Software Defects
DODATNE STORITVE 4.1 Nepremičninska družba lahko za naročitelja opravi dodatne storitve, če se o tem dogovorita z naročiteljem v pogodbi o posredovanju ali s posebnim naročilom, ki predstavlja dopolnitev pogodbe o posredovanju. 4.2 Kot dodatne storitve se štejejo zlasti: - priprava osnutka pogodbe, katere predmet je nepremičnina; - zastopanje v postopkih pridobivanja soglasij, dovoljenj in drugih dokumentov, ki so potrebni za sklenitev pogodbe, katere predmet je nepremičnina, - organizacija cenitve nepremičnine; - zastopanje v davčnem postopku; - urejanje pravnega stanja nepremičnine; - priprava in vlaganje zemljiškoknjižnih predlogov; - hramba denarnih sredstev na fiduciarnem računu; - hramba listin; - druge storitve, ki se opravljajo na zahtevo naročitelja v zvezi z nepremičninami. 4.3 Cene dodatnih storitev so določene v vsakokrat veljavnem ceniku nepremičninske družbe. 4.4 Nepremičninska družba je upravičena do plačila za opravljene dodatne storitve tudi, če Pogodba, katere predmet je nepremičnina, ni bila sklenjena.
VZOREC POGODBE Republika Slovenija, Državni zbor, Xxxxxxxx xxxxx 0, 0000 Xxxxxxxxx, ki ga po pooblastilu generalne sekretarke Xxxxxx Xxxx Xxxxxx št. 040-04/14-2/4 z dne 2. 10. 2014, zastopa namestnik generalne sekretarka – direktor Xxxx Xxxxxxx (v nadaljnjem besedilu: naročnik) xxxxxxx xxxxxxxx: 5022924 davčna številka: SI21881677 transakcijski račun: 01100-0000000000 in , (v nadaljnjem besedilu: izvajalec) matična številka: davčna številka: SI transakcijski račun: skleneta naslednjo
Uporaba zmogljivosti drugih subjektov Ponudnik lahko glede pogojev v zvezi z ekonomskim in finančnim položajem ter tehnično in strokovno sposobnostjo po potrebi za posamezno javno naročilo uporabi zmogljivosti drugih subjektov, ne glede na pravno razmerje med njim in temi subjekti. Glede pogojev v zvezi z izobrazbo in strokovno usposobljenostjo ponudnika in vodstvenih delavcev podjetja ter pogojev v zvezi z ustreznimi poklicnimi izkušnjami pa lahko gospodarski subjekt uporabi zmogljivosti drugih subjektov le, če bodo slednji izvajali storitve, za katere se zahtevajo te zmogljivosti. Če želi gospodarski subjekt uporabiti zmogljivosti drugih subjektov, mora naročniku dokazati, da bo imel na voljo potrebna sredstva, na primer s predložitvijo zagotovil teh subjektov v ta namen. Naročnik bo v skladu s 77., 79. in 80. členom ZJN-3 preveril, ali subjekti, katerih zmogljivosti namerava uporabiti gospodarski subjekt, izpolnjujejo ustrezne pogoje za sodelovanje in ali zanje obstajajo razlogi za izključitev. Naročnik bo od gospodarskega subjekta zahteval zamenjavo subjekta, ki ne izpolnjuje pogojev za sodelovanje ali v zvezi s katerim obstajajo obvezni razlogi za izključitev. Naročnik lahko od gospodarskega subjekta zahteva zamenjavo subjekta tudi, če v zvezi z njim obstajajo neobvezni razlogi za izključitev. Če ponudnik uporabi zmogljivosti drugih subjektov glede pogojev v zvezi z ekonomskim in finančnim položajem, lahko naročnik zahteva, da so gospodarski subjekt in navedeni subjekti skupaj odgovorni za izvedbo javnega naročila. Pod enakimi pogoji lahko skupina gospodarskih subjektov uporabi zmogljivosti sodelujočih v tej skupini ali drugih subjektov. – izpolnjeno in podpisano prilogo 3, – izpolnjeno in podpisano prilogo 3/1, – izpolnjeno in podpisano prilogo 3/2, – izpolnjeno in podpisano prilogo 4/1, – izpolnjeno in podpisano prilogo 4/2, – izpolnjeno in podpisano prilogo 6.
Sposobnost za opravljanje poklicne dejavnosti ponudnik mora biti vpisan v enega od poklicnih ali poslovnih registrov, ki se vodijo v državi članici, v kateri ima gospodarski subjekt sedež. Seznam poklicnih ali poslovnih registrov v državah članicah Evropske unije določa Priloga XI Direktive 2014/24/EU.
Spremembe pogodbe Vse spremembe in dopolnitve te pogodbe se sklenejo v obliki pisnih aneksov k tej pogodbi.
UVODNE UGOTOVITVE Pogodbene stranke sporazumno ugotavljajo, da: - je bil izvajalec izbran na podlagi izvedenega postopka s pogajanji po predhodni objavi, skladno s 5. točko prvega odstavka 28. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 12/13 – uradno prečiščeno besedilo, 19/14); - je bilo obvestilo o javnem naročilu objavljeno na Portalu javnih naročil pod številko objave …………………. z dne , - je bil izvajalec izbran kot najugodnejši ponudnik za izvajanje gradbeno obrtniških del pri obnovi ulične in dvoriščnih fasad ter strehe na objektu Mestni trg 10 v Ljubljani z Odločitvijo o oddaji javnega naročila št……………, z dne , - se postopek izbire izvajalca izvede v letu 2014, - da je bila stavba Mestni trg 10 uvrščena v program LMM s Sklepom o uvrstitvi stavb za sofinanciranje obnov stavbnih lupin v okviru projekta Ljubljana moje mesto št.: 2490-P- JS z 19.9.1996 in je predvidena za obnovo tudi s Programom LMM, ki je sestavni del Odloka o rebalansu proračuna Mestne občine Ljubljana za leto 2014 (Uradni list RS, št. 6/2014); - da ima stavba Mestni trg 10 po Odloku o razglasitvi srednjeveškega mestnega jedra Stare Ljubljane in grajskega griča za kulturni in zgodovinski spomenik ter naravno znamenitost (Ur. l. SRS, št. 5/86-297, 27/89-1472, 13/90-671, 27/91-1210, Ur. l. RS, št. 105/01-5125) status arhitekturnega kulturnega spomenika in je po merilih LMM, ki so navedena v vsakoletnem proračunu MOL, upravičena do 50 % (petdeset odstotnega) sofinanciranja; - so sredstva za obnovo lupin predvidena v proračunu Mestne občine Ljubljana za leto 2014 na podlagi Odloka o proračunu Mestne občine Ljubljana za leto 2014 (Uradni list RS št. 2/13) v NRP 0000-00-0000, proračunska postavka 062099 na kontih 4313 in 4314.
UVOD Podskladi krovnega sklada ponujajo vlagateljem možnost nalaganja v izbrane vrednostne papirje in druge likvidne finančne naložbe po načelih razpršitve tveganj z namenom povečanja vrednosti vplačanih sredstev in ohranjanja visoke likvidnosti naložbe. Vlagatelj ima glede na svoje potrebe in predvidevanja bodočih tržnih gibanj možnost nalaganja v enega ali več podskladov krovnega sklada, ki se med seboj razlikujejo po naložbenem cilju in naložbeni politiki. V tem poglavju so navedena samo tista naložbena pravila, ki so skupna vsem podskladom krovnega sklada, naložbeni cilji in politike posameznih podskladov pa so opredeljeni v dodatku F k prospektu.
MENIČNA IZJAVA (v nadaljevanju: kreditojemalec) in SID – Slovenska izvozna in razvojna banka, d.d., Ljubljana (v nadaljevanju: SID banka) sta dne sklenila kreditno pogodbo št. (v nadaljevanju: kreditna pogodba), s katero nam je XXX banka odobrila kredit v znesku EUR. V skladu s kreditno pogodbo moramo znesek kredita EUR vrniti SID banki v skladu z načrtom odplačil kredita v enakih mesečnih obrokih, pri čemer prvi obrok odplačila kredita zapade v plačilo 10. dan v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem je kredit bil črpan, zadnji pa na dan končne dospelosti kreditne obveznosti, to je let od datuma sklenitve kreditne pogodbe. Za zavarovanje naše obveznosti iz prejšnjega odstavka te izjave izročamo SID banki 10 (z besedo: deset) bianco menic, ki jih je podpisal: (ime in priimek zakonitega zastopnika) (podpis zakonitega zastopnika) Podpisnik je pooblaščen za podpisovanje - izdajanje menic. S podpisom te menične izjave pooblaščamo SID banko: - da do višine naših zapadlih in neporavnanih obveznosti iz naslova zapadlih in neplačanih obveznosti po kreditni pogodbi, izpolni posamezno bianco menico brez poprejšnjega obvestila, - da na menico vpiše klavzulo »brez protesta« in izpolni vse ostale sestavine bianco menice, ki ob izdaji niso bile izpolnjene, s poljubno dospelostjo in besedilom, - da menico domicilira pri banki ali katerikoli drugi poslovni banki s sedežem v Republiki Sloveniji, ki vodi naš transakcijski račun, - v primeru menično pravnega uveljavljanja menic proti nam se vnaprej odrekamo vsem ugovorom proti meničnim plačilnim nalogom, - izjavljamo, da bomo vsako menico, ki jo bo SID banka izpolnila in uporabila za poplačilo skladno s tem pooblastilom, nadomestili z novo/novimi bianco menicami.
Skupna ponudba Dovoljena je skupna ponudba več pogodbenih partnerjev. V poglavju Xxxxxxx za izključitev in pogoji za sodelovanje je določeno, kateri pogoj mora v primeru skupne ponudbe izpolnjevati vsak izmed partnerjev oziroma, kateri pogoj lahko izpolnjujejo partnerji skupaj. V primeru skupne ponudbe je potrebno v ponudbi predložiti pogodbo o skupnem nastopu. Iz pogodbe o skupnem nastopu mora biti razvidno sledeče: • imenovanje nosilca posla pri izvedbi javnega naročila, • pooblastilo nosilcu posla in odgovorni osebi za podpis ponudbe ter podpis pogodbe, • izjava, da so vsi ponudniki v skupni ponudbi seznanjeni z navodili ponudnikom in razpisnimi pogoji ter merili za dodelitev javnega naročila in da z njimi v celoti soglašajo, • izjava, da so vsi ponudniki seznanjeni s plačilnimi pogoji iz razpisne dokumentacije, • določbe glede načina plačila, • navedba, da odgovarjajo naročniku za celotno obveznost in za vsak njen del vsi partnerji solidarno in vsak posebej v celoti. Ponudbo podpisuje nosilec posla, ki je tudi podpisnik pogodbe in glavni kontakt z naročnikom. Nosilec posla prevzame nasproti naročniku poroštvo za delo ostalih partnerjev in/ali podizvajalcev po pravilih Obligacijskega zakonika. Naročnik uveljavlja zahtevo po odpravi morebitnih napak zoper nosilca posla.
VELJAVNOST POGODBE Pogodba je veljavna s podpisom obeh pogodbenih strank, preneha pa veljati z dokončnim obračunom oz. pretekom garancijskih rokov, to je z dnem medsebojne poravnave vseh obveznosti. Pogodba preneha veljati, če je naročnik seznanjen, da je sodišče s pravnomočno odločitvijo ugotovilo kršitev obveznosti iz drugega odstavka 3. člena ZJN-3A (UL RS, št. 14/18, z dne 2. 3. 2018) s strani izvajalca pogodbe o izvedbi javnega naročila ali njegovega podizvajalca ali če je naročnik seznanjen, da je pristojni državni organ pri izvajalcu pogodbe ali njegovem podizvajalcu v času izvajanja pogodbe ugotovil najmanj dve kršitvi v zvezi s plačilom za delo, delovnim časom, počitki, opravljanjem dela na podlagi pogodb civilnega prava kljub obstoju elementov delovnega razmerja ali v zvezi z zaposlovanjem na črno in za kateri mu je bila s pravnomočno odločitvijo ali več pravnomočnimi odločitvami izrečena globa za prekršek. Razvezni pogoj se uresniči pod pogojem, da je od seznanitve s kršitvijo in do izteka veljavnosti pogodbe še najmanj šest mesecev, v primeru nastopanja s podizvajalci pa tudi, če zaradi ugotovljene kršitve pri podizvajalcu izvajalec ustrezno ne nadomesti ali zamenja tega podizvajalca v roku 30 dni od seznanitve s kršitvijo. V primeru izpolnitve razveznega pogoja se šteje, da je pogodba razvezana z dnem sklenitve nove pogodbe o izvedbi javnega naročila, naročnik pa mora nov postopek oddaje javnega naročila začeti nemudoma, vendar najkasneje v 30 dneh od seznanitve s kršitvijo. Če naročnik v tem roku ne začne novega postopka javnega naročila, se šteje, da je pogodba razvezana trideseti dan od seznanitve s kršitvijo.
