Normativni del Vzorčne klavzule

Normativni del. PRAVICE IN OBVEZNOSTI UPORABNIKOV KPdg
Normativni del. 19. člen (uporaba določb kolektivne pogodbe) Določila te kolektivne pogodbe predstavljajo enotne minimalne standarde, razen v posameznih primerih, ko je odstopanje dogovorjeno s to kolektivno pogodbo. Komentar:
Normativni del. 19. člen (uporaba določb kolektivne pogodbe)
Normativni del 

Related to Normativni del

  • INFORMACIJE V ZVEZI Z ODPIRANJEM PONUDB Odpiranje ponudb bo potekalo avtomatično v informacijskem sistemu e-JN dne 24. 6. 2021 in se bo začelo ob 9:01 uri na spletnem naslovu xxxxx://xxx.xxx.xx/x-xxxxxx. Odpiranje poteka tako, da informacijski sistem e-JN samodejno ob uri, ki je določena za javno odpiranje ponudb, prikaže podatke o ponudniku, o variantah, če so bile zahtevane oziroma dovoljene, ter omogoči dostop do .pdf dokumenta, ki ga je ponudnik naložil v sistem e-JN pod razdelek »Predračun«. Ponudniki, ki so oddali ponudbe, imajo te podatke v informacijskem sistemu e-JN na razpolago v razdelku »Zapisnik o odpiranju ponudb«.

  • Podatki o naročniku Naročnik javnega naročila je JAVNO PODJETJE ENERGETIKA LJUBLJANA d.o.o., Xxxxxxxxxx xxxxx 00, 0000 Xxxxxxxxx.

  • UGOTAVLJANJE SPOSOBNOSTI 4. Zahteve iz varstva pri delu, požarnega varstva in varovanja okolja

  • UGOTAVLJANJE SPOSOBNOSTI ZA FIZIČNE OSEBE Priloga 3/2

  • Prenehanje pogodbe Pogodba preneha s potekom časa, če je sklenjena za določen čas, ali z odpovedjo. Uporabnik lahko s soglasjem banke kadar koli pisno odpove pogodbo s takojšnjim učinkom. Uporabnik lahko tudi kadar koli enostransko pisno odpove pogodbo z odpovednim rokom enega meseca. Banka lahko odpove pogodbo, ki je sklenjena za nedoločen čas, brez navajanja razloga, z odpovednim rokom dveh mesecev. Banka ima pravico odpovedati pogodbo, s 15 dnevnim odpovednim rokom v naslednjih primerih: • če uporabnik krši te splošne pogoje ali katerekoli drugo pogodbo, ki jo ima sklenjeno z banko, pa niti po opozorilu banke ne preneha s kršenjem, • če ne poravnava redno nadomestil in stroškov iz naslova upravljanja računa in opravljenih transakcij pa niti po opozorilu banke ne poravna nadomestil in stroškov, • če uporabnik več kot šest mesecev ne posluje prek svojega računa, • če se zoper uporabnika začne stečajni postopek, postopek likvidacije ali prisilne poravnave, • če je ob sklenitvi pogodbe navedel neresnične podatke ali če tako zahteva zakonodaja ali pristojni nadzorni organ. Obvestilo o odpovedi pogodbe bo banka posredovala uporabniku na jasen in razumljiv način s priporočeno pošto na zadnji znani naslov uporabnika. Odpoved se šteje za vročeno tudi, če uporabnik priporočene pošte ne dvigne. V primeru odpovedi pogodbe je uporabnik dolžan v celoti poravnati vse obveznosti iz pogodbe, nastale do dneva prenehanja pogodbe, vključno s stroški zaprtja računa, ki so objavljeni v tarifi banke. V primeru odpovedi pogodbe plača uporabnik banki nadomestila, ki jih zaračunava banka za plačilne storitve za določeno časovno obdobje, le v sorazmernem deležu do prenehanja pogodbe. Če se taka nadomestila plačujejo vnaprej, banka uporabniku povrne sorazmerni delež plačanega nadomestila. V primeru, da banka krši določila teh splošnih pogojev, ki se nanašajo na obveščanje uporabnika, ima uporabnik pravico izpodbijati pogodbo po določilih Obligacijskega zakonika. Po izteku odpovednega roka pogodba preneha in banka uporabniku zapre račun. Ob zaprtju računa mora uporabnik vrniti vse morebiti izdane kartice, hkrati pa se ukinejo tudi opravljanje vseh morebitnih ostalih plačilnih storitev vezanih na račun, ki jih je uporabnik v času odprtega računa lahko izvajal.

  • Ponudba s podizvajalci Če bo ponudnik izvajal javno naročilo gradnje ali storitve ali blaga s podizvajalci, mora v ponudbi (na obrazcu ESPD) navesti: - vse podizvajalce ter vsak del javnega naročila, ki ga namerava oddati v podiz- vajanje, - kontaktne podatke in zakonite zastopnike predlaganih podizvajalcev, - izpolnjene ESPD teh podizvajalcev v skladu z 79. členom ZJN-3 ter - priložiti zahtevo podizvajalca za neposredno plačilo, če podizvajalec to zahteva. V kolikor bodo pri podizvajalcu obstajali razlogi za izključitev iz poglavja 8.1 »Xxxxxxx za izključitev« teh navodil, bo naročnik podizvajalca zavrnil. Ponudnik mora za posameznega podizvajalca priložiti enaka dokazila za izpolnjevanje pogojev, določenih v prejšnjem stavku, kot jih mora priložiti zase. Glavni izvajalec mora med izvajanjem javnega naročila gradnje ali storitve ali blaga naročnika obvestiti o morebitnih spremembah in poslati informacije o novih podizvajal- cih, ki jih namerava naknadno vključiti v izvajanje in sicer najkasneje v petih dneh po spremembi. V primeru vključitve novih podizvajalcev mora glavni izvajalec skupaj z obvestilom posredovati tudi podatke in dokumente o novih podizvajalcih, ki so bili zahtevani v razpisni dokumentaciji. Le če podizvajalec zahteva neposredno plačilo, se šteje, da je neposredno plačilo pod- izvajalcu obvezno v skladu z ZJN-3 in obveznost zavezuje naročnika in glavnega izvajalca. Kadar namerava ponudnik izvesti javno naročilo s podizvajalcem, ki zahteva neposredno plačilo v skladu s tem členom, mora: - glavni izvajalec v pogodbi pooblastiti naročnika, da na podlagi potrjenega računa oziroma situacije s strani glavnega izvajalca neposredno plačuje podizvajalcu, - podizvajalec predložiti soglasje, na podlagi katerega naročnik namesto ponudnika poravna podizvajalčevo terjatev do ponudnika, - glavni izvajalec svojemu računu ali situaciji priložiti račun ali situacijo podizvajalca, ki ga je predhodno potrdil. Če neposredno plačilo podizvajalcu ni obvezno, mora naročnik od glavnega izvajalca zahtevati, da mu najpozneje v 60 dneh od plačila končnega računa oziroma situacije pošlje svojo pisno izjavo in pisno izjavo podizvajalca, da je podizvajalec prejel plačilo za izvedene gradnje ali storitve oziroma dobavljeno blago, neposredno povezano s predmetom javnega naročila. Izbrani ponudnik v razmerju do naročnika v celoti odgovarja za izvedbo naročila.

  • Razlogi za izključitev IZJAVLJAMO, DA:

  • Pravna podlaga Naročnik izvaja postopek oddaje javnega naročila na podlagi veljavnega zakona in podzakonskih aktov, ki urejajo javno naročanje, v skladu z veljavno zakonodajo, ki ureja področje javnih financ ter področje, ki je predmet javnega naročila.

  • Predmet javnega naročila Predmet javnega naročila je Sukcesivna dobava prehrambenega blaga (konvencionalna in ekološka živila) po sklopih s sklenitvijo okvirnega sporazuma za obdobje treh let s sklenitvijo okvirnega sporazuma. Sklop 1 Mesni izdelki Sklop 2 Mleko in mlečni izdelki Sklop 3 Ekološko mleko in izdelki Sklop 4 Kruh, krušni izdelki, slaščice in peciva Sklop 5 Ekološki kruh in pekovsko pecivo Sklop 6 Sveže in suho sadje in zelenjava Sklop 7 Ekološko sadje in zelenjava Sklop 8 Xxxxx xxxxxx, sirupi in sadne pijače Sklop 9 Splošno prehrambeno blago Naročnik je ob upoštevanju načela gospodarnosti predmet javnega naročila oblikoval v smiselno sklenjene celote (v nadaljnjem besedilu: sklope) tako, da jih je mogoče oddajati ločeno. Predložene ponudbe morajo zajemati vse vrste blaga v posameznem sklopu. Ponudnik mora ponuditi v vsakem sklopu vsa navedena živila, sicer bo ponudba ponudnika za sklop, pri katerem ta pogoj ne bo izpolnjen, izločena. Če ponudnik oddaja ponudbo za dva ali več sklopov skupaj, mora biti ponudba urejena tako, da omogoča ocenjevanje vsakega sklopa posamezno. Ponudnik v ESPD obrazcu (enotni evropski dokument v zvezi z oddajo javnega naročila) navede za kateri sklop se prijavlja. Kadar to ne bo izrecno označeno bo naročnik štel, da se ponudnik prijavlja na sklop za katerega je v obrazcu “Predračun” navedel cene. V primeru, da se v času trajanja okvirnega sporazuma naknadno pojavi potreba po artiklih, ki niso zajeti v specifikaciji predmetnega javnega naročila, so pa predmet javnega naročila, si naročnik pridržuje pravico nabaviti artikle pri izbranem ponudniku po veljavnem ceniku ponudnika v času prejema naročila naročnika. V primeru, da ima ponudnik akcijo za artikle, ki so predmet javnega naročila, je dolžan naročniku le-te prodati po akcijski ceni. O akcijah in akcijskih cenah je ponudnik dolžan naročnik obveščati sproti. V primeru, da bosta najugodnejši ponudbi (po številu točk glede na merila na dve decimalni mesti natančno) za posamezen sklop dve ali da jih bo več, bo naročnik okvirni sporazum za tak sklop sklenil s tistim med njimi, ki bo najugodnejši po merilu »ponudbena vrednost«, določena na dve decimalni mesti natančno. Naročnik bo v času trajanja okvirnega sporazuma posamezno živilo kupoval po ceni na enoto mere kot bo opredeljena v predračunskem obrazcu ponudbe izbranega dobavitelja. Izbrani ponudnik bo cene na enoto mere živil iz ponudbenega predračuna lahko spremenil le ob soglasju naročnika. Naročnik bo pisno soglasje za spremembo cen izbranemu ponudniku izdal na njegov predhodni pisni predlog, in sicer le zaradi regulacije cen, v skladu s predpisom, ki ureja načine valorizacije denarnih obveznosti v večletnih pogodbah javnega sektorja. Za regulacijo cen se upošteva kumulativni indeks cen za hrano, ki ga uradno objavlja Statistični urad RS.

  • ZAVAROVANJE ZA RESNOST PONUDBE Ponudnik mora naročniku do roka za oddajo ponudb predložiti tudi naslednje zavarovanje za resnost ponudbe: Ponudnik mora skupaj naročniku do roka za oddajo ponudb predložiti tudi naslednje zavarovanje za resnost ponudbe: originalna bančna garancija ali enakovredno zavarovanje pri zavarovalnici Višina zavarovanja za resnost ponudbe je: 30.000,00 EUR Minimalna veljavnost zavarovanje za resnost ponudbe je: najmanj pet (5) mesecev od šteto od roka za prejem ponudb Finančno zavarovanje za resnost ponudbe mora biti veljavno do zgoraj navedenega roka. V kolikor zaradi objektivnih okoliščin v roku veljavnosti zavarovanja za resnost ponudbe ne pride do podpisa pogodbe, lahko naročnik zahteva od ponudnikov, da za določeno število dni podaljšajo rok veljavnosti zavarovanja za resnost ponudbe. Zahteve in odgovori v zvezi s podaljšanjem zavarovanja za resnost ponudbe morajo biti v pisni obliki. Ponudnik lahko zavrne takšno zahtevo, ne da bi naročnik unovčil njegovo zavarovanje za resnost ponudbe, toda s tem je njegova ponudba izločena iz postopka javnega naročanja.