NEVARNOSTNE OKOLIŠČINE. (1) Zavarovalec je dolžan ob sklenitvi pogodbe prijaviti zavarovalnici vse okoliščine, ki so pomembne za ocenitev nevarnosti in so mu znane ali mu niso mogle ostati neznane.
(2) O vsaki spremembi okoliščin med trajanjem zavarovalne pogodbe, ki utegne biti pomembna za ocenitev nevarnosti, je zavarovanec dolžan nemudoma obvestiti zavarovalnico.
(3) Zavarovanec je dolžan po potrebi omogočiti zavarovalnici pregled in revizijo rizika.
NEVARNOSTNE OKOLIŠČINE. (1) Pri sklenitvi zavarovalne pogodbe mora zavarovalec zavarovalnici prijaviti vse okoliščine, ki so pomembne za ocenitev nevarnosti (teže rizika) in za katere je vedel, oziroma bi moral vedeti. Za okoliščine, ki so pomembne za ocenitev nevarnosti, se štejejo zlasti okoliščine, ki so zavarovalcu znane in na podlagi katerih je določena in obračunana premija kakor tudi one, ki so navedene v zavarovalni pogodbi. Te okoliščine lahko zavarovalec in zavarovalnica določita tudi skupaj.
(2) Zavarovalec mora omogočiti zavarovalnici pregled in revizijo rizika, kakor tudi določitev največje verjetne škode.
NEVARNOSTNE OKOLIŠČINE. (1) Pri sklenitvi zavarovalne pogodbe mora zavarovalec zavarovalnici prijaviti vse okoliščine, ki so pomembne za ocenitev nevarnosti in za katere je vedel, oz. bi moral vedeti. Za okoliščine, ki so pomembne za ocenitev nevarnosti, se štejejo zlasti okoliščine, ki so zavarovalcu znane in na podlagi katerih je določena in obračunana premija, kakor tudi one, ki so navedene v zavarovalni pogodbi. Te okoliščine lahko zavarovalec in zavarovalnica določita skupaj.
(2) Zavarovalec mora omogočiti zavarovalnici pregled in revizijo rizika, kakor tudi določitev največje verjetne škode.
(3) Zavarovalec mora takoj obvestiti zavarovalnico o spremembi nevarnostnih okoliščin, ki bi utegnile biti pomembne za ocenitev nevarnosti. Zavarovalnico mora nemudoma obvestiti o večji nevarnosti, če se je nevarnost povečala s kakšnim njegovim ravnanjem, ki bi povečalo verjetnost nastopa zavarovalnega primera tudi med trajanjem zavarovalnega kritja, sicer je zavarovalnica upravičena zahtevek zavrniti (npr.: adaptacije, dograditve, rekonstrukcije, sprememba poslovne dejavnosti ipd.).
NEVARNOSTNE OKOLIŠČINE. (1) Ob sklenitvi pogodbe je zavarovalec dolžan prijaviti zavarovalnici vse okoliščine, ki so pomembne za ocenitev nevarnosti in za katere je vedel, oziroma bi moral vedeti. Če je zavarovalec namenoma neresnično prijavil ali namenoma zamolčal kakšno okoliščino take narave, da zavarovalnica ne bi sklenila pogodbe, če bi vedela za resnično stanje stvari, lahko zavarovalnica zahteva razveljavitev pogodbe. Če je bila pogodba razveljavljena iz navedenih razlogov, obdrži zavarovalnica že plačane premije in ima pravico zahtevati plačilo premije za zavarovalno dobo, v kateri je zahtevala razveljavitev pogodbe.
(2) Če je zavarovanec kaj neresnično prijavil ali je opustil dolžno obvestilo, pa tega ni storil namenoma, lahko zavarovalnica po svoji izbiri, v enem mesecu od dneva, ko je zvedela za neresničnost in nepopolnost prijave, odstopi od pogodbe, ali predlaga zvišanje premije v sorazmerju z večjo nevarnostjo. V takem primeru preneha zavarovalna pogodba po izteku štirinajst dni od dneva, ko je zavarovalnica sporočila zavarovalcu svoj odstop od pogodbe. Če predlaga zvišanje premije, pa je pogodba po samem zakonu razdrta, če zavarovalec ne sprejme predloga v štirinajstih dnevih, ko ga je prejel.
(3) Če se pogodba razdre po določbi prejšnjega odstavka in če ni bilo zavarovalnega primera, je zavarovalnica dolžna vrniti del premije, ki odpade na čas do konca zavarovalne dobe.
(4) Če je zavarovalni primer nastal prej, preden je bila ugotovljena neresničnost ali nepopolnost prijave, ali pozneje, vendar pred razdrtjem pogodbe oziroma pred dosego sporazuma o zvišanju premije, se zavarovalnina zmanjša v sorazmerju med stopnjo plačanih premij in stopnjo premij, ki bi morale biti plačane glede na resnično nevarnost.
NEVARNOSTNE OKOLIŠČINE. Splošne izključitve zavarovalnega kritja 4. člen Izguba zavarovalnih pravic 5. člen Obveznosti zavarovanca ob nastanku zavarovalnega primera
NEVARNOSTNE OKOLIŠČINE. (1) Pred sklenitvijo kakor tudi med trajanjem pogodbe mora zavarovalec prijaviti zavarovalnici vse okoliščine, ki so pomembne za ocenitev nevarnosti in za katere je vedel oziroma bi moral vedeti. Za okoliščine, ki so pomembne za ocenitev nevarnosti, štejejo zlasti okoliščine, ki so zavarovalcu znane in na podlagi katerih je določena in obračunana premija, kakor tudi tiste, navedene v pogodbi.
(2) Zavarovalec je dolžan zavarovalnico obvestiti o vsaki spremembi okoliščin, ki utegnejo biti pomembne za ocenitev nevarnosti. Prav tako mora brez odlašanja zavarovalnico obvestiti o povečanju nevarnosti, če se je nevarnost povečala zaradi katerega od njegovih ravnanj; če pa je do povečanja nevarnosti prišlo brez njegovega sodelovanja, jo mora obvestiti v 14 dneh, odkar je za to zvedel. Če je povečanje nevarnosti tolikšno, da zavarovalnica ne bi sklenila pogodbe, če bi bilo tako stanje takrat, ko je bila sklenjena, lahko odstopi od pogodbe. Če pa je povečanje nevarnosti tolikšno, da bi zavarovalnica sklenila pogodbo samo proti večji premiji, če bi bilo tako stanje takrat, ko je bila sklenjena, lahko predlaga zavarovalcu novo višino premije. Če zavarovalec ne privoli v novo višino premije v 14 dneh od prejema takega predloga, preneha pogodba po samem zakonu. Vendar pogodba ostane v veljavi in zavarovalnica ni več upravičena predlagati zavarovalcu nove višine premije ali odstopiti od pogodbe, če teh svojih pravic ne izkoristi v 30 dneh od dneva, ko je kakorkoli izvedela za povečanje nevarnosti, ali če še pred iztekom tega roka kako pokaže, da soglaša s podaljšanjem pogodbe (če sprejme premijo, izplača zavarovalnino za zavarovalni primer, ki je nastal po tem povečanju ipd.).
(3) Zavarovalec mora zavarovalnici omogočiti pregled in oceno nevarnosti.
NEVARNOSTNE OKOLIŠČINE. (1) Pred sklenitvijo, kakor tudi med trajanjem zavarovalne pogodbe, mora zavarovalec prijaviti zavarovalnici vse okoliščine, ki so pomembne za ocenitev nevarnosti in so mu bile znane ali mu niso mogle ostati neznane. Za okoliščine, ki so pomembne za ocenitev nevarnosti, štejejo zlasti okoliščine, ki so zavarovalcu znane in na podlagi katerih je določena in obračunana premija, kakor tudi one, ki so navedene v zavarovalni pogodbi. Te okoliščine lahko zavarovalec in zavarovalnica določita tudi skupaj.
(2) Pred sklenitvijo zavarovalne pogodbe mora zavarovalec zavarovalnico seznaniti s preteklim škodnim dogajanjem.
(3) Če se ob zavarovalnem primeru ugotovi, da je zavarovanec:
1) prijavil nižje število delavcev oziroma ostalih podatkov za obračun premije (npr. površina zemljišč, nepremičnin),
2) izvajal tudi dejavnosti, ki niso navedene v polici, in za njih ni bila obračunana ustrezna premija, se priznana odškodnina izplača v razmerju med obračunano premijo in premijo, ki bi morala biti obračunana, če bi bile upoštevane dejanske nevarnostne okoliščine.
(4) Če se zavarovanec med zavarovalnim obdobjem začne ukvarjati z novo dejavnostjo in če nova dejavnost sodi v isti ali nižji nevarnostni razred kot dejavnost, za katero je obračunana premija, in če za novo dejavnost nima novih delavcev, je kritje do poteka zavarovalnega obdobja podano tudi za novo dejavnost.
(5) Zavarovalec mora omogočiti zavarovalnici pregled in oceno nevarnosti.
NEVARNOSTNE OKOLIŠČINE. 20. člen Zavarovalna obdobja, valorizacija zavarovalnih vsot in premij 7. člen Izguba zavarovalnih pravic 21. člen Poračun premije v primeru prenehanja zavarovalne pogodbe
NEVARNOSTNE OKOLIŠČINE. 7. člen Izguba zavarovalnih pravic
NEVARNOSTNE OKOLIŠČINE. (1) Zavarovanec je dolžan ob sklenitvi zavarovalne pogodbe ali ob spremembi okoliščin med trajanjem zavarovalne pogodbe prijaviti zavarovalnici vse okoliščine, ki so pomembne za sprejem v zavarovanje, ocenitev nevarnosti ter določitev zavarovalne premije oziroma so mu znane ali mu niso mogle ostati neznane, pri čemer se šteje, da so to predvsem tiste okoliščine, ki so navedene na zavarovalni polici oziroma je zavarovalnica po njih vprašala zavarovalca oziroma so naštete v drugem, tretjem in četrtem odstavku tega člena.
(2) Za povečano nevarnost ali razširitev kritja se obračuna povečana premija z upoštevanjem faktorjev, kot je določeno v premijskem sistemu. Za povečano nevarnost ali razširitev kritja šteje posest in uporaba vozila:
1) v zakupu,
2) v kratkoročni oddaji, za kar se šteje oddajanje vozila v komercialne namene za obdobje krajše od enega leta (npr. rent-a-car ipd.),
3) v službeni uporabi, Za službeno uporabo pri osebnem vozilu šteje izključno službena uporaba vozila s strani zaposlenih oseb oziroma oseb, ki opravljajo delo na podlagi kakršnegakoli drugega pravnega razmerja pri zavarovalcu oziroma uporabniku. Zavarovalec oziroma uporabnik je lahko pravna oseba, društvo, samostojni podjetnik ali druga registrirana organizacija. Za službeno uporabo po teh pogojih pa ne šteje katerakoli druga uporaba, po- sebej določena v teh pogojih, ki pomeni dodatno povečano nevarnost.
4) kot nadomestno vozilo za čas popravila,
5) z nestandardno vgrajeno ali pritrjeno opremo,
6) v pridobitne in druge namene, pri katerih je samo vozilo nujno sredstvo za izvajanje določene dejavnosti (npr. taksi služba, izvajanje prevozov tre- tjih oseb v komercialne namene, avtošola, rent-a-car, delovni stroj, prevoz drugega poškodovanega vozila, specialno oziroma posebej prirejeno vozi- lo, kot so policijska, reševalna, spremljevalna, gasilna vozila itd.)
7) med testiranjem,
8) pri prevozu nevarnih snovi,
9) med moto-skiringom,
10) pri udeležbi z vozilom na dirkah, vadbenih vožnjah ali drugih športnih prire- ditvah, za katera niso bila izdana uradna dovoljenja,
11) ki ga vozi voznik s spremljevalcem v skladu z veljavno zakonodajo,
12) ki ga xxxx xxxxxx, xxxxxx xx 00 xxx,
00) xx prevoz blaga ali oseb za potrebe oziroma po naročilu tretjih oseb.
(3) Za zmanjšano nevarnost se obračuna zmanjšana premija oziroma se dodeli popust z upoštevanjem faktorjev, kot je določeno v premijskem sistemu. Za zmanjšano nevarnost šteje:
1) vozilo, namenjeno, prirejeno oziroma opremljeno za vožnjo inv...