Nadomestila in menjalni tečaj Vzorčne klavzule

Nadomestila in menjalni tečaj. Banka bo uporabniku računa zaračunala nadomestila in dejanske stroške za uporabo kartice v skladu s Cenikom in obrestnimi merami banke, ki so sestavni del teh splošnih pogojev. Uporabnik kartice pooblašča banko in ji dovoljuje, da za vsa navedena nadomestila in stroške v domači valuti bremeni njegov transakcijski račun v intervalih, kakor določa Cenik in v skladu s točko 9.2. teh splošnih pogojev. O plačanih nadomestilih in stroških je uporabnik računa obveščen z rednim mesečnim izpiskom v skladu s točko 8. teh splošnih pogojev. Plačilne transakcije, ki so izvršene v valutah držav članic in valutah tretjih držav, se na dan obdelave plačilne transakcije v kartičnem sistemu Mastercard iz lokalne valute preračunajo po referenčnem menjalnem tečaju v valuto USD (ameriški dolar) in nato iz valute USD po referenčnem menjalnem tečaju v valuto EUR (določajo pravila kartičnega sistema Mastercard). Menjalni tečaj je razviden na izpisku prometa na transakcijskem računu. Zaradi večkratnega dnevnega spreminjanja referenčnih menjalnih tečajev so lahko le-ti za posamezne plačilne transakcije, opravljene istega dne, različni. Za plačilne transakcije, ki so izvršene v valutah držav članic EU, pri katerih se uporabi storitev pretvorbe valut, banka prikaže nadomestilo za pretvorbo valute kot odstotni pribitek na zadnji razpoložljivi referenčni devizni tečaj eura, ki ga izda Evropska centralna banka (ECB). Uporabniku kartice je informacija o pribitku na voljo pred odreditvijo plačilne transakcije preko spletne strani banke. Po odreditvi plačilne transakcije pa banka uporabniku kartice posreduje obvestilo, v katerem navede vsa nadomestila za pretvorbo valut kot odstotni pribitek na zadnji razpoložljivi referenčni devizni tečaj eura, ki ga izda Evropska centralna banka (ECB). Banka uporabnika o nadomestilu za pretvorbo valute po izvedeni plačilni transakciji obvesti preko SMS-obvestila, kot elektronskega komunikacijskega kanala, ki je dogovorjen za obveščanje uporabnika kartice pri izvajanju kartičnih plačilnih transakcij. Banka lahko obveščanje uporabnika izvede, v kolikor ima uporabnik vklopljeno storitev DBS-varnost SMS-obvestilo ali pa je banki sporočil GSM-številko za namen uporabe storitve varnih spletnih nakupov. Uporabnik kartice lahko kadarkoli kasneje prekliče obveščanje o nadomestilu za pretvorbo valute tudi na način, da ohrani obveščanje iz naslova omenjenih dveh storitev. V kolikor uporabnik kartice banki ni sporočil GSM-številke za namen uporabe katerekoli od naved...
Nadomestila in menjalni tečaj. Banka imetniku kartice za poslovanje s kartico zaračuna nadomestila in stroške v skladu z vsakokrat veljavnim Cenikom nadomestil. Če pogodbena stranka odstopi od izdaje kartice v času od dneva naročila kartice do njene izdaje, je pogodbena stranka dolžna poravnati stroške, ki so nastali v zvezi z izdajo kartice. Plačilne transakcije, ki so izvršene v tuji valuti, se preračunajo v EUR z uporabo menjalnih tečajev kartičnega sistema VISA na naslednji način: valuta porabe, ki ni EUR, se pretvori po nakupnem tečaju v valuto USD, tako dobljeni znesek USD pa po prodajnem tečaju v EUR, ali pa se valuta porabe pretvori v EUR, če se ustrezni tečaj nahaja na tečajnici kartičnega sistema. Pretvorba se opravi po tečajih, ki so veljavni v trenutku obdelave transakcije kartičnega sistema. Zaradi večkratnega spreminjanja menjalnih tečajev kartičnih sistemov tekom dneva so lahko tečaji za transakcije, opravljene tekom istega dne, različni.
Nadomestila in menjalni tečaj. Banka pogodbeni stranki za poslovanje s kartico zaračuna nadomestila in stroške v skladu z vsakokrat veljavnim Cenikom nadomestil. Če pogodbena stranka odstopi od izdaje kartice v času od dneva naročila kartice do dne izdaje kartice, je pogodbena stranka dolžna poravnati banki stroške, ki so nastali v zvezi z izdajo kartice. V primeru plačilnih transakcij, opravljenih s poslovno kartico Visa v tuji valuti, se za pretvorbo v evro uporabijo menjalni tečaji kartičnega sistema (npr. Visa Europe), veljaven v trenutku pretvorbe. V primeru porabe po kartici v valuti, ki ni EUR, se plačilo obveznosti imetnika kartice izvrši v EUR, pri čemer se preračun iz valute porabe v EUR opravi na naslednji način: valuta porabe, ki ni EUR, se pretvori po nakupnem tečaju v valuto USD, tako dobljeni znesek USD pa po prodajnem tečaju v EUR, ali pa se valuta porabe pretvori v EUR, če se ustrezni tečaj nahaja na tečajnici kartičnega sistema. Pretvorba se opravi po tečajih, ki so veljavni v trenutku obdelave transakcije kartičnega sistema. Uporabljeni tečaji in datum pretvorbe bodo prikazani tudi na izpisku. Zaradi večkratnega spreminjanja menjalnih tečajev kartičnih sistemov tekom dneva so lahko tečaji za transakcije, opravljene tekom istega dne, različni.
Nadomestila in menjalni tečaj 

Related to Nadomestila in menjalni tečaj

  • Razlogi za izključitev IZJAVLJAMO, DA:

  • Tehnična in kadrovska sposobnost 1. Ponudnik je kvalitetno in strokovno izpolnjeval pogodbene obveznosti iz prejšnjih pogodb sklenjenih v zadnjih treh letih. Izjava (OBR-8)

  • UVODNE UGOTOVITVE 1. člen Pogodbene stranke uvodoma ugotavljajo: • da je zagotavljanje izvajanja javnih služb ravnanja z odpadki izvirna pristojnost lokalne skupnosti, ki izhaja iz njene pospeševalne funkcije, kot zakonske implementacije ustavne pravice do lokalne samouprave (9. in 140. člen Ustave RS; Ur.l. RS, št. 33I/1991, 42/1997, 66/2000, 24/2003, 69/2004, 69/2004, 69/2004, 68/2006, 47/2013, 47/2013, 47/2013, 47/2013), zbiranje in odlaganje odpadkov pa je kot pristojnost občine določeno v Zakonu o lokalni samoupravi (21. člen Zakona o lokalni samoupravi; ZLS; Ur. l. RS 72-2629/1993, do RS 40-1700/2012), • da 149. člen Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 - uradno prečiščeno besedilo, 49/06 - ZMetD, 66/06 - odl. US, 33/07 - ZPNačrt, 57/08 - ZFO- 1A, 70/08, 108/09, 108/09 - ZPNačrt-A, 48/12, 57/12 in 92/13) določa obdelavo določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanje komunalnih odpadkov kot obvezni gospodarski javni službi, ki ju občina zagotovi skladno s predpisi vlade o vrstah dejavnosti in nalogah, ki se izvajajo v okviru teh javnih služb in metodologijo za oblikovanje cen, oskrbovalnimi standardi in tehničnimi, vzdrževalnimi, organizacijskimi ter drugimi ukrepi in normativi za opravljanje javnih služb in skladno s predpisi, ki urejajo gospodarske javne službe, • da Zakon o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 - ZZLPPO, 127/06 - ZJZP, 38/10 - ZUKN in 57/11 - ORZGJS40; ZGJS) omogoča izvajanje gospodarskih javnih služb tako v javnem podjetju kot z dajanjem koncesij, • da so Mestna občina Ljubljana kot investitor, občine Medvode, Brezovica, Dobrova - Polhov Gradec, Škofljica, Dol pri Ljubljani in Horjul kot sovlagateljice (vse so soustanoviteljice JAVNEGA HOLDINGA Ljubljana, d.o.o.,Xxxxxxxxxx xxxxx 00, 0000 Xxxxxxxxx), ter občine Ig, Velike Lašče, Domžale, Kamnik, Mengeš, Komenda, Trzin, Lukovica, Vodice in Moravče kot občine pristopnice pristopile k izvajanju projekta Nadgradnja regijskega centra za ravnanje z odpadki Ljubljana – RCERO LJUBLJANA (v nadaljevanju: RCERO), na lokaciji Barje v Ljubljani, ki zajema izgradnjo čistilne naprave za čiščenje izcednih voda, izgradnjo objektov za ravnanje z odpadki (kar vključuje napravo za obdelavo mešanih komunalnih odpadkov, odpadkov iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti ter kosovnih odpadkov; napravo za pridobivanje trdnega alternativnega goriva; in napravo za obdelavo ločeno zbranih biorazgradljivih odpadkov) in izgradnjo 3. faze IV. in V. odlagalnega polja za odlaganje preostankov obdelanih nenevarnih odpadkov, • da so se s Pogodbo o sofinanciranju nadgradnje regijskega centra za ravnanje z odpadki Ljubljana RCERO Ljubljana z dne 21.6.2006 in Pogodbo o pristopu občin širše ljubljanske regije k sofinanciranju nadgradnje regijskega centra za ravnanje z odpadki Ljubljana – RCERO Ljubljana z dne 15.12.2009 občine iz prejšnje alineje zavezale sofinancirati (iz sredstev proračunov in sredstev okoljskih dajatev) izvedbo projekta, • da so se s Pogodbo o pristopu občin širše ljubljanske regije k sofinanciranju nadgradnje regijskega centra za ravnanje z odpadki Ljubljana – RCERO Ljubljana z dne 15.12.2009 občine iz četrte alineje dogovorile o medsebojnih pravicah in obveznostih v zvezi z uporabo storitev RCERO, ter o vprašanjih v zvezi z oblikovanjem cen storitev, • da bodo skladno s pogodbami iz prejšnje alineje občine solastnice objektov in naprav v okviru RCERO v deležih dejansko vloženih sredstev Mestna občina Ljubljana, občine Medvode, Brezovica, Dobrova - Polhov Gradec, Škofljica, Dol pri Ljubljani in Horjul, vse občine iz četrte alineje pa bodo z dnem pričetka rednega obratovanja RCERO na podlagi vloženih sredstev in skladno s Pogodbo o pristopu občin širše ljubljanske regije k sofinanciranju nadgradnje regijskega centra za ravnanje z odpadki Ljubljana – RCERO Ljubljana z dne 15.12.2009 upravičene uporabljati storitve RCERO, vključno s polji za odlaganje ostankov predelave ter morebitnimi objekti in napravami za termično obdelavo proizvedenega sekundarnega goriva pod enakimi pogoji, • da bo upravljavec (in najemnik) RCERO Snaga javno podjetje d.o.o., Xxxxxxxxx xxxxx 0, 0000 Xxxxxxxxx, katere lastnik stoodstotnega lastniškega deleža je JAVNI HOLDING Ljubljana, d.o.o., • da so s Pogodbo o pristopu občin širše ljubljanske regije k sofinanciranju nadgradnje regijskega centra za ravnanje z odpadki Ljubljana – RCERO Ljubljana z dne 15.12.2009 občine iz četrte alineje družbo Snaga javno podjetje d.o.o. pooblastile, da izvede vse potrebne postopke za uveljavitev cene storitev v skladu z omenjeno pogodbo, • da so se z namenom doseganja ciljev na področju ponovne uporabe komunalnih odpadkov, skladno z Direktivo Evropske komisije 2008/98/ES s pogodbami o pristopu k skupnemu ravnanju z odpadki v RCERO med Mestno občino Ljubljana (ki je pogodbo sklenila tudi v imenu in za račun vseh ostalih občin iz četrte alineje) in občinami Grosuplje, Ivančna Gorica, Dobrepolje, Ribnica, Loški Potok, Sodražica, Cerklje na Gorenjskem, Bloke, Žiri, Gorenja vas - Poljane, Mestna občina Koper, Šmartno pri Litiji, Vrhnika, Borovnica, Log – Dragomer, Idrija, Postojna, Pivka,Cerkno, Ankaran ter Mokronog-Trebelno, Trebnje, Šentrupert in Mirna kot občinami pristopnicami, pogodbene stranke tega sporazuma dogovorile, da bodo občine pristopnice z dnem pričetka rednega obratovanja RCERO upravičene uporabljati storitve RCERO, vključno s polji za odlaganje ostankov predelave ter morebitnimi objekti in napravami za termično obdelavo proizvedenega sekundarnega goriva, pri čemer bo cena za pristopnice enaka stroškovni ceni oblikovani skladno z Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/2012) oz. drugo veljavno metodologijo za oblikovanje cen (cena za občine, ki financirajo investicijo iz četrte alineje), povečani za 5 %, kar velja tudi za nove pristopnice po tem sporazumu, • da se sklepa ta sporazum z namenom, da se na enotnem in zaokroženem območju osrednje in zahodne Slovenije zaradi uresničitve skupnih ciljev zagotavljanja storitev javnih služb ravnanja z odpadki z zaokrožitvijo, enotnostjo in optimalno izkoriščenostjo RCERO, doseganja skupnih ciljev na področju ponovne uporabe komunalnih odpadkov, skladno z Direktivo Evropske komisije 2008/98/ES in znižanja stroškov storitev za uporabnike storitev, kot končnih plačnikov storitev, v javnem interesu zagotavlja s horizontalnim sodelovanjem pogodbenih strank tega sporazuma pri skupnem izvajanju gospodarskih javnih služb obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov v okviru RCERO v skladu z nacionalnimi in evropskimi predpisi s področja ravnanja z odpadki, gospodarskih javnih služb in javnih naročil ter koncesij, • da pravo EU v primeru sodelovanja med lokalnimi skupnostmi ne nalaga javnim organom, da morajo za skupno zagotovitev opravljanja nalog javnih storitev uporabiti posebne pravne oblike, • da Zakon o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06; ZJZP) ne prepoveduje lokalnim skupnostim, da podelijo koncesijo za opravljanje gospodarske javne službe brez javnega razpisa javnim podjetjem, ki so v 100% javni lasti, saj po izrecnem stališču v postopku sprejemanja tega zakona, razmerja med javnim partnerjem in drugo pravno osebo javnega prava (med javnim in »drugim javnim partnerjem«) ne gre šteti za razmerje javno-zasebnega partnerstva, ki bi izključevalo uporabo tretjega odstavka 36. člena ZGJS, ki dopušča možnost podelitve koncesije brez javnega razpisa (enako 35. člen ZGJS), • da je Sodišče EU zastavilo izhodišče glede horizontalnega sodelovanja pri skupnem opravljanju nalog javnega značaja v sodbi z dne 9. junija 2009 v zadevi Komisija proti Nemčiji (C-480/06). Pri tem ni nujno, da udeleženi subjekti izvajajo dejavnost ali del dejavnosti, pomembno je, da imajo skupni cilj, pogodba pa je sporazum o sodelovanju - skupnih nalogah za dosego skupnega cilja, • da je dosedanja sodna praksa Sodišča EU o vprašanju horizontalnega sodelovanja z Direktivo o koncesijah integrirana v evropsko sekundarno zakonodajo v 4. točki 17. člena, ki se glasi: 4. Pogodba, sklenjena izključno med dvema ali več javnimi naročniki ali naročniki iz točke (a) člena 7(1), ne spada v področje uporabe te direktive, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji: