Variantne ponudbe Variantne ponudbe niso dovoljene.
Predmet naročila Predmet javnega naročila so stalne nabave blaga, ki jih naročnik po obsegu in času ne more vnaprej določiti iz dobaviteljevega predračuna, ki je sestavni del njegove. Naročnik in stranke tega okvirnega sporazuma se izrecno dogovorijo da bo naročnik v obdobju trajanja tega sporazuma kupoval le tiste vrste in količine blaga iz predračuna, ki jih bo dejansko tudi potreboval glede na potrebe jedilnikov in zagotavljanja pestrosti prehrane za svoje porabnike. Naročnik bo naročal blago pri dobavitelju sukcesivno v skladu s svojimi dejanskimi potrebami in sestavljenimi tedenskimi jedilniki. Količine iz javnega razpisa so okvirne tako, da naročnik ne odgovarja dobavitelju za nedoseganje količin iz javnega razpisa v primeru, da se količine ne dosegajo zaradi zmanjšanja potreb pri naročniku. Naročnik se zavezuje, da bo dobavitelja pravočasno seznanjal z vsemi okoliščinami, pomembnimi za izvajanje tega okvirnega sporazuma.
Predmet javnega naročila Predmet javnega naročila je Sukcesivna dobava prehrambenega blaga (konvencionalna in ekološka živila) po sklopih s sklenitvijo okvirnega sporazuma za obdobje treh let s sklenitvijo okvirnega sporazuma. Sklop 1 Mesni izdelki Sklop 2 Mleko in mlečni izdelki Sklop 3 Ekološko mleko in izdelki Sklop 4 Kruh, krušni izdelki, slaščice in peciva Sklop 5 Ekološki kruh in pekovsko pecivo Sklop 6 Sveže in suho sadje in zelenjava Sklop 7 Ekološko sadje in zelenjava Sklop 8 Xxxxx xxxxxx, sirupi in sadne pijače Sklop 9 Splošno prehrambeno blago Naročnik je ob upoštevanju načela gospodarnosti predmet javnega naročila oblikoval v smiselno sklenjene celote (v nadaljnjem besedilu: sklope) tako, da jih je mogoče oddajati ločeno. Predložene ponudbe morajo zajemati vse vrste blaga v posameznem sklopu. Ponudnik mora ponuditi v vsakem sklopu vsa navedena živila, sicer bo ponudba ponudnika za sklop, pri katerem ta pogoj ne bo izpolnjen, izločena. Če ponudnik oddaja ponudbo za dva ali več sklopov skupaj, mora biti ponudba urejena tako, da omogoča ocenjevanje vsakega sklopa posamezno. Ponudnik v ESPD obrazcu (enotni evropski dokument v zvezi z oddajo javnega naročila) navede za kateri sklop se prijavlja. Kadar to ne bo izrecno označeno bo naročnik štel, da se ponudnik prijavlja na sklop za katerega je v obrazcu “Predračun” navedel cene. V primeru, da se v času trajanja okvirnega sporazuma naknadno pojavi potreba po artiklih, ki niso zajeti v specifikaciji predmetnega javnega naročila, so pa predmet javnega naročila, si naročnik pridržuje pravico nabaviti artikle pri izbranem ponudniku po veljavnem ceniku ponudnika v času prejema naročila naročnika. V primeru, da ima ponudnik akcijo za artikle, ki so predmet javnega naročila, je dolžan naročniku le-te prodati po akcijski ceni. O akcijah in akcijskih cenah je ponudnik dolžan naročnik obveščati sproti. V primeru, da bosta najugodnejši ponudbi (po številu točk glede na merila na dve decimalni mesti natančno) za posamezen sklop dve ali da jih bo več, bo naročnik okvirni sporazum za tak sklop sklenil s tistim med njimi, ki bo najugodnejši po merilu »ponudbena vrednost«, določena na dve decimalni mesti natančno. Naročnik bo v času trajanja okvirnega sporazuma posamezno živilo kupoval po ceni na enoto mere kot bo opredeljena v predračunskem obrazcu ponudbe izbranega dobavitelja. Izbrani ponudnik bo cene na enoto mere živil iz ponudbenega predračuna lahko spremenil le ob soglasju naročnika. Naročnik bo pisno soglasje za spremembo cen izbranemu ponudniku izdal na njegov predhodni pisni predlog, in sicer le zaradi regulacije cen, v skladu s predpisom, ki ureja načine valorizacije denarnih obveznosti v večletnih pogodbah javnega sektorja. Za regulacijo cen se upošteva kumulativni indeks cen za hrano, ki ga uradno objavlja Statistični urad RS.
ODSTOP OD POGODBE Pogodbeni stranki sta sporazumni, da lahko naročnik odstopi od pogodbe: če izvajalec po pisnem pozivu naročnika in naknadnem, največ 7 dnevnem roku, z deli ne začne ali jih ob morebitni prekinitvi daljši od 20 dni ne nadaljuje, če izvajalec po svoji krivdi zamuja z deli več kot 20 dni, nastalih zamud po krivdi izvajalca, ki imajo za posledico večjo materialno škodo, če ga nadzorni organ že tekom investicije opozori, da izvajalec izvaja dela nestrokovno in vgrajuje materiale, opremo in naprave, ki niso skladni z razpisno dokumentacijo ali potrjenimi vzorci ali dela izvaja v nasprotju s pravili stroke in dobro prakso ter s tem ogroža varnost delavcev, mimoidočih, stabilnost objekta ali namerno povzroča škodo na objektu, če izven pogodbeno dogovorjenih pogojev in brez soglasja naročnika prepusti izvedbo vseh ali pretežnega dela del podizvajalcem, in naročnik za vključitev podizvajalca v dela po tej pogodbi ne da soglasja, je bil izvajalec v času oddaje javnega naročila izvajalec v enem od položajev, zaradi katerega bi ga naročnik moral izključiti iz postopka javnega naročanja, pa s tem dejstvom naročnik ni bil seznanjen v postopku javnega naročanja; zaradi izvajalčevih hudih kršitev obveznosti iz PEU, PDEU in ZJN-3, ki jih je po postopku v skladu z 258. členom PDEU ugotovilo Sodišče Evropske unije, javno naročilo ne bi smelo biti oddano izvajalcu; je naročnik seznanjen, da je pristojni državni organ ali sodišče s pravnomočno odločitvijo ugotovilo kršitev delovne, okoljske ali socialne zakonodaje s strani izvajalca ali njegovega podizvajalca in se kršitev nanaša na dela, ki so predmet te pogodbe; izvajalec ne izpolnjuje okoljskih zahtev iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila v skladu z Uredbo o zelenem javnem naročanju; če izvajalec ne spoštuje določil te pogodbe. Naročnik začne ustrezne postopke za prekinitev te pogodbe tudi v primeru, da izvajalec ne izpolnjuje pogodbenih obveznosti na način, ki je predviden v tej pogodbi. Izvajalec sme odstopiti od pogodbe: če naročnik ne izpolnjuje svojih pogodbenih obveznosti, če mu naročnik, tudi po naknadno postavljenem roku, ki ne more biti krajši od 8 (osem) delovnih dni, ne posreduje navodil v zvezi z njegovimi vprašanji, ki so bistvena za izvedbo del, če pride izvajalec v položaj, da ni sposoben opraviti pogodbenih del. Odpoved pogodbe mora biti v vsakem primeru pisna. V odpovedi pogodbe mora biti točno navedeno, na podlagi česa se pogodba prekinja. Če pride do prekinitve te pogodbe po krivdi izvajalca, naročnik nima več nobenih finančnih obveznosti do izvajalca in pogodbenih podizvajalcev, ne glede na obseg opravljenih del.
Spremembe pogodbe Vse spremembe in dopolnitve te pogodbe se sklenejo v obliki pisnih aneksov k tej pogodbi.
POGOJ Ponudnik ni bil s pravnomočno sodbo v katerikoli državi obsojen za prestopek v zvezi s svojim poklicnim ravnanjem. DOKAZILO: Ponudnik (tudi za podizvajalce in soponudnike) s sedežem v Republiki Sloveniji ponudbi priloži izpolnjen, datiran, žigosan in podpisan Obrazec št. 6 – Izjava o izpolnjevanju sposobnosti. Ponudnik, ki nima sedeža v Republiki Sloveniji, predloži dokazilo o izpolnjevanju navedenega pogoja s strani pristojnega organa države v kateri ima ponudnik svoj sedež. V primeru, da država v kateri ima ponudnik svoj sedež ne izdaja takšnih dokazil, ponudnik namesto pisnega dokazila predloži zapriseženo izjavo prič ali zapriseženo izjavo ponudnika, ki mora biti podana pred pravosodnim ali upravnim organom, notarjem ali pristojnim organom poklicnih ali gospodarskih subjektov v državi, v kateri ima ponudnik svoj sedež. Naročnik bo izločil ponudbo ponudnika v primeru, da bo pri preverjanju podatkov ugotovil, da je bil ponudnik s pravnomočno sodbo v katerikoli državi obsojen za prestopek v zvezi s svojim poklicnim ravnanjem. Naročnik bo izločil tudi ponudbo ponudnika, v primeru, da bi bil katerikoli od podizvajalcev, ki jih bo ponudnik navedel v svoji ponudbi s pravnomočno sodbo v katerikoli državi obsojen za prestopek v zvezi s svojim poklicnim ravnanjem. Prav tako bo naročnik izločil tudi skupno ponudbo v primeru, da bi bil katerikoli od partnerjev v ponudbi (soponudnik) s pravnomočno sodbo v katerikoli državi obsojen za prestopek v zvezi s svojim poklicnim ravnanjem.
Variantna ponudba Naročnik ne dopušča predložitve variantne ponudbe. Naročnik bo ponudbo, ki bo vsebovala variantno ponudbo, zavrnil kot nedopustno.
POVABILO K ODDAJI PONUDBE PODATKI O NAROČNIKU 1. Ime oz. naziv in sedež naročnika: 2. e-naslov: xxxxx.xxxxxxxx@xx-xx.xx
MENIČNA IZJAVA (v nadaljevanju: kreditojemalec) in SID – Slovenska izvozna in razvojna banka, d.d., Ljubljana (v nadaljevanju: SID banka) sta dne sklenila kreditno pogodbo št. (v nadaljevanju: kreditna pogodba), s katero nam je XXX banka odobrila kredit v znesku EUR. V skladu s kreditno pogodbo moramo znesek kredita EUR vrniti SID banki v skladu z načrtom odplačil kredita v enakih mesečnih obrokih, pri čemer prvi obrok odplačila kredita zapade v plačilo 10. dan v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem je kredit bil črpan, zadnji pa na dan končne dospelosti kreditne obveznosti, to je let od datuma sklenitve kreditne pogodbe. Za zavarovanje naše obveznosti iz prejšnjega odstavka te izjave izročamo SID banki 10 (z besedo: deset) bianco menic, ki jih je podpisal: (ime in priimek zakonitega zastopnika) (podpis zakonitega zastopnika) Podpisnik je pooblaščen za podpisovanje - izdajanje menic. S podpisom te menične izjave pooblaščamo SID banko: - da do višine naših zapadlih in neporavnanih obveznosti iz naslova zapadlih in neplačanih obveznosti po kreditni pogodbi, izpolni posamezno bianco menico brez poprejšnjega obvestila, - da na menico vpiše klavzulo »brez protesta« in izpolni vse ostale sestavine bianco menice, ki ob izdaji niso bile izpolnjene, s poljubno dospelostjo in besedilom, - da menico domicilira pri banki ali katerikoli drugi poslovni banki s sedežem v Republiki Sloveniji, ki vodi naš transakcijski račun, - v primeru menično pravnega uveljavljanja menic proti nam se vnaprej odrekamo vsem ugovorom proti meničnim plačilnim nalogom, - izjavljamo, da bomo vsako menico, ki jo bo SID banka izpolnila in uporabila za poplačilo skladno s tem pooblastilom, nadomestili z novo/novimi bianco menicami.
PREDMET ZAVAROVANJA (1) Predmet zavarovanja pri zavarovanju nepremičnin so lahko: 1) stanovanja, stanovanjske hiše, počitniške hiše in pomožni stanovanjski objekti (zimski vrtovi, nadstreški, nadstrešnice, drvarnice, garaže, letne kuhinje, fiksno grajeni bazeni, ograje in zidovi); 2) počitniške prikolice, bivalni kontejnerji, mobilne hišice; 3) nizke gradnje (tlakovana, asfaltirana ali betonska dvorišča in pločniki, podporni zidovi), vključno s podzemnim omrežjem in samostoječo cisterno za gorivo. Zavarovanje po tej točki je sklenjeno na prvi riziko; 4) poslovni prostori v stanovanjski hiši (npr. trgovina, gostilna, delavnica), vendar le, če se zavarujejo skupaj s stanovanjskim delom hiše in če površina le-teh ne presega 50 % površine zavarovane zgradbe; 5) prostori, namenjeni opravljanju dejavnosti turistične kmetije, turistične sobe in apartmaji, vendar le, če se na istem naslovu zavarujejo skupaj s stanovanjskim delom hiše; 6) kmetijska gospodarska poslopja, hlevi, kozolci, zidanice, čebelnjaki, steklenjaki in plastenjaki ter ostali kmetijski objekti; 7) samo v primeru uničenja tudi sadno in okrasno drevje, grmovnice, pergola; 8) freske, kipi in drugi zgodovinski in umetniški okraski na zgradbah; 9) sistemi za pridobivanje električne energije iz sončne energije (sončne elektrarne za samooskrbo), ko so nameščeni na zavarovanih zgradbah oz. zavarovanih drugih gradbenih konstrukcijah. Zavarovani so vsi sestavni deli elektrarne, kot so: podstavki, pod-konstrukcija, ležišča, temelji, fotonapetostni moduli, razsmerniki, transformatorji, montažni material (material, ki je potreben za pritrditev sončne elektrarne). Zavarujejo se lahko le sončne elektrarne za samooskrbo do največje dovoljene nazivne moči 11 kVA. (2) Pri zavarovanju zgradb so zavarovani: 1) vsi deli zgradbe, tudi temelji in kletni zidovi ter vse vgrajene instalacije in vsa vgrajena oprema, kot je navedeno v 1. točki 3. odstavka 20. člena teh pogojev; 2) nadstreški in senčila, ki so del zgradbe, vsak do 15 m2 površine, ne glede na vrsto materiala, postavljeni nad okni, vrati, balkoni ipd. Nadstreški, ki so del zgradbe in so večji od 15 m2, se morajo zavarovati s posebnim dogovorom s svojo zavarovalno vsoto, da se v primeru škode, skladno z določilom 10. odstavka 62. člena, izplača zavarovalnina za celotno površino nadstreška; 3) zunanje instalacije do oddaljenosti 15 m od zavarovanega objekta, ki funkcijsko pripadajo zavarovanemu objektu; 4) zunanje enote strojne opreme, ki funkcijsko pripadajo zavarovanemu objektu, do oddaljenosti 15 m od zavarovanega objekta: zunanje enote klimatskih naprav, zunanje enote toplotnih črpalk, zunanji sončni kolektorji za ogrevanje vode, mala čistilna naprava, vodovodni števec, plinski števec, števec porabljene toplotne energije, električni števec in pripadajoča elektroomarica z vgrajeno elektroopremo; 5) objekt v gradnji od III. gradbene faze dalje ter gradbeni material, ki je namenjen za vgradnjo v zavarovano zgradbo. (3) Pri zavarovanju stanovanj v večstanovanjskih zgradbah so zavarovani tudi pripadajoči skupni prostori in deli zgradbe v višini solastniškega deleža zavarovanca. (4) Pri zavarovanju počitniških prikolic, bivalnih kontejnerjev in mobilnih hišic je kritje omejeno le na počitniško prikolico, bivalni kontejner oz. mobilno hišico, brez dodatne zunanje opreme in instalacij. Če je v pogodbi posebej dogovorjeno in obračunana dodatna premija, se v zavarovanje lahko vključi nadstrešek, ki je pritrjen na počitniško prikolico, bivalni kontejner oz. mobilno hišico, ali je postavljen samostojno v neposredni bližini. (5) Če ni v pogodbi drugače dogovorjeno in ni obračunana dodatna premija, so v primeru zavarovanja stanovanjske hiše zavarovani tudi: 1) ograje in zidovi, nizke gradnje (tlakovana, asfaltirana ali betonska dvorišča in pločniki, podporni zidovi), vključno s cisterno za gorivo, skupaj največ do 500 EUR. Te stvari so zavarovane samo, če so oddaljene največ 50 m od zavarovane stanovanjske hiše; 2) igrala na prostem (tobogan, gugalnice ipd.), čvrsto pritrjena na fiksno podlago, na območju največ 15 m od zavarovane stanovanjske hiše, skupaj največ do 500 EUR; 3) sadno in okrasno drevje, grmovnice, pergola (vse le v primeru uničenja) na območju največ 15 m od zavarovane stanovanjske hiše, skupaj največ do 500 EUR. Plodovi niso zavarovani. Stvari iz tega odstavka v nobenem primeru niso zavarovane za nevarnost potresa (tudi če je za nevarnost potresa zavarovana stanovanjska hiša). (6) Po teh pogojih niso predmet zavarovanja pri zavarovanju nepremičnin: 1) samostoječi objekti in večji prizidki, ki se uporabljajo izključno za obrtno, turistično ali drugo dejavnost; 2) študentski, dijaški, počitniški domovi, samostani in drugi objekti podobne namembnosti; 3) zemljišča ter netlakovana dvorišča, jezovi in nasipi, ki niso zgrajeni iz trdnega materiala (kamen, beton, les, kovina ipd.); 4) razprostrte plastične folije (npr. plastične folije, tuneli za zaščito rastlin, folije za prekrivanje tal); 5) sušilnice žita in hmelja; 6) prostostoječi, napihljivi bazeni.
