VELJAVNOST POGODBE Pogodba je veljavna s podpisom obeh pogodbenih strank, preneha pa veljati z dokončnim obračunom oz. pretekom garancijskih rokov, to je z dnem medsebojne poravnave vseh obveznosti. Pogodba preneha veljati, če je naročnik seznanjen, da je sodišče s pravnomočno odločitvijo ugotovilo kršitev obveznosti iz drugega odstavka 3. člena ZJN-3A (UL RS, št. 14/18, z dne 2. 3. 2018) s strani izvajalca pogodbe o izvedbi javnega naročila ali njegovega podizvajalca ali če je naročnik seznanjen, da je pristojni državni organ pri izvajalcu pogodbe ali njegovem podizvajalcu v času izvajanja pogodbe ugotovil najmanj dve kršitvi v zvezi s plačilom za delo, delovnim časom, počitki, opravljanjem dela na podlagi pogodb civilnega prava kljub obstoju elementov delovnega razmerja ali v zvezi z zaposlovanjem na črno in za kateri mu je bila s pravnomočno odločitvijo ali več pravnomočnimi odločitvami izrečena globa za prekršek. Razvezni pogoj se uresniči pod pogojem, da je od seznanitve s kršitvijo in do izteka veljavnosti pogodbe še najmanj šest mesecev, v primeru nastopanja s podizvajalci pa tudi, če zaradi ugotovljene kršitve pri podizvajalcu izvajalec ustrezno ne nadomesti ali zamenja tega podizvajalca v roku 30 dni od seznanitve s kršitvijo. V primeru izpolnitve razveznega pogoja se šteje, da je pogodba razvezana z dnem sklenitve nove pogodbe o izvedbi javnega naročila, naročnik pa mora nov postopek oddaje javnega naročila začeti nemudoma, vendar najkasneje v 30 dneh od seznanitve s kršitvijo. Če naročnik v tem roku ne začne novega postopka javnega naročila, se šteje, da je pogodba razvezana trideseti dan od seznanitve s kršitvijo.
Zaupnost podatkov Naročnik zagotavlja javnost in zaupnost podatkov skladno s 35. členom ZJN-3 ob upoštevanju določb zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, tajne podatke ali gospodarske družbe. Podatki, ki jih bo ponudnik v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, varstvo osebnih podatkov ali tajne podatke, upravičeno označil kot zaupne ali poslovno skrivnost, bodo uporabljeni samo za namene javnega razpisa in ne bodo dostopni nikomur izven kroga oseb, ki bodo vključene v razpisni postopek. Ti podatki ne bodo objavljeni v nadaljevanju postopka ali kasneje. Naročnik bo v celoti odgovoren za varovanje zaupnosti tako dobljenih podatkov.
ZAVAROVANJE ZA RESNOST PONUDBE 27.1 Ponudniki morajo naročniku kot sestavni del ponudbe predložiti finančno zavarovanje za resnost ponudbe. Ponudnik mora predložiti bančno garancijo ali kavcijsko zavarovanje za zavarovanje resnosti ponudbe, skladno z vzorcem iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (Obrazec 5). Zavarovanje za resnost ponudbe mora biti v višini 100.000,00 EUR in z veljavnostjo šest (6) mesecev po skrajnem roku za predložitev ponudb. V primeru predložitve bančne garancije, kot zavarovanja za resnost ponudbe, naročnik zahteva bančno garancijo, za katero veljajo Enotna pravila za garancije na poziv (EPGP) revizija iz leta 2010, izdana pri MTZ pod št. 758, saj v skladu s temi pravili za unovčitev garancije predložitev originala garancije ni obvezna. Naročnik bo sprejel kot ustrezno zavarovanje za resnost ponudbe izključno tisto, za unovčitev katerega predložitev originala finančnega zavarovanja ni obvezna. V primeru predložitve kavcijskega zavarovanja, kot zavarovanja za resnost ponudbe, bo naročnik sprejel kot ustrezno zavarovanje za resnost ponudbe izključno tisto kavcijsko zavarovanje, za unovčitev katerega predložitev originala finančnega zavarovanja ni obvezna.
27.2 V kolikor zaradi objektivnih okoliščin v roku veljavnosti ponudbe in zavarovanja za resnost ponudbe ne pride do podpisa pogodbe, lahko naročnik zahteva od ponudnikov, da za določeno število dni podaljšajo rok veljavnosti ponudbe in zavarovanja za resnost ponudbe. Zahteve in odgovori v zvezi s podaljšanjem veljavnosti ponudbe in zavarovanja za resnost ponudbe morajo biti v pisni obliki. Ponudnik lahko zavrne takšno zahtevo, ne da bi naročnik unovčil njegovo zavarovanje za resnost ponudbe, toda s tem je njegova ponudba izločena iz postopka javnega naročanja.
Veljavnost ponudbe 1. Rok veljavnosti ponudbe mora biti devetdeset (90) dni od roka za prejem ponudb, ki je določen v Povabilu k oddaji ponudbe. Vsaka ponudba s krajšim rokom veljavnosti bo izločena.
2. V kolikor zaradi objektivnih okoliščin v roku veljavnosti ponudbe ne pride do podpisa pogodbe, lahko naročnik zahteva od ponudnikov, da za določeno število dni podaljšajo rok veljavnosti ponudb. Zahteve in odgovori v zvezi s podaljšanjem ponudb morajo biti v pisni obliki. Ponudnik lahko zavrne takšno zahtevo, toda s tem je njegova ponudba izločena.
DODATNE STORITVE 4.1 Nepremičninska družba lahko za naročitelja opravi dodatne storitve, če se o tem dogovorita z naročiteljem v pogodbi o posredovanju ali s posebnim naročilom, ki predstavlja dopolnitev pogodbe o posredovanju.
4.2 Kot dodatne storitve se štejejo zlasti: - priprava osnutka pogodbe, katere predmet je nepremičnina; - zastopanje v postopkih pridobivanja soglasij, dovoljenj in drugih dokumentov, ki so potrebni za sklenitev pogodbe, katere predmet je nepremičnina, - organizacija cenitve nepremičnine; - zastopanje v davčnem postopku; - urejanje pravnega stanja nepremičnine; - priprava in vlaganje zemljiškoknjižnih predlogov; - hramba denarnih sredstev na fiduciarnem računu; - hramba listin; - druge storitve, ki se opravljajo na zahtevo naročitelja v zvezi z nepremičninami.
4.3 Cene dodatnih storitev so določene v vsakokrat veljavnem ceniku nepremičninske družbe.
4.4 Nepremičninska družba je upravičena do plačila za opravljene dodatne storitve tudi, če Pogodba, katere predmet je nepremičnina, ni bila sklenjena.
POSLOVNA SKRIVNOST Izvajalec se zavezuje, da bo vse podatke o naročniku, pridobljene na podlagi tega okvirnega sporazuma ali v zvezi z njim, trajno varoval kot poslovno skrivnost po najvišjih standardih varovanja zaupnih podatkov, da jih ne bo posredoval tretjim osebam in da bo z njimi ravnal in posloval na tak način, da se prepreči njihovo nepooblaščeno razkrivanje. Izvajalec brez izrecnega predhodnega pisnega soglasja naročnika zaupnih podatkov ne bo uporabil na noben drug način oziroma za noben drug namen, ki ne bi bil v skladu z uresničevanjem skupnega poslovnega cilja, v svoji lasti ali pod svojim nadzorom pa ne bo zadržal nobenih zaupnih podatkov ali kopij le-teh. Zagotovil bo, da bodo z zahtevo varovanja poslovnih skrivnosti seznanjeni, in da bodo zahtevo upoštevali vsi njegovi delavci, ki bodo opravljali storitve za naročnika. Izvajalec odgovarja tudi za vsako nepooblaščeno razkrivanje, uporabo ali zlorabo podatkov s strani svojih delavcev in podizvajalcev. Izvajalec izrecno soglaša in dovoljuje naročniku, da na podlagi tega okvirnega sporazuma, vse podatke in informacije o tem okvirnem sporazumu, ter v zvezi s tem okvirnim sporazumom, ki jih je naročnik kakorkoli pridobil v zvezi z izvrševanjem tega okvirnega sporazuma ali v okviru poslovnega razmerja po tem okvirnem sporazumu, in ki niso poslovna skrivnost, hrani, obdeluje in posreduje v obsegu, ki je nujno potreben, vsakokratnim njegovim, v smislu določb Zakona o gospodarskih družbah, povezanim družbam ter drugim osebam, ki morajo biti seznanjene z vsebino tega okvirnega sporazuma zaradi narave storitev, ki jih opravljajo za naročnika ali za njegove povezane družbe, kakor tudi, da od tako povezanih družb zahteva in pridobi takšne podatke ali podatke, ki so jih pridobile takšne družbe. Prav tako daje izvajalec vnaprejšnje soglasje, da se njegovi podatki iz okvirnega sporazuma lahko uporabljajo, shranjujejo, vključujejo v baze podatkov, in računalniško obdelajo za potrebe poslovanja naročnika. Te podatke lahko naročnik pošlje naprej svojim matičnim, sestrskim in drugim, v smislu določb Zakona o gospodarskih družbah, povezanim družbam, kar izrecno vključuje tudi izvoz teh podatkov izven Republike Slovenije v primeru, če je sedež takšne družbe izven Republike Slovenije, pod pogojem, da bodo take družbe smiselno spoštovale zaveze iz tega člena. Če je za izvrševanje tega člena potreben podpis kakšnega dogovora, ga bosta stranki pravočasno sklenili.
OSTALE DOLOČBE V primeru, da se ugotovi, da je pri izvedbi javnega naročila, na podlagi katerega je sklenjen ta okvirni sporazum ali pri izvajanju tega okvirnega sporazuma kdo v imenu ali na račun izvajalca, predstavniku ali posredniku naročnika ali drugega organa ali organizacije iz javnega sektorja obljubil, ponudil ali dal kakšno nedovoljeno korist za pridobitev tega posla ali za sklenitev tega posla pod ugodnejšimi pogoji ali za opustitev dolžnega nadzora nad izvajanjem obveznosti iz okvirnega sporazuma ali za drugo ravnanje ali opustitev, s katerim je naročniku, organu ali organizaciji iz javnega sektorja povzročena škoda ali je omogočena pridobitev nedovoljene koristi predstavniku naročnika, organa, posredniku organa ali organizacije iz javnega sektorja, izvajalcu ali njegovemu predstavniku, zastopniku, posredniku, je ta okvirni sporazum ničen. Naročnik bo v primeru ugotovitve o domnevnem obstoju dejanskega stanja iz prvega odstavka tega člena ali obvestila Komisije za preprečevanje korupcije ali drugih organov, glede njegovega domnevnega nastanka, pričel z ugotavljanjem pogojev ničnosti tega okvirnega sporazuma iz prejšnjega odstavka tega člena oziroma z drugimi ukrepi v skladu s predpisi Republike Slovenije.
Zaupnost Ponudniki morajo vse dokumente v ponudbi, za katere menijo, da predstavljajo poslovno skrivnost, označiti z oznako »ZAUPNO« ali »POSLOVNA SKRIVNOST« in sicer v zgornjem desnem kotu vsake posamezne strani ali na drug, jasno voden način. Če naj bi bil zaupen samo določen podatek v ponudbi, mora biti ta del podčrtan, v isti vrstici v desnem robu pa mora biti oznaka »ZAUPNO« ali »POSLOVNA SKRIVNOST«. Med zaupne dokumente ali poslovno skrivnost ne sodijo podatki, ki so v skladu z določbo drugega odstavka 35. člena ZJN-3 javni. To so specifikacije ponujenega blaga, storitve ali gradnje in količina iz te specifikacije, cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost iz ponudbe ter vsi tisti podatki, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril. Dokumenti, ki jih bo ponudnik upravičeno (ne v nasprotju z zgornjim odstavkom) označil kot zaupne ali kot poslovno skrivnost, bodo uporabljeni samo za namene javnega razpisa in ne bodo dostopni nikomur izven kroga oseb, ki bodo vključene v razpisni postopek. Naročnik bo v celoti odgovoren za varovanje zaupnosti tako dobljenih podatkov. Ti podatki ne bodo nikjer javno objavljeni. V primeru, da bodo kot zaupno ali kot poslovna skrivnost označeni podatki, ki ne ustrezajo zakonskim določbam, bo naročnik ponudnika pozval, da oznako zaupnosti ali poslovna skrivnost umakne. Ponudnik to stori tako, da njegov zastopnik nad oznako napiše »PREKLIC«, vpiše datum in se podpiše. Če ponudnik v roku, ki ga določi naročnik ne prekliče zaupnosti, naročnik oznako »ZAUPNO« ali »POSLOVNO SKRIVNOST« lahko umakne sam. Naročnik bo imena ponudnikov in predložene ponudbe varoval kot poslovno skrivnost do roka, določenega za odpiranje ponudb. Vsi dokumenti v zvezi z oddajo javnega naročila so po pravnomočnosti odločitve o oddaji javnega naročila javni, če ne vsebujejo poslovnih skrivnosti, tajnih in osebnih podatkov. Pred tem datumom se določbe zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, ne uporabljajo.
NAVODILA ZA IZDELAVO PONUDBE Ponudba se sestavi tako, da ponudnik vpiše zahtevane podatke v obrazce, ki so sestavni del razpisne dokumentacije oz. posameznih delov le-te. Ponudba mora biti podana na obrazcih iz prilog razpisne dokumentacije ali na po vsebini in obliki enakih obrazcih, izdelanih s strani ponudnika. Ponudnik v sistem e-JN v razdelek »Skupna ponudbena vrednost« v zato namenjen prostor vpiše skupni ponudbeni znesek brez davka v EUR in znesek davka v EUR. Znesek skupaj z xxxxxx v EUR se izračuna samodejno. V del »Predračun« pa naloži datoteko v obliki word, excel ali pdf. »Skupna ponudbena vrednost«, ki bo vpisana v istoimenski razdelek in dokument, ki bo naložen kot predračun v del »Predračun«, bosta razvidna in dostopna na javnem odpiranju ponudb. V primeru razhajanj med podatki navedenimi v razdelku »Skupna ponudbena vrednost« in dokumentu, ki je predložen v delu »Predračun«, kot veljavni štejejo podatki v dokumentu, ki je predložen v delu »Predračun«. Ostale priloge ponudnik naloži v razdelek »Druge priloge«. V primeru razhajanj med podatki v Ponudbenem predračunu - naloženim v razdelek »Predračun«, in celotnim Predračunom - naloženim v razdelek »Druge priloge«, kot veljavni štejejo podatki v celotnem predračunu, naloženim v razdelku »Druge priloge«. Ponudnik, ki odda ponudbo, pod kazensko in materialno odgovornostjo jamči, da so vsi podatki in dokumenti, podani v ponudbi, resnični, in da priložena dokumentacija ustreza originalu. V nasprotnem primeru ponudnik naročniku odgovarja za vso škodo, ki mu je nastala. Ponudnik predloži potrdila ali izjave, kot je zahtevano pri poglavju »Xxxxxx za udeležbo« (v kolikor so zahtevane izjave že vsebovane v priloženem obrazcu »Izjave«, je dovolj, da ponudnik podpiše ta obrazec in mu ni potrebno prilagati lastnih izjav) ter priloži skeniran izpolnjen in podpisan vzorec okvirnega sporazuma skupaj s ponudbo v sistem e-JN v razdelek »Druge priloge«. Izbrani ponudnik bo moral ob pravnomočnosti odločitve predložiti seznam delavcev (z osebnimi podatki), ki bodo izvajali dela in vstopali v prostore naročnika. Izbrani ponudnik bo v skladu s 6. odstavkom 14. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK-B) naročniku takoj po obvestilu o sprejemu odločitve o izbiri in še pred pravnomočnostjo le-te posredoval izjavo oziroma podatke o udeležbi fizičnih in pravnih oseb v lastništvu družbe, vključno z udeležbo tihih družbenikov, ter o gospodarskih subjektih, za katere se glede na določbe zakona, ki ureja gospodarske družbe, šteje, da so povezane družbe s ponudnikom. Za fizične osebe izjava vsebuje ime in priimek, naslov prebivališča in delež lastništva. Če ponudnik predloži lažno izjavo oziroma da neresnične podatke o navedenih dejstvih, ima to za posledico ničnost pogodbe.
Odgovornost V primeru delne ali popolne prekinitve prenosa zemeljskega plina kot tudi v primeru vseh vrst škod, ki izvirajo iz te pogodbe in bi jih utrpel uporabnik sistema, odgovarja operater prenosnega sistema le v primeru, če bi direktna škoda izhajala iz njegovega naklepnega ravnanja ali velike malomarnosti, razen, če je njegovo ravnanje v skladu z zakonodajo.
