PREDSTAVNIKI POGODBENIH STRANK Pogodbeni predstavnik izvajalca je . Pogodbeni predstavnik naročnika je . Pogodbena predstavnika dajeta nasprotni pogodbeni stranki vse potrebne podatke v zvezi z izvedbo del ter sodelujeta pri reševanju vseh vprašanj, ki bi se pojavila v toku izvajanja pogodbe.
PREDLOŽITEV PONUDBE Ponudniki morajo ponudbe predložiti v informacijski sistem e-JN na spletnem naslovu xxxxx://xxx.xxx.xx, v skladu s točko 3 dokumenta Navodila za uporabo informacijskega sistema za uporabo funkcionalnosti elektronske oddaje ponudb e-JN: PONUDNIKI (v nadaljevanju: Navodila za uporabo e-JN), ki je del te razpisne dokumentacije in objavljen na spletnem naslovu xxxxx://xxx.xxx.xx. Ponudnik se mora pred oddajo ponudbe registrirati na spletnem naslovu xxxxx://xxx.xxx.xx, v skladu z Navodili za uporabo e-JN. Če je ponudnik že registriran v informacijski sistem e-JN, se v aplikacijo prijavi na istem naslovu. Uporabnik ponudnika, ki je v informacijskem sistemu e-JN pooblaščen za oddajanje ponudb, ponudbo odda s klikom na gumb »Oddaj«. Informacijski sistem e-JN ob oddaji ponudb zabeleži identiteto uporabnika in čas oddaje ponudbe. Uporabnik z dejanjem oddaje ponudbe izkaže in izjavi voljo v imenu ponudnika oddati zavezujočo ponudbo (18. člen Obligacijskega zakonika). Z oddajo ponudbe je le-ta zavezujoča za čas, naveden v ponudbi, razen če jo uporabnik ponudnika umakne ali spremeni pred potekom roka za oddajo ponudb. Ponudba se šteje za pravočasno oddano, če jo naročnik prejme preko sistema e-JN xxxxx://xxx.xxx.xx najkasneje do roka predvidenega za oddajo ponudb. Za oddano ponudbo se šteje ponudba, ki je v informacijskem sistemu e-JN označena s statusom »ODDANO«. Ponudnik lahko do roka za oddajo ponudb svojo ponudbo umakne ali spremeni. Če ponudnik v informacijskem sistemu e-JN svojo ponudbo umakne, se šteje, da ponudba ni bila oddana in je naročnik v sistemu e-JN tudi ne bo videl. Če ponudnik svojo ponudbo v informacijskem sistemu e- JN spremeni, je naročniku v tem sistemu odprta zadnja oddana ponudba. Po preteku roka za predložitev ponudb ponudbe ne bo več mogoče oddati. Dostop do povezave za oddajo elektronske ponudbe v tem postopku javnega naročila je na naslednji povezavi xxxxx://xxx.xxx.xx , pri objavi tega javnega naročila.
PODIZVAJALCI Ponudnik lahko del javnega naročila odda v podizvajanje. Podizvajalec je gospodarski subjekt, ki je pravna ali fizična oseba in za ponudnika, s katerim je naročnik sklenil pogodbo o izvedbi javnega naročila, dobavlja blago ali izvaja storitev oz. gradnjo, ki je neposredno povezana s predmetom javnega naročila. Izpolnjevanje pogojev za podizvajalce mora biti v skladu s 94. členom Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS št. 91/2015 in 14/2018). Ponudnik, ki bo javno naročilo izvajal s podizvajalci, mora v ponudbi: navesti vse podizvajalce ter vsak del javnega naročila, ki ga namerava oddati v podizvajanje kontaktne podatke in zakonite zastopnike predlaganih podizvajalcev navesti izpolnjene ESPD teh podizvajalcev v skladu z 79. členom ZJN ter priložiti zahtevo podizvajalca za neposredno plačilo, če podizvajalec to zahteva. V kolikor podizvajalec zahteva neposredno plačilo, se šteje, da je neposredno plačilo podizvajalcu obvezno in obveznost zavezuje naročnika in glavnega izvajalca. Kadar namerava ponudnik izvesti javno naročilo s podizvajalcem, ki zahteva neposredno plačilo, mora: glavni izvajalec v pogodbi pooblastiti naročnika, da na podlagi potrjenega računa oziroma situacije s strani glavnega izvajalca neposredno plačuje podizvajalcu, podizvajalec predložiti soglasje, na podlagi katerega naročnik namesto ponudnika poravna podizvajalčevo terjatev do ponudnika, glavni izvajalec svojemu računu ali situaciji priložiti račun ali situacijo podizvajalca, ki ga je predhodno potrdil. Če neposredno plačilo podizvajalcu ni obvezno, naročnik od glavnega izvajalca zahteva, da mu najpozneje v 60 dneh od plačila končnega računa oziroma situacije pošlje svojo pisno izjavo in pisno izjavo podizvajalca, da je podizvajalec prejel plačilo za izvedene gradnje ali storitve oziroma dobavljeno blago, neposredno povezano s predmetom javnega naročila. Glavni izvajalec mora med izvajanjem javnega naročila gradnje ali storitve naročnika obvestiti o morebitnih spremembah o podizvajalcih najkasneje v petih dneh po spremembi. V primeru vključitve novih podizvajalcev mora glavni izvajalec skupaj z obvestilom posredovati tudi podatke in dokumente o novih podizvajalcih. Kadar namerava ponudnik izvesti javno naročilo s podizvajalcem, mora pogoje iz III. točke teh navodil izpolnjevati tudi podizvajalec, ki sodeluje pri izvedbi javnega naročila. Naročnik lahko zavrne predlog za zamenjavo podizvajalca oziroma vključitev novega podizvajalca tudi, če bi to lahko vplivalo na nemoteno izvajanje ali dokončanje del in če novi podizvajalec ne izpolnjuje pogojev, ki jih je postavil naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Naročnik bo o morebitni zavrnitvi novega podizvajalca obvestil glavnega izvajalca najpozneje v desetih dneh od prejema predloga.
Ustavitev postopka Naročnik lahko skladno z zakonodajo kadarkoli ustavi postopek. Naročnik lahko zavrne vse ponudbe. O zavrnitvi vseh ponudb bodo ponudniki obveščeni. Naročnik ne odgovarja za škodo, ki bi utegnila nastati ponudnikom zaradi ustavitve postopka, zavrnitvijo vseh ponudb ali izbranemu ponudniku zaradi nesklenitve pogodbe.
Ponudba s podizvajalci V primeru, da ponudnik nastopa skupaj z enim ali več podizvajalci, mora v prilogi 4 navesti naslednje podatke, ki so tudi obvezna sestavina pogodbe: − vse vrste materiala in vrste del, ki jih bo dobavil oziroma izvedel podizvajalec, − podatke o podizvajalcu (naziv, polni naslov, matična številka, davčna številka in transakcijski račun), − predmet, količina, vrednost, kraj in rok dobave oziroma izvedbe del. Podatki iz prejšnjega odstavka so obvezna sestavina pogodbe o izvedbi javnega naročila. Ponudnik mora za vse navedene podizvajalce predložiti pisne izjave vseh podizvajalcev, ki bodo sodelovali pri realizaciji naročila, da ima ponudnik poravnane vse poslovne obveznosti do njih (priloga 4/1), priložiti potrjeno pooblastilo ponudnika, da na podlagi potrjenega računa, naročnik neposredno plačuje podizvajalcem (priloga 4/2) in priložiti potrjeno soglasje podizvajalca, na podlagi katerega naročnik namesto izvajalca poravna podizvajalčevo terjatev do izvajalca (priloga 4/3). Kadar namerava ponudnik izvesti javno naročilo s podizvajalcem, mora pogoje iz tretjega odstavka 42. člena ZJN-2 izpolnjevati tudi podizvajalec, ki bo sodeloval pri izvedbi javnega naročila. Podizvajalec mora izpolniti in podpisati prilogo 3/2. V kolikor bo ponudnik nastopal s podizvajalci, bo moral skleniti pogodbo v skladu z določili od šestega (6.) do dvanajstega (12.) odstavka 74. člena ZJNVETPS. Ponudnik, kateremu bo javno naročilo oddano, bo v razmerju do naročnika v celoti odgovarjal za izvedbo prejetega naročila, ne glede na število podizvajalcev. Izbrani ponudnik bo v primeru sklenitve pogodbe dolžan naročnika obveščati o vseh spremembah v zvezi s podizvajalci, ki bodo sodelovali pri izvedbi predmeta naročila. Ponudnik, ki izvaja javno naročilo z enim ali več podizvajalci, mora imeti ob sklenitvi pogodbe z naročnikom ali med njenim izvajanjem, sklenjene pogodbe s podizvajalci. Podizvajalec mora naročniku posredovati kopijo pogodbe, ki jo je sklenil s svojim naročnikom (ponudnikom), v petih (5) dneh od sklenitve te pogodbe (med naročnikom in ponudnikom). Naročnik bo po prejemu kopije pogodbe preveril, ali ima ponudnikovo pooblastilo iz prve (1.) alineje sedmega odstavka 74. člena ZJNVETPS in podizvajalčevo soglasje iz druge (2.) alineje sedmega (7.) odstavka 74. člena ZJNVETPS. Če pooblastila ali soglasja nima, bo ponudnika ali podizvajalca nemudoma pozval, da mu ta dokument predloži v roku petih dni od prejema poziva. Če ponudnik ali podizvajalec pooblastila ali soglasje naročniku ne predložita v tem roku, bo naročnik Državni revizijski komisiji predlagal, da uvede postopek o prekršku iz 1. točke prvega odstavka 106.a člena ali prvega odstavka 106.b člena ZJNVETPS. Neposredna plačila podizvajalcem so v skladu z ZJNVETPS obvezna, zato bo naročnik vsa plačila morebitnim podizvajalcem plačeval v skladu z Uredbo o neposrednih plačilih podizvajalcu pri nastopanju ponudnika s podizvajalcem pri javnem naročanju. Izbrani ponudnik mora svojemu računu obvezno priložiti račune svojih podizvajalcev, ki jih je predhodno potrdil.
Predmet javnega naročila Predmet javnega naročila je Sukcesivna dobava prehrambenega blaga (konvencionalna in ekološka živila) po sklopih s sklenitvijo okvirnega sporazuma za obdobje treh let s sklenitvijo okvirnega sporazuma. Sklop 1 Mesni izdelki Sklop 2 Mleko in mlečni izdelki Sklop 3 Ekološko mleko in izdelki Sklop 4 Kruh, krušni izdelki, slaščice in peciva Sklop 5 Ekološki kruh in pekovsko pecivo Sklop 6 Sveže in suho sadje in zelenjava Sklop 7 Ekološko sadje in zelenjava Sklop 8 Xxxxx xxxxxx, sirupi in sadne pijače Sklop 9 Splošno prehrambeno blago Naročnik je ob upoštevanju načela gospodarnosti predmet javnega naročila oblikoval v smiselno sklenjene celote (v nadaljnjem besedilu: sklope) tako, da jih je mogoče oddajati ločeno. Predložene ponudbe morajo zajemati vse vrste blaga v posameznem sklopu. Ponudnik mora ponuditi v vsakem sklopu vsa navedena živila, sicer bo ponudba ponudnika za sklop, pri katerem ta pogoj ne bo izpolnjen, izločena. Če ponudnik oddaja ponudbo za dva ali več sklopov skupaj, mora biti ponudba urejena tako, da omogoča ocenjevanje vsakega sklopa posamezno. Ponudnik v ESPD obrazcu (enotni evropski dokument v zvezi z oddajo javnega naročila) navede za kateri sklop se prijavlja. Kadar to ne bo izrecno označeno bo naročnik štel, da se ponudnik prijavlja na sklop za katerega je v obrazcu “Predračun” navedel cene. V primeru, da se v času trajanja okvirnega sporazuma naknadno pojavi potreba po artiklih, ki niso zajeti v specifikaciji predmetnega javnega naročila, so pa predmet javnega naročila, si naročnik pridržuje pravico nabaviti artikle pri izbranem ponudniku po veljavnem ceniku ponudnika v času prejema naročila naročnika. V primeru, da ima ponudnik akcijo za artikle, ki so predmet javnega naročila, je dolžan naročniku le-te prodati po akcijski ceni. O akcijah in akcijskih cenah je ponudnik dolžan naročnik obveščati sproti. V primeru, da bosta najugodnejši ponudbi (po številu točk glede na merila na dve decimalni mesti natančno) za posamezen sklop dve ali da jih bo več, bo naročnik okvirni sporazum za tak sklop sklenil s tistim med njimi, ki bo najugodnejši po merilu »ponudbena vrednost«, določena na dve decimalni mesti natančno. Naročnik bo v času trajanja okvirnega sporazuma posamezno živilo kupoval po ceni na enoto mere kot bo opredeljena v predračunskem obrazcu ponudbe izbranega dobavitelja. Izbrani ponudnik bo cene na enoto mere živil iz ponudbenega predračuna lahko spremenil le ob soglasju naročnika. Naročnik bo pisno soglasje za spremembo cen izbranemu ponudniku izdal na njegov predhodni pisni predlog, in sicer le zaradi regulacije cen, v skladu s predpisom, ki ureja načine valorizacije denarnih obveznosti v večletnih pogodbah javnega sektorja. Za regulacijo cen se upošteva kumulativni indeks cen za hrano, ki ga uradno objavlja Statistični urad RS.
Sklenitev pogodbe Naročnik bo z izbranim ponudnikom podpisal pogodbo. Skladno s šestim odstavkom 14. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11, v nadaljevanju ZIntPK-UPB2), ter v povezavi s šestim odstavkom 91. člena ZJN-3, bo moral izbrani ponudnik pred sklenitvijo pogodbe predložiti izjavo oziroma podatke o udeležbi fizičnih in pravnih oseb v lastništvu ponudnika, vključno z udeležbo tihih družbenikov, ter o gospodarskih subjektih, za katere se glede na določbe zakona, ki ureja gospodarske družbe, šteje, da so povezane družbe s ponudnikom. Če ponudnik predloži lažno izjavo oziroma da neresnične podatke o navedenih dejstvih, ima to za posledico ničnost pogodbe. V primeru, da bo izbrani ponudnik pri izvedbi predmetnega naročila posloval s podizvajalcem in bo vrednost pogodbenih del, ki jih bo izvedel podizvajalec, višja od 10.000,00 EUR brez DDV, bo moral izbrani ponudnik zgoraj navedene podatke posredovati tudi za podizvajalca. V primeru, da izbrani ponudnik zgoraj navedenega ne bo posredoval samoiniciativno, ga bo naročnik pozval k predložitvi le-tega, pri čemer bo rok za predložitev 8 (osem) delovnih dni po prejemu poziva. Naročnik bo pred podpisom pogodbe preveril, ali obstajajo razlogi iz 35. člena ZIntPK o prepovedi poslovanja, zaradi katerih naročnik ne sme poslovati z izbranim ponudnikom ali s prijavljenim podizvajalcem, če je vrednost del, ki jih bo podizvajalec izvedel v tem naročilu višja od 10.000,00 EUR brez DDV. Izbrani ponudnik bo pozvan k podpisu pogodbe. Če ponudnik pogodbe ne bo podpisal in je vrnil naročniku v roku 8 (osmih) dni od prejema le-te, ali če ne bo v zahtevanem roku predložil izjave oziroma podatkov po ZIntPK-UPB2, ali izpolnil drugih morebitnih obveznosti za sklenitev pogodbe, navedenih v tej razpisni dokumentaciji, se lahko šteje, da je ponudnik odstopil od ponudbe.
PREDMET OKVIRNEGA SPORAZUMA Naročnik in izvajalec sklepata ta okvirni sporazum za izvajanje povpraševanj v postopkih izbora izvajalcev za izvajanje posameznih investicij (v nadaljevanju posamezna naročila), ki jih bo v obdobju trajanja okvirnega sporazuma naročal naročnik. Na podlagi okvirnega sporazuma bodo izvedena povpraševanja in oddana posamezna naročila investicij na področju kolesarskih stez, javnih poti, cest in/ali hodnikov za pešce v upravljanju Občine Šoštanj in krajevnih skupnosti. Posamezno naročilo lahko zajema hkrati tudi druge pripadajoče ukrepe (npr. izgradnja ali prenova fekalne, meteorne, kabelske ali druge kanalizacije, ureditev prometne signalizacije in opreme, ureditev ostalih elementov cestnega sveta, itd.). Iz okvirnega sporazuma so izvzete sanacije vozišč, ki hkrati zajemajo izgradnjo ali rekonstrukcijo mostov. S podpisom okvirnega sporazuma bodo vsi ponudniki, s katerimi bo sklenjen okvirni sporazum, pridobili pravico, da oddajo ponudbe, kadar bo naročnik razpisal povpraševanje na podlagi tega okvirnega sporazuma. Na podlagi vsakokratnega povpraševanja bo posamezno naročilo oddano ponudniku, ki bo skladno z merili predložil najugodnejšo ponudbo, s katerim bo tudi sklenjena pogodba po vzorcu iz te dokumentacije. Naročnik se ne zavezuje, da bo za vsako povpraševanje, ki izpolnjuje kriterije iz prejšnjega odstavka, pridobival ponudbe v okviru tega javnega naročila, ampak lahko eno ali več posameznih naročil odda v okviru ločenega javnega naročila. Naročnik se ne zavezuje oddati določenega minimalnega števila povpraševanj in naročil, saj je število bodočih povpraševanj in naročil objektivno nedoločljivo in je odvisno od višine zagotovljenih sredstev, potreb naročnika ter hitrosti pridobitve predpisane dokumentacije. Ponudniki ponudbo za sklenitev okvirnega sporazuma podajajo z zavedanjem, da naročnik ne bo povrnil stroškov priprave ponudbe ali nastale škode v primeru, da ne odda povpraševanj ali naročil v času veljavnosti okvirnega sporazuma ali v primeru, da pride do predčasnega razdora veljavnosti okvirnega sporazuma. Naročnik lahko kadarkoli v fazi veljavnosti okvirnega sporazuma od ponudnika zahteva izkazovanje razpolaganja z zadostno mehanizacijo in zadostnim številom kadrov za izvajanje predmeta okvirnega sporazuma. V primeru, da izvajalec ne izkaže razpolaganja z zadostno mehanizacijo ali zadostnim številom kadrov, mu naročnik ni dolžan posredovati povpraševanja za naročila.
Navodila Ponudnikom Za Izdelavo Ponudbe Obrazci za sestavo ponudbe
PREDMET ZAVAROVANJA (1) Predmet zavarovanja pri zavarovanju nepremičnin so lahko: 1) stanovanja, stanovanjske hiše, počitniške hiše in pomožni stanovanjski objekti (zimski vrtovi, nadstreški, nadstrešnice, drvarnice, garaže, letne kuhinje, fiksno grajeni bazeni, ograje in zidovi); 2) počitniške prikolice, bivalni kontejnerji, mobilne hišice; 3) nizke gradnje (tlakovana, asfaltirana ali betonska dvorišča in pločniki, podporni zidovi), vključno s podzemnim omrežjem in samostoječo cisterno za gorivo. Zavarovanje po tej točki je sklenjeno na prvi riziko; 4) poslovni prostori v stanovanjski hiši (npr. trgovina, gostilna, delavnica), vendar le, če se zavarujejo skupaj s stanovanjskim delom hiše in če površina le-teh ne presega 50 % površine zavarovane zgradbe; 5) prostori, namenjeni opravljanju dejavnosti turistične kmetije, turistične sobe in apartmaji, vendar le, če se na istem naslovu zavarujejo skupaj s stanovanjskim delom hiše; 6) kmetijska gospodarska poslopja, hlevi, kozolci, zidanice, čebelnjaki, steklenjaki in plastenjaki ter ostali kmetijski objekti; 7) samo v primeru uničenja tudi sadno in okrasno drevje, grmovnice, pergola; 8) freske, kipi in drugi zgodovinski in umetniški okraski na zgradbah; 9) sistemi za pridobivanje električne energije iz sončne energije (sončne elektrarne za samooskrbo), ko so nameščeni na zavarovanih zgradbah oz. zavarovanih drugih gradbenih konstrukcijah. Zavarovani so vsi sestavni deli elektrarne, kot so: podstavki, pod-konstrukcija, ležišča, temelji, fotonapetostni moduli, razsmerniki, transformatorji, montažni material (material, ki je potreben za pritrditev sončne elektrarne). Zavarujejo se lahko le sončne elektrarne za samooskrbo do največje dovoljene nazivne moči 11 kVA. (2) Pri zavarovanju zgradb so zavarovani: 1) vsi deli zgradbe, tudi temelji in kletni zidovi ter vse vgrajene instalacije in vsa vgrajena oprema, kot je navedeno v 1. točki 3. odstavka 20. člena teh pogojev; 2) nadstreški in senčila, ki so del zgradbe, vsak do 15 m2 površine, ne glede na vrsto materiala, postavljeni nad okni, vrati, balkoni ipd. Nadstreški, ki so del zgradbe in so večji od 15 m2, se morajo zavarovati s posebnim dogovorom s svojo zavarovalno vsoto, da se v primeru škode, skladno z določilom 10. odstavka 62. člena, izplača zavarovalnina za celotno površino nadstreška; 3) zunanje instalacije do oddaljenosti 15 m od zavarovanega objekta, ki funkcijsko pripadajo zavarovanemu objektu; 4) zunanje enote strojne opreme, ki funkcijsko pripadajo zavarovanemu objektu, do oddaljenosti 15 m od zavarovanega objekta: zunanje enote klimatskih naprav, zunanje enote toplotnih črpalk, zunanji sončni kolektorji za ogrevanje vode, mala čistilna naprava, vodovodni števec, plinski števec, števec porabljene toplotne energije, električni števec in pripadajoča elektroomarica z vgrajeno elektroopremo; 5) objekt v gradnji od III. gradbene faze dalje ter gradbeni material, ki je namenjen za vgradnjo v zavarovano zgradbo. (3) Pri zavarovanju stanovanj v večstanovanjskih zgradbah so zavarovani tudi pripadajoči skupni prostori in deli zgradbe v višini solastniškega deleža zavarovanca. (4) Pri zavarovanju počitniških prikolic, bivalnih kontejnerjev in mobilnih hišic je kritje omejeno le na počitniško prikolico, bivalni kontejner oz. mobilno hišico, brez dodatne zunanje opreme in instalacij. Če je v pogodbi posebej dogovorjeno in obračunana dodatna premija, se v zavarovanje lahko vključi nadstrešek, ki je pritrjen na počitniško prikolico, bivalni kontejner oz. mobilno hišico, ali je postavljen samostojno v neposredni bližini. (5) Če ni v pogodbi drugače dogovorjeno in ni obračunana dodatna premija, so v primeru zavarovanja stanovanjske hiše zavarovani tudi: 1) ograje in zidovi, nizke gradnje (tlakovana, asfaltirana ali betonska dvorišča in pločniki, podporni zidovi), vključno s cisterno za gorivo, skupaj največ do 500 EUR. Te stvari so zavarovane samo, če so oddaljene največ 50 m od zavarovane stanovanjske hiše; 2) igrala na prostem (tobogan, gugalnice ipd.), čvrsto pritrjena na fiksno podlago, na območju največ 15 m od zavarovane stanovanjske hiše, skupaj največ do 500 EUR; 3) sadno in okrasno drevje, grmovnice, pergola (vse le v primeru uničenja) na območju največ 15 m od zavarovane stanovanjske hiše, skupaj največ do 500 EUR. Plodovi niso zavarovani. Stvari iz tega odstavka v nobenem primeru niso zavarovane za nevarnost potresa (tudi če je za nevarnost potresa zavarovana stanovanjska hiša). (6) Po teh pogojih niso predmet zavarovanja pri zavarovanju nepremičnin: 1) samostoječi objekti in večji prizidki, ki se uporabljajo izključno za obrtno, turistično ali drugo dejavnost; 2) študentski, dijaški, počitniški domovi, samostani in drugi objekti podobne namembnosti; 3) zemljišča ter netlakovana dvorišča, jezovi in nasipi, ki niso zgrajeni iz trdnega materiala (kamen, beton, les, kovina ipd.); 4) razprostrte plastične folije (npr. plastične folije, tuneli za zaščito rastlin, folije za prekrivanje tal); 5) sušilnice žita in hmelja; 6) prostostoječi, napihljivi bazeni.
