SKUPNI NASTOP PRI PONUDBI Vzorčne klavzule

SKUPNI NASTOP PRI PONUDBI. 15. člen Sestavni del tega okvirnega sporazuma je tudi Pravni akt o skupni izvedbi naročila, sklenjen med člani skupine ponudnikov. Izvajalec bo predmet okvirnega sporazuma opravljal z člani in sicer: 1. ; matična številka: , davčna številka: SI , transakcijski račun: , odprt pri . Storitve, ki jih bo opravljal član skupine: v vrednosti € brez DDV za ves čas trajanja tega okvirnega sporazuma. 2. ; matična številka: , davčna številka: SI , transakcijski račun: , odprt pri . Storitve, ki jih bo opravljal član skupine: v vrednosti € brez DDV za ves čas trajanja tega okvirnega sporazuma.
SKUPNI NASTOP PRI PONUDBI. 15. člen

Related to SKUPNI NASTOP PRI PONUDBI

  • Skupna ponudba Dovoljena je skupna ponudba več pogodbenih partnerjev. V poglavju Xxxxxxx za izključitev in pogoji za sodelovanje je določeno, kateri pogoj mora v primeru skupne ponudbe izpolnjevati vsak izmed partnerjev oziroma, kateri pogoj lahko izpolnjujejo partnerji skupaj. V primeru skupne ponudbe je potrebno v ponudbi predložiti pogodbo o skupnem nastopu. Iz pogodbe o skupnem nastopu mora biti razvidno sledeče: • imenovanje nosilca posla pri izvedbi javnega naročila, • pooblastilo nosilcu posla in odgovorni osebi za podpis ponudbe ter podpis pogodbe, • izjava, da so vsi ponudniki v skupni ponudbi seznanjeni z navodili ponudnikom in razpisnimi pogoji ter merili za dodelitev javnega naročila in da z njimi v celoti soglašajo, • izjava, da so vsi ponudniki seznanjeni s plačilnimi pogoji iz razpisne dokumentacije, • določbe glede načina plačila, • navedba, da odgovarjajo naročniku za celotno obveznost in za vsak njen del vsi partnerji solidarno in vsak posebej v celoti. Ponudbo podpisuje nosilec posla, ki je tudi podpisnik pogodbe in glavni kontakt z naročnikom. Nosilec posla prevzame nasproti naročniku poroštvo za delo ostalih partnerjev in/ali podizvajalcev po pravilih Obligacijskega zakonika. Naročnik uveljavlja zahtevo po odpravi morebitnih napak zoper nosilca posla.

  • ODSTOP OD OKVIRNEGA SPORAZUMA člen člen

  • Predmet javnega naročila Predmet javnega naročila je Sukcesivna dobava prehrambenega blaga (konvencionalna in ekološka živila) po sklopih s sklenitvijo okvirnega sporazuma za obdobje treh let s sklenitvijo okvirnega sporazuma. Sklop 1 Mesni izdelki Sklop 2 Mleko in mlečni izdelki Sklop 3 Ekološko mleko in izdelki Sklop 4 Kruh, krušni izdelki, slaščice in peciva Sklop 5 Ekološki kruh in pekovsko pecivo Sklop 6 Sveže in suho sadje in zelenjava Sklop 7 Ekološko sadje in zelenjava Sklop 8 Xxxxx xxxxxx, sirupi in sadne pijače Sklop 9 Splošno prehrambeno blago Naročnik je ob upoštevanju načela gospodarnosti predmet javnega naročila oblikoval v smiselno sklenjene celote (v nadaljnjem besedilu: sklope) tako, da jih je mogoče oddajati ločeno. Predložene ponudbe morajo zajemati vse vrste blaga v posameznem sklopu. Ponudnik mora ponuditi v vsakem sklopu vsa navedena živila, sicer bo ponudba ponudnika za sklop, pri katerem ta pogoj ne bo izpolnjen, izločena. Če ponudnik oddaja ponudbo za dva ali več sklopov skupaj, mora biti ponudba urejena tako, da omogoča ocenjevanje vsakega sklopa posamezno. Ponudnik v ESPD obrazcu (enotni evropski dokument v zvezi z oddajo javnega naročila) navede za kateri sklop se prijavlja. Kadar to ne bo izrecno označeno bo naročnik štel, da se ponudnik prijavlja na sklop za katerega je v obrazcu “Predračun” navedel cene. V primeru, da se v času trajanja okvirnega sporazuma naknadno pojavi potreba po artiklih, ki niso zajeti v specifikaciji predmetnega javnega naročila, so pa predmet javnega naročila, si naročnik pridržuje pravico nabaviti artikle pri izbranem ponudniku po veljavnem ceniku ponudnika v času prejema naročila naročnika. V primeru, da ima ponudnik akcijo za artikle, ki so predmet javnega naročila, je dolžan naročniku le-te prodati po akcijski ceni. O akcijah in akcijskih cenah je ponudnik dolžan naročnik obveščati sproti. V primeru, da bosta najugodnejši ponudbi (po številu točk glede na merila na dve decimalni mesti natančno) za posamezen sklop dve ali da jih bo več, bo naročnik okvirni sporazum za tak sklop sklenil s tistim med njimi, ki bo najugodnejši po merilu »ponudbena vrednost«, določena na dve decimalni mesti natančno. Naročnik bo v času trajanja okvirnega sporazuma posamezno živilo kupoval po ceni na enoto mere kot bo opredeljena v predračunskem obrazcu ponudbe izbranega dobavitelja. Izbrani ponudnik bo cene na enoto mere živil iz ponudbenega predračuna lahko spremenil le ob soglasju naročnika. Naročnik bo pisno soglasje za spremembo cen izbranemu ponudniku izdal na njegov predhodni pisni predlog, in sicer le zaradi regulacije cen, v skladu s predpisom, ki ureja načine valorizacije denarnih obveznosti v večletnih pogodbah javnega sektorja. Za regulacijo cen se upošteva kumulativni indeks cen za hrano, ki ga uradno objavlja Statistični urad RS.

  • PREDMET OKVIRNEGA SPORAZUMA 2. člen Predmet okvirnega sporazuma so sukcesivne dobave in vgradnje opreme sistemov tehničnega varovanja ter popravila protivlomnega in video nadzornega sistema, za sklop 2 (v nadaljevanju: blago/oprema oz. storitev), v količinah in dinamiki, ki jih naročnik po obsegu in časovno ne more vnaprej določiti, v skladu s Tehnično dokumentacijo, ki je priloga št. 1 k okvirnemu sporazumu ter razpisne dokumentacije naročnika št. JPE-SAL-177/18, ki je sestavni del tega okvirnega sporazuma, na podlagi ponudbe izvajalca št. z dne , ponudbe izvajalca po pogajanjih št. , z dne in na podlagi ponudbenega predračuna izvajalca z dne , ki je priloga št. 2 tega okvirnega sporazuma (v nadaljevanju: ponudbeni predračun izvajalca) ter v skladu z vsebino zahtev javnega naročila št. JPE-SAL-177/18 in sicer vse po pravilih stroke, s skrbnostjo dobrega strokovnjaka ter v skladu s tem okvirnim sporazumom. Obseg storitev in količina blaga/opreme, navedenega v ponudbenem predračunu izvajalca, je okvirna in za naročnika ni obvezujoča. Okvirne količine blaga/opreme in storitev so količine, ki jih bo naročnik predvidoma naročal v obdobju veljavnosti okvirnega sporazuma. Naročnik in izvajalec se izrecno dogovorita, da bo naročnik v obdobju veljavnosti tega okvirnega sporazuma, naročal blago/opremo in storitve iz ponudbenega predračuna izvajalca, ki jih bo dejansko potreboval in za katere bo imel zagotovljena finančna sredstva.

  • MENIČNA IZJAVA (v nadaljevanju: kreditojemalec) in SID – Slovenska izvozna in razvojna banka, d.d., Ljubljana (v nadaljevanju: SID banka) sta dne sklenila kreditno pogodbo št. (v nadaljevanju: kreditna pogodba), s katero nam je XXX banka odobrila kredit v znesku EUR. V skladu s kreditno pogodbo moramo znesek kredita EUR vrniti SID banki v skladu z načrtom odplačil kredita v enakih mesečnih obrokih, pri čemer prvi obrok odplačila kredita zapade v plačilo 10. dan v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem je kredit bil črpan, zadnji pa na dan končne dospelosti kreditne obveznosti, to je let od datuma sklenitve kreditne pogodbe. Za zavarovanje naše obveznosti iz prejšnjega odstavka te izjave izročamo SID banki 10 (z besedo: deset) bianco menic, ki jih je podpisal: (ime in priimek zakonitega zastopnika) (podpis zakonitega zastopnika) Podpisnik je pooblaščen za podpisovanje - izdajanje menic. S podpisom te menične izjave pooblaščamo SID banko: - da do višine naših zapadlih in neporavnanih obveznosti iz naslova zapadlih in neplačanih obveznosti po kreditni pogodbi, izpolni posamezno bianco menico brez poprejšnjega obvestila, - da na menico vpiše klavzulo »brez protesta« in izpolni vse ostale sestavine bianco menice, ki ob izdaji niso bile izpolnjene, s poljubno dospelostjo in besedilom, - da menico domicilira pri banki ali katerikoli drugi poslovni banki s sedežem v Republiki Sloveniji, ki vodi naš transakcijski račun, - v primeru menično pravnega uveljavljanja menic proti nam se vnaprej odrekamo vsem ugovorom proti meničnim plačilnim nalogom, - izjavljamo, da bomo vsako menico, ki jo bo SID banka izpolnila in uporabila za poplačilo skladno s tem pooblastilom, nadomestili z novo/novimi bianco menicami.

  • IZJAVA O UDELEŽBI FIZIČNIH IN PRAVNIH OSEB V LASTNIŠTVU GOSPODARSKEGA SUBJEKTA Priloga 3/1

  • Plačilni pogoji Rok plačila je 30 dni po prejemu računa. Datum na računu ne sme biti starejši od datuma opravljene storitve. Na računu mora biti označen sklic na okvirni sporazum. Vsaka od pogodbenih strank lahko predlaga možnost predčasnega plačila z uvedbo cassa skonta, višina katerega pa se bo določila naknadno skladno z izvedbo pogajanj. V kolikor podizvajalec na način določen v 94. členu ZJN-3 zahteva neposredno plačilo mora: • glavni izvajalec v pogodbi pooblastiti naročnika, da na podlagi potrjenega računa oziroma situacije s strani glavnega izvajalca neposredno plačuje podizvajalcu, • podizvajalec predložiti soglasje, na podlagi katerega naročnik namesto ponudnika poravna podizvajalčevo terjatev do ponudnika, • glavni izvajalec svojemu računu ali situaciji priložiti račun ali situacijo podizvajalca, ki ga je predhodno potrdil. Naročnik bo od glavnega izvajalca v primeru, da neposredno plačilo podizvajalcu ni obvezno, zahteval, da mu najpozneje v 60 dneh od plačila končnega računa oziroma situacije pošlje svojo pisno izjavo in pisno izjavo podizvajalca, da je podizvajalec prejel plačilo za izvedene gradnje ali storitve oziroma dobavljeno blago, neposredno povezano s predmetom javnega naročila.

  • POVABILO K ODDAJI PONUDBE PODATKI O NAROČNIKU

  • Ponudba s podizvajalci Če bo ponudnik izvajal javno naročilo gradnje ali storitve ali blaga s podizvajalci, mora v ponudbi (na obrazcu ESPD) navesti: - vse podizvajalce ter vsak del javnega naročila, ki ga namerava oddati v podiz- vajanje, - kontaktne podatke in zakonite zastopnike predlaganih podizvajalcev, - izpolnjene ESPD teh podizvajalcev v skladu z 79. členom ZJN-3 ter - priložiti zahtevo podizvajalca za neposredno plačilo, če podizvajalec to zahteva. V kolikor bodo pri podizvajalcu obstajali razlogi za izključitev iz poglavja 8.1 »Xxxxxxx za izključitev« teh navodil, bo naročnik podizvajalca zavrnil. Ponudnik mora za posameznega podizvajalca priložiti enaka dokazila za izpolnjevanje pogojev, določenih v prejšnjem stavku, kot jih mora priložiti zase. Glavni izvajalec mora med izvajanjem javnega naročila gradnje ali storitve ali blaga naročnika obvestiti o morebitnih spremembah in poslati informacije o novih podizvajal- cih, ki jih namerava naknadno vključiti v izvajanje in sicer najkasneje v petih dneh po spremembi. V primeru vključitve novih podizvajalcev mora glavni izvajalec skupaj z obvestilom posredovati tudi podatke in dokumente o novih podizvajalcih, ki so bili zahtevani v razpisni dokumentaciji. Le če podizvajalec zahteva neposredno plačilo, se šteje, da je neposredno plačilo pod- izvajalcu obvezno v skladu z ZJN-3 in obveznost zavezuje naročnika in glavnega izvajalca. Kadar namerava ponudnik izvesti javno naročilo s podizvajalcem, ki zahteva neposredno plačilo v skladu s tem členom, mora: - glavni izvajalec v pogodbi pooblastiti naročnika, da na podlagi potrjenega računa oziroma situacije s strani glavnega izvajalca neposredno plačuje podizvajalcu, - podizvajalec predložiti soglasje, na podlagi katerega naročnik namesto ponudnika poravna podizvajalčevo terjatev do ponudnika, - glavni izvajalec svojemu računu ali situaciji priložiti račun ali situacijo podizvajalca, ki ga je predhodno potrdil. Če neposredno plačilo podizvajalcu ni obvezno, mora naročnik od glavnega izvajalca zahtevati, da mu najpozneje v 60 dneh od plačila končnega računa oziroma situacije pošlje svojo pisno izjavo in pisno izjavo podizvajalca, da je podizvajalec prejel plačilo za izvedene gradnje ali storitve oziroma dobavljeno blago, neposredno povezano s predmetom javnega naročila. Izbrani ponudnik v razmerju do naročnika v celoti odgovarja za izvedbo naročila.

  • PODATKI O PONUDNIKU POLNI NAZIV IN FIRMA PONUDNIKA: NASLOV PONUDNIKA: TELEFON: IDENTIFIKACIJSKA (DAVČNA) ŠTEVILKA PONUDNIKA: MATIČNA ŠTEVILKA PONUDNIKA: ŠT. TRANSAKCIJSKEGA RAČUNA: ODGOVORNA OSEBA ZA PODPIS POGODBE: ZAKONITI ZASTOPNIKI PONUDNIKA Kraj in datum: Ponudnik: Podpis: Ponudnik predloži obrazec Ponudbeni predračun v 2. fazi v razdelek »Predračun«.