno. Razliko do dejanske cene dnevnega programa iz 1. člena v viši- ni 57,86 EUR (subvencija) bo varstvo za otroke, ki imajo stalno bivališče v Občini Tišina, pokrivala Občina Tišina iz sredstev občinskega proračuna za predšolsko vzgojo.

3. člen

V skladu s tretjim odstavkom 34. člena Pravilnika o norma- tivih in kadrovskih pogojih za opravljanje dejavnosti predšolske

6. člen

Kot osnova za izračun plačila staršev za vse otroke vklju- čene v Vrtec Lavra, enota Tišina s podeljeno koncesijo, ki imajo stalno bivališče v Občni Tišina, se upoštevajo še naslednja določila ob upoštevanju navedenih pogojev.

Za dneve odsotnosti v mesecu juliju in avgustu se za vsak dan odsotnosti otroka staršem odšteje celotni znesek dnevne oskrbnine. Da bi starši uveljavili navedeni odbitek, morajo odsotnost otroka pisno napovedati vsaj 7 dni pred nastopom.

Za čas celotne odsotnosti v času trajanja krompirjevih, novoletnih in zimskih počitnic se za vsak dan odsotnosti otroka staršem odšteje celotni znesek dnevne oskrbnine.

Da bi starši uveljavili navedeni odbitek, morajo odsotnost otroka pisno napovedati 7 dni pred začetkom navedenih po- čitnic. Svojo odločitev sporočijo v anketi, ki jo staršem v pisni obliki posredujejo strokovni delavci.

Finančna sredstva za pokrivanje stroškov v času odsotno- sti otrok zagotavlja Občina Tišina na podlagi izdanih računov vrtca, v obračunu se obvezno zniža cena za stroške nepora- bljenih živil.

7. člen

Z uveljavitvijo tega sklepa preneha veljati sklep Občin- skega sveta Občine Tišina o določitvi ekonomske cene v Vrtcu Lavra, enota Tišina (Uradni list RS, št. 17/19).

8. člen

Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. 3. 2020 dalje.

Št. 007-0013/2020-1

Tišina, dne 20. maja 2020

Župan Občine Tišina Xxxxx Xxxxxx

1209. Sklep o določitvi ekonomske cene v vrtcu pri OŠ Tišina

Na podlagi 17. člena Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/05 – uradno prečiščeno besedilo, 25/08, 98/09 – ZIUZGK, 36/10, 62/10 – ZUJPS, 94/10 – ZIU, 40/11 – ZUJPS-A

in 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 55/17), določil Pravilnika o

plačilih staršev za programe v vrtcih (Uradni list RS, št. 129/06, 79/08, 119/08, 102/09, 62/10 – ZUPJS), 34. člena Pravilnika o normativih za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje (Uradni list RS, št. 27/14, 47/17, 43/18), 19. in 68. člena Pravilnika o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca (Uradni list RS, št. 73/00, 75/05, 33/08, 126/08, 47/10, 47/13, 74/16, 20/17) in 16. člena Statuta Občine Tišina (Uradni list RS, št. 41/15) je Občinski svet Občine Tišina na 11. redni seji dne 19. 5. 2020 sprejel

S K L E P

o določitvi ekonomske cene v vrtcu pri OŠ Tišina

1. člen

Cena dnevnega programa (6–9 ur) za otroka v oddelkih

1. in 2. starostnega obdobja od 1. do 6. leta starosti znaša 443,10 EUR na otroka mesečno.

2. člen

Kot osnova za izračun plačila staršev za vse otroke v javnem vrtcu pri OŠ Tišina, ki imajo stalno bivališče v Občni Tišina, se v skladu s Pravilnikom o plačilih staršev določi cena 385,24 EUR na otroka mesečno. Razliko do dejanske cene dnevnega programa iz 1. člena v višini 57,86 EUR (subvencija) bo varstvo za otroke, ki imajo stalno bivališče v Občini Tišina, pokrivala Občina Tišina iz sredstev občinskega proračuna za predšolsko vzgojo.

3. člen

Na podlagi drugega odstavka 10. člena Pravilnika o meto- dologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih, ki izvajajo javno službo (v nadaljevanju Pravilnik o metodologiji), bo Občina Tišina vrtcu pri OŠ Tišina v odobrenih oddelkih zagotavljala finančna sredstva v višini cene programa brez živil za število otrok, ki predstavljajo razliko med dejanskim številom otrok v oddelku in maksimalnim normativnim številom.

4. člen

V skladu z 8. členom Pravilnika o metodologiji bo Občina Tišina kot ustanoviteljica zavoda zagotavljala finančna sred- stva izven cene programov za zaposlene delavce po potrjeni sistematizaciji, s katerimi se presegajo predpisani normativi ter druge nujne stroške, navedene v tem členu pravilnika.

V skladu z drugim odstavkom 11. člena Pravilnika o me- todologiji bo Občina Tišina v primeru potreb zagotavljala tudi sredstva za spremljevalce gibalno oviranih otrok.

5. člen

Za dneve odsotnosti otrok (ne glede na vzrok odsotnosti) se staršem od plačila odšteje sorazmerni del (glede na plačilni

razred) vrednosti živil; ta mesečno znašajo 38,85 EUR na

otroka.

6. člen

Kot osnova za izračun plačila staršev za vse otroke v javnem vrtcu pri OŠ Tišina, ki imajo stalno bivališče v Občni Tišina, se upoštevajo še naslednja določila ob upoštevanju navedenih pogojev.

Za dneve odsotnosti v mesecu juliju in avgustu se za vsak dan odsotnosti otroka staršem odšteje celotni znesek dnevne oskrbnine.

Da bi starši uveljavili navedeni odbitek, morajo od- sotnost otroka pisno napovedati do 15. 6. tekočega leta. Svojo odločitev sporočijo v anketi, ki jo staršem v pisni obliki posredujejo strokovni delavci v začetku meseca junija tekočega leta.

V izjemnih primerih, ko delodajalec iz objektivnih razlogov spremeni staršu čas trajanja njegovega dopusta in se posle- dično spremeni datum bivanja oziroma odsotnosti njegovega otroka v vrtcu, lahko starši sporočijo spremembo najkasneje do 25. junija tekočega leta za prisotnost otroka v mesecu xxxxxx tekočega leta in najkasneje do 20. julija tekočega leta za pri- sotnost otroka v mesecu avgustu. V tem primeru se staršem odšteje celotni znesek dnevne oskrbnine.

Za čas celotne odsotnosti v času trajanja krompirjevih, novoletnih in zimskih počitnic se za vsak dan odsotnosti otroka staršem odšteje celotni znesek dnevne oskrbnine.

Da bi starši uveljavili navedeni odbitek, morajo odsotnost otroka pisno napovedati 7 dni pred začetkom navedenih po- čitnic. Svojo odločitev sporočijo v anketi, ki jo staršem v pisni obliki posredujejo strokovni delavci.

Finančna sredstva za pokrivanje stroškov v času odsotno- sti otrok zagotavlja Občina Tišina na podlagi izdanih računov vrtca, v obračunu se obvezno zniža cena za stroške nepora- bljenih živil.

7. člen

Z uveljavitvijo tega sklepa preneha veljati sklep Občinske- ga sveta Občine Tišina o določitvi ekonomske cene v vrtcu pri OŠ Tišina (Uradni list RS, št. 17/19).

8. člen

Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. 3. 2020 dalje.

Št. 007-0012/2020-1

Tišina, dne 20. maja 2020

Župan Občine Tišina Xxxxx Xxxxxx

VSEBINA

DRŽAVNI ZBOR

1191. Zakon o poroštvu Republike Slovenije v Evrop- skem instrumentu za začasno podporo za ublaži- tev tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah

(SURE) po izbruhu COVID-19 (ZPEIPUTB) 2821

1192. Sklep o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o Zakonu o poroštvu Republike Slovenije v Evropskem instrumentu za začasno podporo za ublažitev tveganj za brPezposelnost v izrednih razmerah (SURE) po izbruhu COVID-19 (ZPEIPUTB, EPA 1171-VIII) 2822

1193. Interventni zakon za odpravo ovir pri izvedbi po- membnih investicij za zagon gospodarstva po epi-

xxxxxx XXXXX-19 (IZOOPIZG) 2823

1194. Sklep o nedopustnosti razpisa zakonodajnega re- ferenduma o Interventnem zakonu za odpravo ovir pri izvedbi pomembnih investicij za zagon gospo- darstva po epidemiji COVID-19 (IZOOPIZG, EPA

1172-VIII) 2824

1195. Zakon o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (ZIUOOPE) 2825

1196. Sklep o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o Zakonu o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (ZIUOOPE, EPA 1173-VIII) 2841

OBČINE

ČRNOMELJ

1197. Odlok o spremembah Odloka o razglasitvi Krajin-

skega parka Lahinja 2843

1198. Pravilnik o subvencioniranju stroškov prevoza pi-

tne vode v Občini Črnomelj 2843

1199. Sklep o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra 2847

SEVNICA

1200. Zaključni račun proračuna Občine Sevnica za leto

2019 2847

1201. Odlok o spremembi Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Sevnica 2847

1202. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi Javnega podjetja Komunala d.o.o.

Sevnica 2847

1203. Odlok o spremembi Odloka o ustanovitvi Javnega podjetja Plinovod d.o.o. Sevnica 2848

1204. Sklep o soglasju k določitvi cene socialno varstve- ne storitve Pomoč družini na domu in o določitvi subvencioniranja cene storitve Pomoč družini na

domu 2848

1205. Sklep o vzpostavitvi statusa javnega dobra 2849

1206. Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra 2849

TIŠINA

1207. Sklep o soglasju k določitvi cene storitve pomoči družini na domu in določitvi subvencioniranja cene

storitve pomoči družini na domu od 1. 4. 2020 dalje 2849

1208. Sklep o določitvi ekonomske cene v Vrtcu Lavra,

enota Tišina 2850

1209. Sklep o določitvi ekonomske cene v vrtcu pri OŠ

Tišina 2850

Izdajatelj Služba Vlade RS za zakonodajo – v. d. direktor xx. Xxxx Xxxxxxxx • Založnik Uradni list Republike Slovenije d.o.o.

– direktor Xxxxx Xxxxxxxx • Priprava Uradni list Republike Slovenije d.o.o. • Naročnina za obdobje 1. 1. do

31. 12. 2020 je 399 EUR (brez DDV), v ceno posameznega Uradnega lista Republike Slovenije je vračunan 5% DDV. • Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po izidu vsake številke • Uredništvo in uprava Ljubljana, Xxxxxxxx xxxxx 000 • Poštni predal 379 • Telefon tajništvo (00) 0000 000, računovodstvo in naročnine (00) 0000 000, telefaks (00) 0000 000, prodaja (00) 0000 000, preklici (00) 0000 000, telefaks (00) 0000 000, uredništvo

(00) 0000 000/868, uredništvo (javni razpisi …) (00) 0000 000, uredništvo – telefaks (00) 0000 000 • Internet: xxx.xxxxxx-xxxx.xx

– uredništvo e-pošta: xxxxxx@xxxxxx-xxxx.xx • Transakcijski račun 02922-0011569767