Predmet javnega naročila Predmet javnega naročila je Sukcesivna dobava prehrambenega blaga (konvencionalna in ekološka živila) po sklopih s sklenitvijo okvirnega sporazuma za obdobje treh let s sklenitvijo okvirnega sporazuma. Sklop 1 Mesni izdelki Sklop 2 Mleko in mlečni izdelki Sklop 3 Ekološko mleko in izdelki Sklop 4 Kruh, krušni izdelki, slaščice in peciva Sklop 5 Ekološki kruh in pekovsko pecivo Sklop 6 Sveže in suho sadje in zelenjava Sklop 7 Ekološko sadje in zelenjava Sklop 8 Xxxxx xxxxxx, sirupi in sadne pijače Sklop 9 Splošno prehrambeno blago Naročnik je ob upoštevanju načela gospodarnosti predmet javnega naročila oblikoval v smiselno sklenjene celote (v nadaljnjem besedilu: sklope) tako, da jih je mogoče oddajati ločeno. Predložene ponudbe morajo zajemati vse vrste blaga v posameznem sklopu. Ponudnik mora ponuditi v vsakem sklopu vsa navedena živila, sicer bo ponudba ponudnika za sklop, pri katerem ta pogoj ne bo izpolnjen, izločena. Če ponudnik oddaja ponudbo za dva ali več sklopov skupaj, mora biti ponudba urejena tako, da omogoča ocenjevanje vsakega sklopa posamezno. Ponudnik v ESPD obrazcu (enotni evropski dokument v zvezi z oddajo javnega naročila) navede za kateri sklop se prijavlja. Kadar to ne bo izrecno označeno bo naročnik štel, da se ponudnik prijavlja na sklop za katerega je v obrazcu “Predračun” navedel cene. V primeru, da se v času trajanja okvirnega sporazuma naknadno pojavi potreba po artiklih, ki niso zajeti v specifikaciji predmetnega javnega naročila, so pa predmet javnega naročila, si naročnik pridržuje pravico nabaviti artikle pri izbranem ponudniku po veljavnem ceniku ponudnika v času prejema naročila naročnika. V primeru, da ima ponudnik akcijo za artikle, ki so predmet javnega naročila, je dolžan naročniku le-te prodati po akcijski ceni. O akcijah in akcijskih cenah je ponudnik dolžan naročnik obveščati sproti. V primeru, da bosta najugodnejši ponudbi (po številu točk glede na merila na dve decimalni mesti natančno) za posamezen sklop dve ali da jih bo več, bo naročnik okvirni sporazum za tak sklop sklenil s tistim med njimi, ki bo najugodnejši po merilu »ponudbena vrednost«, določena na dve decimalni mesti natančno. Naročnik bo v času trajanja okvirnega sporazuma posamezno živilo kupoval po ceni na enoto mere kot bo opredeljena v predračunskem obrazcu ponudbe izbranega dobavitelja. Izbrani ponudnik bo cene na enoto mere živil iz ponudbenega predračuna lahko spremenil le ob soglasju naročnika. Naročnik bo pisno soglasje za spremembo cen izbranemu ponudniku izdal na njegov predhodni pisni predlog, in sicer le zaradi regulacije cen, v skladu s predpisom, ki ureja načine valorizacije denarnih obveznosti v večletnih pogodbah javnega sektorja. Za regulacijo cen se upošteva kumulativni indeks cen za hrano, ki ga uradno objavlja Statistični urad RS.
PREDSTAVNIKI POGODBENIH STRANK Pogodbeni predstavnik izvajalca je . Pogodbeni predstavnik naročnika je . Pogodbena predstavnika dajeta nasprotni pogodbeni stranki vse potrebne podatke v zvezi z izvedbo del ter sodelujeta pri reševanju vseh vprašanj, ki bi se pojavila v toku izvajanja pogodbe.
Dodatna pojasnila ponudnikom Dodatna pojasnila o razpisni dokumentaciji lahko ponudniki zahtevajo preko portala javnih naročil, vendar najkasneje do 28. 7. 2020 do 10.00 ure. Odgovori oz. pojasnila bodo objavljeni na portalu javnih naročil in na spletnem naslovu JAVNEGA PODJETJA ENERGETIKA LJUBLJANA d.o.o. (xxxx://xxx.xxxxxxxxxx-xx.xx/xxxxx-xxxxxxxx), na mestu, kjer je objavljena razpisna dokumentacija, pod pogojem, da bo zahteva posredovana pravočasno. Na drugače posredovane zahteve za dodatna pojasnila ali vprašanja naročnik ni dolžan odgovoriti.
OBVEZNOSTI NAROČNIKA Naročnik se obvezuje, da bo:
Pravna podlaga Naročnik izvaja postopek oddaje javnega naročila na podlagi veljavnega zakona in podzakonskih aktov, ki urejajo javno naročanje, v skladu z veljavno zakonodajo, ki ureja področje javnih financ ter področje, ki je predmet javnega naročila.
PODIZVAJALCI Ponudnik lahko del javnega naročila odda v podizvajanje. Podizvajalec je gospodarski subjekt, ki je pravna ali fizična oseba in za ponudnika, s katerim je naročnik sklenil pogodbo o izvedbi javnega naročila, dobavlja blago ali izvaja storitev oz. gradnjo, ki je neposredno povezana s predmetom javnega naročila. Izpolnjevanje pogojev za podizvajalce mora biti v skladu s 94. členom Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS št. 91/2015 in 14/2018). Ponudnik, ki bo javno naročilo izvajal s podizvajalci, mora v ponudbi: navesti vse podizvajalce ter vsak del javnega naročila, ki ga namerava oddati v podizvajanje kontaktne podatke in zakonite zastopnike predlaganih podizvajalcev navesti izpolnjene ESPD teh podizvajalcev v skladu z 79. členom ZJN ter priložiti zahtevo podizvajalca za neposredno plačilo, če podizvajalec to zahteva. V kolikor podizvajalec zahteva neposredno plačilo, se šteje, da je neposredno plačilo podizvajalcu obvezno in obveznost zavezuje naročnika in glavnega izvajalca. Kadar namerava ponudnik izvesti javno naročilo s podizvajalcem, ki zahteva neposredno plačilo, mora: glavni izvajalec v pogodbi pooblastiti naročnika, da na podlagi potrjenega računa oziroma situacije s strani glavnega izvajalca neposredno plačuje podizvajalcu, podizvajalec predložiti soglasje, na podlagi katerega naročnik namesto ponudnika poravna podizvajalčevo terjatev do ponudnika, glavni izvajalec svojemu računu ali situaciji priložiti račun ali situacijo podizvajalca, ki ga je predhodno potrdil. Če neposredno plačilo podizvajalcu ni obvezno, naročnik od glavnega izvajalca zahteva, da mu najpozneje v 60 dneh od plačila končnega računa oziroma situacije pošlje svojo pisno izjavo in pisno izjavo podizvajalca, da je podizvajalec prejel plačilo za izvedene gradnje ali storitve oziroma dobavljeno blago, neposredno povezano s predmetom javnega naročila. Glavni izvajalec mora med izvajanjem javnega naročila gradnje ali storitve naročnika obvestiti o morebitnih spremembah o podizvajalcih najkasneje v petih dneh po spremembi. V primeru vključitve novih podizvajalcev mora glavni izvajalec skupaj z obvestilom posredovati tudi podatke in dokumente o novih podizvajalcih. Kadar namerava ponudnik izvesti javno naročilo s podizvajalcem, mora pogoje iz III. točke teh navodil izpolnjevati tudi podizvajalec, ki sodeluje pri izvedbi javnega naročila. Naročnik lahko zavrne predlog za zamenjavo podizvajalca oziroma vključitev novega podizvajalca tudi, če bi to lahko vplivalo na nemoteno izvajanje ali dokončanje del in če novi podizvajalec ne izpolnjuje pogojev, ki jih je postavil naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Naročnik bo o morebitni zavrnitvi novega podizvajalca obvestil glavnega izvajalca najpozneje v desetih dneh od prejema predloga.
PROTIKORUPCIJSKA KLAVZULA Pogodba, pri kateri kdo v imenu ali na račun druge pogodbene stranke, predstavniku ali posredniku organa ali organizacije iz javnega sektorja obljubi, ponudi ali da kakšno nedovoljeno korist za: - pridobitev xxxxx xxx - za sklenitev posla pod ugodnejšimi pogoji ali - za opustitev dolžnega nadzora nad izvajanjem pogodbenih obveznosti ali - za drugo ravnanje ali opustitev, s katerim je organu ali organizaciji iz javnega sektorja povzročena škoda ali je omogočena pridobitev nedovoljene koristi predstavniku organa, posredniku organa ali organizacije iz javnega sektorja, drugi pogodbeni stranki ali njenemu predstavniku, zastopniku, posredniku; je nična.
Podatki o naročniku Naročnik javnega naročila je JAVNO PODJETJE ENERGETIKA LJUBLJANA d.o.o., Xxxxxxxxxx xxxxx 00, 0000 Xxxxxxxxx.
Ponudbena cena Cene morajo biti izražene v evrih ter morajo vključevati vse elemente, iz katerih so sestavljene (razpisane storitve, morebitne trošarine, takse, prevoze, zavarovanja, montaže, dobave, vgradnje, prevoze franco gradbišče, razvoz, raznos, izolacijo kovinskih spojev, izolacijski premazi, rezanje cevi, drobni in vezni material idr.) in morebitne popuste tako, da naročnika ne bremenijo kakršni koli drugi stroški, povezani s predmetom javnega naročila. Cene za posamezne postavke morajo biti fiksne in nespremenljive za ves čas gradnje. Pogodbeni stranki se lahko dogovorita zgolj za znižanje ponudbenih cen. Gospodarski subjekt ni upravičen do podražitev. V obrazec ponudbe se vpiše končno ponudbeno vrednost. Izvedena dela se bodo obračunala po načelu »obračun po dejanskih količinah, potrjenih s strani nadzornega organa«. Cene na enoto ponudbenih del morajo biti fiksne in nespremenljive do konca izvajanja predmetnega javnega naročila. V končni ponudbeni ceni so zajeti tudi vsi stroški za izvedbo dogovorjenih del, predvidenih s projektno dokumentacijo, pa tudi dela, ki s projektno dokumentacijo niso predvidena, so pa predpisana z veljavnimi predpisi, soglasji in pravili stroke, ali če so potrebna za zagotovitev varnosti, stabilnosti in funkcionalnosti objekta. V enotne ponudbene cene mora ponudnik vključiti tudi ceno za potrebno ureditev gradbišča, kot so opozorilne table, deponija za gradbene odpadke ter vse manipulativne in ostale stroške (denimo zapore cest, potrebna dovoljenja za dela ipd.), ki jih bo imel ponudnik pri izvedbi predmeta javnega naročila. Cena ponudbe se oblikuje na osnovi popisa del s količinami in cenami. Cene/enoto določi ponudnik. Ob tem pa mora ponudnik ob oblikovanju cen upoštevati tudi vse zahteve iz te točke pod odstavkom »CENA NA ENOTO«. Ponudnik mora izpolniti vse postavke v predračunu. V kolikor ponudnik cene v posamezno postavko ne vpiše, se šteje, da predmetne postavke ne ponuja in tako ne izpolnjuje vseh zahtev naročnika iz predmetne razpisne dokumentacije. Ponudnik ne sme spreminjati vsebine predračuna. Gospodarski subjekt ne bo uveljavljal nobenih pomanjkljivih popisov; iz naslova naknadno ugotovljenih pomanjkljivih popisov, ne bo uveljavljal razlik v ceni, ali podaljšanja pogodbenega roka za zaključek del, ali kakršnihkoli drugih zahtev. Nepoznavanje razmer ne more biti razlog za uveljavljanje raznih dodatnih stroškov in podaljšanje roka izvedbe. Ponudbena cena obsega izvedbo vseh naročenih del tako, da:
a) bodo izpolnjeni pogoji za oddajo del iz te dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila,
b) bodo dela izvedena skladno s projektno dokumentacijo in njenimi sestavnimi deli,
c) izvajalec zagotovi (za vsa svoja izvedena dela) vso potrebno dokumentacijo o izvedenih delih za uspešno primopredajo objekta. Če se med izvedbo pokaže potreba po izvedbi drugih del (npr. zunanja ureditev, povečan obseg del na komunalni ureditvi, ki je pogojen z zahtevami tretje osebe in nad izvedbo teh del naročnik in izvajalec nimata vpliva) na istem gradbišču, bo izvajalec le ta prevzel pod istimi pogoji kot dela iz osnovne pogodbe; za enaka ali podobna dela, kot so dogovorjena po tej pogodbi, bo cene obračunal po cenah iz pogodbenega predračuna; za ostala dela, ki niso podobna delom iz pogodbenega predračuna, pa se bo oddaja javnega naročila, nadaljevala v skladu z določbami veljavne javnonaročniške zakonodaje.
PREDMET ZAVAROVANJA (1) Predmet zavarovanja so lahko vse stvari, razen tistih, ki so po teh pogojih izključene iz zavarovanja.
(2) Zavarovane so samo tiste stvari, ki so navedene v zavarovalni pogodbi in pripadajo zavarovancu ali osebam, ki živijo z njim v družinski skup- nosti. Pri:
1) zgradbah so zavarovani vsi njihovi deli, tudi temelji in kletni zidovi, vse vgrajene instalacije in vsa vgrajena oprema (dvigala, centralna kurjava s cisterno za gorivo, bojlerji, klimatske naprave, hidroforji in drugo). Če je zavarovana zgradba v gradnji, je zavarovan tudi gradbeni material na gradbišču, namenjen za vgraditev v to zgradbo; PG-poz/10-11 2) premičninah velja, če v polici niso navedene posamezno, temveč kot zbir, da so zavarovane vse stvari, ki so na kraju zavarovanja in pripadajo zavarovanemu zbiru, tako tiste, ki so bile v zbiru že ob sklenitvi pogodbe, kakor tudi one, ki so bile dodane kasneje.
(3) Če ni posebej dogovorjeno, niso zavarovane naslednje stvari:
1) stvari delavcev in stvari drugih oseb, prevzete v popravilo, predela- vo, obdelavo, hrambo, prodajo, ročno zastavo, najem, na posodo in podobno;
2) trdno grajeni jezovi in pregrade (kamen, beton, les, kovina ipd.) ter nasuti jezovi in pregrade z vodotesnim jedrom, ki so z vodne strani obloženi s trdnim gradivom;
3) železniške proge;
4) trdno zgrajene obale, pomoli, valolomi, prepusti (kamen, beton, les, kovina ipd.);
5) s trdnim gradivom obloženi nasipi;
6) mostovi;
7) ograje, oporni zidovi, ceste, poti, letališke steze, pločniki in tlakovana dvorišča;
8) žične mreže s stebri v vinogradih, hmeljiščih, sadovnjakih ipd.;
9) melioracije in regulacije;
10) podzemsko, nadzemsko in podvodno omrežje (vodovodno, odvodno, telefonsko, plinsko, električno ipd.). Omrežje, ki je sestavni del zgradbe in omrežje na območju proizvodnega obrata je zavarovano tudi, če to ni posebej dogovorjeno;
11) športni tereni, tereni otroških igrišč, odprta kopališča in drsališča;
12) platneni in plastični nadstreški, ki so samostojno stoječi ali pa so pritrjeni na zgradbe;
13) denar in vrednostni papirji, stvari iz plemenitih kovin, nepredelane plemenite kovine, drago kamenje, biseri, redke in dragocene stvari, umetniški predmeti, načrti, skice, modeli, kalupi, dokumenti, rokopisi, zbirke, arhivski material, muzejski in razstavni predmeti, poslovne knjige ter podatki na računalniških pomnilnikih;
14) oprema rudnikov pod zemljo;
15) zaloge hlevskega gnoja;
16) traktorji, samovozni delovni stroji in prikolice kmetijskih gospo- darstev;
17) oprema in zaloge na prostem.
(4) Po teh pogojih niso predmet zavarovanja:
1) zemljišča, netlakovana dvorišča, jezovi in nasipi, ki niso zgrajeni iz trdnega materiala (kamen, beton, les, kovina ipd.) in morska voda v predelavi;
2) nasute obale, pomoli, valolomi in prepusti;
3) posevki, dokler niso požeti, plodovi, dokler niso obrani, rodni in nerodni nasadi (sadovnjaki, vinogradi ipd.) razen sadnega drevja ob zgradbah;
4) kopenska motorna vozila, prikolice in samovozni delovni stroji, razen kadar so trgovska ali carinska zaloga ali kadar so dani v popravilo, vzdrževanje in hrambo. Predmet zavarovanja pa so lahko traktorji, samovozni stroji in prikolice kmetijskih gospo- darstev;
5) plovila na vodi;
6) letala vseh vrst;
7) blago med prevozom;
8) ribe in druge živali v vodi;
9) stvari, razstavljene na sejmih;
10) surova opeka na odprtem prostoru;
11) ceste in poti brez spodnjega ustroja.