VELJAVNOST POGODBE 17. člen
PREDMET POGODBE člen (predmet pogodbe)
Skupna ponudba Dovoljena je skupna ponudba več pogodbenih partnerjev. V poglavju Xxxxxxx za izključitev in pogoji za sodelovanje je določeno, kateri pogoj mora v primeru skupne ponudbe izpolnjevati vsak izmed partnerjev oziroma, kateri pogoj lahko izpolnjujejo partnerji skupaj. V primeru skupne ponudbe je potrebno v ponudbi predložiti pogodbo o skupnem nastopu. Iz pogodbe o skupnem nastopu mora biti razvidno sledeče: • imenovanje nosilca posla pri izvedbi javnega naročila, • pooblastilo nosilcu posla in odgovorni osebi za podpis ponudbe ter podpis pogodbe, • izjava, da so vsi ponudniki v skupni ponudbi seznanjeni z navodili ponudnikom in razpisnimi pogoji ter merili za dodelitev javnega naročila in da z njimi v celoti soglašajo, • izjava, da so vsi ponudniki seznanjeni s plačilnimi pogoji iz razpisne dokumentacije, • določbe glede načina plačila, • navedba, da odgovarjajo naročniku za celotno obveznost in za vsak njen del vsi partnerji solidarno in vsak posebej v celoti. Ponudbo podpisuje nosilec posla, ki je tudi podpisnik pogodbe in glavni kontakt z naročnikom. Nosilec posla prevzame nasproti naročniku poroštvo za delo ostalih partnerjev in/ali podizvajalcev po pravilih Obligacijskega zakonika. Naročnik uveljavlja zahtevo po odpravi morebitnih napak zoper nosilca posla.
Predmet javnega naročila Predmet javnega naročila je Sukcesivna dobava prehrambenega blaga (konvencionalna in ekološka živila) po sklopih s sklenitvijo okvirnega sporazuma za obdobje treh let s sklenitvijo okvirnega sporazuma. Sklop 1 Mesni izdelki Sklop 2 Mleko in mlečni izdelki Sklop 3 Ekološko mleko in izdelki Sklop 4 Kruh, krušni izdelki, slaščice in peciva Sklop 5 Ekološki kruh in pekovsko pecivo Sklop 6 Sveže in suho sadje in zelenjava Sklop 7 Ekološko sadje in zelenjava Sklop 8 Xxxxx xxxxxx, sirupi in sadne pijače Sklop 9 Splošno prehrambeno blago Naročnik je ob upoštevanju načela gospodarnosti predmet javnega naročila oblikoval v smiselno sklenjene celote (v nadaljnjem besedilu: sklope) tako, da jih je mogoče oddajati ločeno. Predložene ponudbe morajo zajemati vse vrste blaga v posameznem sklopu. Ponudnik mora ponuditi v vsakem sklopu vsa navedena živila, sicer bo ponudba ponudnika za sklop, pri katerem ta pogoj ne bo izpolnjen, izločena. Če ponudnik oddaja ponudbo za dva ali več sklopov skupaj, mora biti ponudba urejena tako, da omogoča ocenjevanje vsakega sklopa posamezno. Ponudnik v ESPD obrazcu (enotni evropski dokument v zvezi z oddajo javnega naročila) navede za kateri sklop se prijavlja. Kadar to ne bo izrecno označeno bo naročnik štel, da se ponudnik prijavlja na sklop za katerega je v obrazcu “Predračun” navedel cene. V primeru, da se v času trajanja okvirnega sporazuma naknadno pojavi potreba po artiklih, ki niso zajeti v specifikaciji predmetnega javnega naročila, so pa predmet javnega naročila, si naročnik pridržuje pravico nabaviti artikle pri izbranem ponudniku po veljavnem ceniku ponudnika v času prejema naročila naročnika. V primeru, da ima ponudnik akcijo za artikle, ki so predmet javnega naročila, je dolžan naročniku le-te prodati po akcijski ceni. O akcijah in akcijskih cenah je ponudnik dolžan naročnik obveščati sproti. V primeru, da bosta najugodnejši ponudbi (po številu točk glede na merila na dve decimalni mesti natančno) za posamezen sklop dve ali da jih bo več, bo naročnik okvirni sporazum za tak sklop sklenil s tistim med njimi, ki bo najugodnejši po merilu »ponudbena vrednost«, določena na dve decimalni mesti natančno. Naročnik bo v času trajanja okvirnega sporazuma posamezno živilo kupoval po ceni na enoto mere kot bo opredeljena v predračunskem obrazcu ponudbe izbranega dobavitelja. Izbrani ponudnik bo cene na enoto mere živil iz ponudbenega predračuna lahko spremenil le ob soglasju naročnika. Naročnik bo pisno soglasje za spremembo cen izbranemu ponudniku izdal na njegov predhodni pisni predlog, in sicer le zaradi regulacije cen, v skladu s predpisom, ki ureja načine valorizacije denarnih obveznosti v večletnih pogodbah javnega sektorja. Za regulacijo cen se upošteva kumulativni indeks cen za hrano, ki ga uradno objavlja Statistični urad RS.
Plačilni pogoji Rok plačila je 30 dni po prejemu računa. Datum na računu ne sme biti starejši od datuma opravljene storitve. Na računu mora biti označen sklic na okvirni sporazum. Vsaka od pogodbenih strank lahko predlaga možnost predčasnega plačila z uvedbo cassa skonta, višina katerega pa se bo določila naknadno skladno z izvedbo pogajanj. V kolikor podizvajalec na način določen v 94. členu ZJN-3 zahteva neposredno plačilo mora: • glavni izvajalec v pogodbi pooblastiti naročnika, da na podlagi potrjenega računa oziroma situacije s strani glavnega izvajalca neposredno plačuje podizvajalcu, • podizvajalec predložiti soglasje, na podlagi katerega naročnik namesto ponudnika poravna podizvajalčevo terjatev do ponudnika, • glavni izvajalec svojemu računu ali situaciji priložiti račun ali situacijo podizvajalca, ki ga je predhodno potrdil. Naročnik bo od glavnega izvajalca v primeru, da neposredno plačilo podizvajalcu ni obvezno, zahteval, da mu najpozneje v 60 dneh od plačila končnega računa oziroma situacije pošlje svojo pisno izjavo in pisno izjavo podizvajalca, da je podizvajalec prejel plačilo za izvedene gradnje ali storitve oziroma dobavljeno blago, neposredno povezano s predmetom javnega naročila.
Veljavnost ponudbe 1. Rok veljavnosti ponudbe mora biti devetdeset (90) dni od roka za prejem ponudb, ki je določen v Povabilu k oddaji ponudbe. Vsaka ponudba s krajšim rokom veljavnosti bo izločena.
Variantna ponudba Naročnik ne dopušča predložitve variantne ponudbe. Naročnik bo ponudbo, ki bo vsebovala variantno ponudbo, zavrnil kot nedopustno.
ODSTOP OD OKVIRNEGA SPORAZUMA člen člen
SPLOŠNA DOLOČILA I.1. S tem dokumentom se urejajo na delovišču, ki je na območju JAVNEGA PODJETJA ENERGETIKA LJUBLJANA, d.o.o., na naslovu Xxxxxxxxxxx xxxxx 00, Xxxxxxxxx, skupni varnostni ukrepi, zlasti pa:
ODSTOP OD POGODBE 31. člen Pogodbeni stranki sta sporazumni, da lahko naročnik odstopi od pogodbe: - če izvajalec po pisnem pozivu naročnika in naknadnem, največ 7 dnevnem roku, z deli ne začne ali jih ob morebitni prekinitvi daljši od 20 dni ne nadaljuje, - če izvajalec po svoji krivdi zamuja z deli več kot 20 dni, - nastalih zamud po krivdi izvajalca, ki imajo za posledico večjo materialno škodo, - če ga nadzorni organ že tekom investicije opozori, da izvajalec izvaja dela nestrokovno in vgrajuje materiale, opremo in naprave, ki niso skladni z razpisno dokumentacijo ali potrjenimi vzorci ali dela izvaja v nasprotju s pravili stroke in dobro prakso ter s tem ogroža varnost delavcev, mimoidočih, stabilnost objekta ali namerno povzroča škodo na objektu, - če izven pogodbeno dogovorjenih pogojev in brez soglasja naročnika prepusti izvedbo vseh ali pretežnega dela del podizvajalcem, in naročnik za vključitev podizvajalca v dela po tej pogodbi ne da soglasja, - je bil izvajalec v času oddaje javnega naročila izvajalec v enem od položajev, zaradi katerega bi ga naročnik moral izključiti iz postopka javnega naročanja, pa s tem dejstvom naročnik ni bil seznanjen v postopku javnega naročanja; - zaradi izvajalčevih hudih kršitev obveznosti iz PEU, PDEU in ZJN-3, ki jih je po postopku v skladu z 258. členom PDEU ugotovilo Sodišče Evropske unije, javno naročilo ne bi smelo biti oddano izvajalcu; - izvajalec ne izpolnjuje okoljskih zahtev iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila v skladu z Uredbo o zelenem javnem naročanju; - če izvajalec ne spoštuje določil te pogodbe. Naročnik začne ustrezne postopke za prekinitev te pogodbe tudi v primeru, da izvajalec ne izpolnjuje pogodbenih obveznosti na način, ki je predviden v tej pogodbi. Izvajalec sme odstopiti od pogodbe: - če naročnik ne izpolnjuje svojih pogodbenih obveznosti, - če mu naročnik, tudi po naknadno postavljenem roku, ki ne more biti krajši od 8 (osem) delovnih dni, ne posreduje navodil v zvezi z njegovimi vprašanji, ki so bistvena za izvedbo del, - če pride izvajalec v položaj, da ni sposoben opraviti pogodbenih del. Odpoved pogodbe mora biti v vsakem primeru pisna. V odpovedi pogodbe mora biti točno navedeno, na podlagi česa se pogodba prekinja. Če pride do prekinitve te pogodbe po krivdi izvajalca, naročnik nima več nobenih finančnih obveznosti do izvajalca in pogodbenih podizvajalcev, ne glede na obseg opravljenih del.
