Standardi Vzorčne klavzule

Standardi. V kolikor so na voljo, se pri izvedbi upoštevati slovenske standarde. Za dela, ki so predmet pogodbe, so na voljo zlasti naslednji standardi: • SIST EN 206-1 – Beton-1.del-Specifikacija, lastnosti, proizvodnja in skladnost • SIST 1026 – Pravila za uporabo SIST EN 206-1, (standardi za osnovne materiale SIST EN 197- 1, SIST EN 12620, SIST EN 13 055-1, SIST EN 450, SIST EN 13 263, SIST EN 934-1, SIST EN 1008), SIST EN 12 350-1-7 – Standardi za preskuse svežega betona, SIST EN 12 390-1-8 – Standardi za preskuse strjenega betona • SIST EN 998-1 – Specifikacija malt za zidove-1.del • SIST EN 12 620 – Agregati za beton • SIST EN 12 057 – Naravni kamen • SIST EN 12 058 – Naravni kamen – plošče za tlake in stopnice • SIST EN 10 080 – Jeklo za armiranje – Varivo armaturno jeklo • SIST EN 918 - Geotekstil • SIST EN ISO 10319 • JUS U.B1.001 • SIST EN ISO 11058 • SIST EN 12390 – Standardi za preskuse strjenega betona Kadarkoli pogodba zahteva za določen material, izvedbo dela ali testiranje specifičen standard, je potrebno v osemindvajsetih (28) dneh pred končno predložitvijo ponudbe kot posledico zahteve, predložiti revizijo relevantnih standardov in kodeksov, razen če je le to v pogodbi drugače določeno. Kadar so določeni standardi iz druge države ali regije, kakor iz Republike Slovenije (SIST), jih mora ustrezna institucija pregledati in podati mnenje ali so standardi primerni oziroma višji. Dopustni bodo le standardi in kodeksi, katere bo Inženir pregledal in zanje podal pisno odobritev. Kadar Inženir meni, da standardi in kodeksi ne ustrezajo zahtevanem nivoju standarda, mora Izvajalec uporabiti standarde, ki so opisani v pogodbi.
Standardi.  UIC  ERRI  CENELEC EN 50119, EN 50122, EN 50124, EN 50125, EN 50126, EN 50127, EN 50128, EN 50129, EN 50159 1 in 2, EN 50317, EN 50367,  ISO 14001  ISO 9000-9004  Standardi veljavni v RS (JUS in JŽS) naj se v maksimalni možni meri nadomestijo s standardi EN  Seznam izdane tehnične smernice (Ur. list RS, št. 28/14)  Tehnična smernica TSG-N-002:2013, Nizkonapetostne električne inštalacije  Tehnična smernica TSG-N-003:2013, Zaščita pred delovanjem strele  Tehnične specifikacije za betonska korita na območju Slovenskih železnic in navodila za vgradnjo (Navodilo 453)  Tehnični pogoji za polietilenske cevi malega premera za kabelsko kanalizacijo (PTT Vestnik št. 25/87)  Tehnični pogoji za TK kable z monomodnimi optičnimi vlakni (PTT Vestnik št. 13/88)  SIST EN ISO IEC 17025 – Splošne zahteve za usposobljenost preskuševalnih in kalibracijskih laboratorijev  Seznam standardov, ob uporabi katerih se domneva skladnost z zahtevami Pravilnika o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov (Ur. list RS, št. 114/05, 120/07)  Seznam harmoniziranih standardov, katerih uporaba ustvari domnevo o skladnosti gradbenih proizvodov za nameravano uporabo (Ur. list RS, št. 103/02, 29/03, 58/03, 3/04, 33/04, 67/04, 88/05, 97/06, 49/07)  Seznam harmoniziranih standardov: Nizkonapetostna električna oprema, elektromagnetna združljivost, radijska in telekomunikacijska oprema Poleg zgoraj navedenih, je obvezna uporaba vseh standardov navedenih v posameznih poglavjih Posebnih tehničnih pogojev in vseh standardov navedenih v izdelani Projektni dokumentaciji. Za izvajanje del, opredeljenih v Splošnih in Posebnih tehničnih pogojih, veljajo vsi slovenski in harmonizirani evropski standardi, sprejeti v SIST.

Related to Standardi

  • OBVEZNOSTI NAROČNIKA 13. člen

  • PODIZVAJALCI Ponudnik lahko del javnega naročila odda v podizvajanje. Podizvajalec je gospodarski subjekt, ki je pravna ali fizična oseba in za ponudnika, s katerim je naročnik sklenil pogodbo o izvedbi javnega naročila, dobavlja blago ali izvaja storitev oz. gradnjo, ki je neposredno povezana s predmetom javnega naročila. Izpolnjevanje pogojev za podizvajalce mora biti v skladu s 94. členom Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS št. 91/2015 in 14/2018). Ponudnik, ki bo javno naročilo izvajal s podizvajalci, mora v ponudbi: navesti vse podizvajalce ter vsak del javnega naročila, ki ga namerava oddati v podizvajanje kontaktne podatke in zakonite zastopnike predlaganih podizvajalcev navesti izpolnjene ESPD teh podizvajalcev v skladu z 79. členom ZJN ter priložiti zahtevo podizvajalca za neposredno plačilo, če podizvajalec to zahteva. V kolikor podizvajalec zahteva neposredno plačilo, se šteje, da je neposredno plačilo podizvajalcu obvezno in obveznost zavezuje naročnika in glavnega izvajalca. Kadar namerava ponudnik izvesti javno naročilo s podizvajalcem, ki zahteva neposredno plačilo, mora: glavni izvajalec v pogodbi pooblastiti naročnika, da na podlagi potrjenega računa oziroma situacije s strani glavnega izvajalca neposredno plačuje podizvajalcu, podizvajalec predložiti soglasje, na podlagi katerega naročnik namesto ponudnika poravna podizvajalčevo terjatev do ponudnika, glavni izvajalec svojemu računu ali situaciji priložiti račun ali situacijo podizvajalca, ki ga je predhodno potrdil. Če neposredno plačilo podizvajalcu ni obvezno, naročnik od glavnega izvajalca zahteva, da mu najpozneje v 60 dneh od plačila končnega računa oziroma situacije pošlje svojo pisno izjavo in pisno izjavo podizvajalca, da je podizvajalec prejel plačilo za izvedene gradnje ali storitve oziroma dobavljeno blago, neposredno povezano s predmetom javnega naročila. Glavni izvajalec mora med izvajanjem javnega naročila gradnje ali storitve naročnika obvestiti o morebitnih spremembah o podizvajalcih najkasneje v petih dneh po spremembi. V primeru vključitve novih podizvajalcev mora glavni izvajalec skupaj z obvestilom posredovati tudi podatke in dokumente o novih podizvajalcih. Kadar namerava ponudnik izvesti javno naročilo s podizvajalcem, mora pogoje iz III. točke teh navodil izpolnjevati tudi podizvajalec, ki sodeluje pri izvedbi javnega naročila. Naročnik lahko zavrne predlog za zamenjavo podizvajalca oziroma vključitev novega podizvajalca tudi, če bi to lahko vplivalo na nemoteno izvajanje ali dokončanje del in če novi podizvajalec ne izpolnjuje pogojev, ki jih je postavil naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Naročnik bo o morebitni zavrnitvi novega podizvajalca obvestil glavnega izvajalca najpozneje v desetih dneh od prejema predloga.

  • Navodila Ponudnikom Za Izdelavo Ponudbe Podpoglavje 1.2 Obrazci za sestavo ponudbe

  • Predmet javnega naročila Predmet javnega naročila je Sukcesivna dobava prehrambenega blaga (konvencionalna in ekološka živila) po sklopih s sklenitvijo okvirnega sporazuma za obdobje treh let s sklenitvijo okvirnega sporazuma. Sklop 1 Mesni izdelki Sklop 2 Mleko in mlečni izdelki Sklop 3 Ekološko mleko in izdelki Sklop 4 Kruh, krušni izdelki, slaščice in peciva Sklop 5 Ekološki kruh in pekovsko pecivo Sklop 6 Sveže in suho sadje in zelenjava Sklop 7 Ekološko sadje in zelenjava Sklop 8 Xxxxx xxxxxx, sirupi in sadne pijače Sklop 9 Splošno prehrambeno blago Naročnik je ob upoštevanju načela gospodarnosti predmet javnega naročila oblikoval v smiselno sklenjene celote (v nadaljnjem besedilu: sklope) tako, da jih je mogoče oddajati ločeno. Predložene ponudbe morajo zajemati vse vrste blaga v posameznem sklopu. Ponudnik mora ponuditi v vsakem sklopu vsa navedena živila, sicer bo ponudba ponudnika za sklop, pri katerem ta pogoj ne bo izpolnjen, izločena. Če ponudnik oddaja ponudbo za dva ali več sklopov skupaj, mora biti ponudba urejena tako, da omogoča ocenjevanje vsakega sklopa posamezno. Ponudnik v ESPD obrazcu (enotni evropski dokument v zvezi z oddajo javnega naročila) navede za kateri sklop se prijavlja. Kadar to ne bo izrecno označeno bo naročnik štel, da se ponudnik prijavlja na sklop za katerega je v obrazcu “Predračun” navedel cene. V primeru, da se v času trajanja okvirnega sporazuma naknadno pojavi potreba po artiklih, ki niso zajeti v specifikaciji predmetnega javnega naročila, so pa predmet javnega naročila, si naročnik pridržuje pravico nabaviti artikle pri izbranem ponudniku po veljavnem ceniku ponudnika v času prejema naročila naročnika. V primeru, da ima ponudnik akcijo za artikle, ki so predmet javnega naročila, je dolžan naročniku le-te prodati po akcijski ceni. O akcijah in akcijskih cenah je ponudnik dolžan naročnik obveščati sproti. V primeru, da bosta najugodnejši ponudbi (po številu točk glede na merila na dve decimalni mesti natančno) za posamezen sklop dve ali da jih bo več, bo naročnik okvirni sporazum za tak sklop sklenil s tistim med njimi, ki bo najugodnejši po merilu »ponudbena vrednost«, določena na dve decimalni mesti natančno. Naročnik bo v času trajanja okvirnega sporazuma posamezno živilo kupoval po ceni na enoto mere kot bo opredeljena v predračunskem obrazcu ponudbe izbranega dobavitelja. Izbrani ponudnik bo cene na enoto mere živil iz ponudbenega predračuna lahko spremenil le ob soglasju naročnika. Naročnik bo pisno soglasje za spremembo cen izbranemu ponudniku izdal na njegov predhodni pisni predlog, in sicer le zaradi regulacije cen, v skladu s predpisom, ki ureja načine valorizacije denarnih obveznosti v večletnih pogodbah javnega sektorja. Za regulacijo cen se upošteva kumulativni indeks cen za hrano, ki ga uradno objavlja Statistični urad RS.

  • Naročnik Mestna občina Ljubljana, Xxxxxx xxx 0, 0000 Xxxxxxxxx.

  • Predmet naročila Predmet javnega naročila so stalne nabave blaga, ki jih naročnik po obsegu in času ne more vnaprej določiti iz dobaviteljevega predračuna, ki je sestavni del njegove. Naročnik in stranke tega okvirnega sporazuma se izrecno dogovorijo da bo naročnik v obdobju trajanja tega sporazuma kupoval le tiste vrste in količine blaga iz predračuna, ki jih bo dejansko tudi potreboval glede na potrebe jedilnikov in zagotavljanja pestrosti prehrane za svoje porabnike. Naročnik bo naročal blago pri dobavitelju sukcesivno v skladu s svojimi dejanskimi potrebami in sestavljenimi tedenskimi jedilniki. Količine iz javnega razpisa so okvirne tako, da naročnik ne odgovarja dobavitelju za nedoseganje količin iz javnega razpisa v primeru, da se količine ne dosegajo zaradi zmanjšanja potreb pri naročniku. Naročnik se zavezuje, da bo dobavitelja pravočasno seznanjal z vsemi okoliščinami, pomembnimi za izvajanje tega okvirnega sporazuma.

  • Stroški Ponudnik nosi vse stroške povezane s pripravo in predložitvijo ponudbe.

  • NAVODILA ZA IZDELAVO PONUDBE Ponudba se sestavi tako, da ponudnik vpiše zahtevane podatke v obrazce, ki so sestavni del razpisne dokumentacije oz. posameznih delov le-te. Ponudba mora biti podana na obrazcih iz prilog razpisne dokumentacije ali na po vsebini in obliki enakih obrazcih, izdelanih s strani ponudnika. Ponudnik v sistem e-JN v razdelek »Skupna ponudbena vrednost« v zato namenjen prostor vpiše skupni ponudbeni znesek brez davka v EUR in znesek davka v EUR. Znesek skupaj z xxxxxx v EUR se izračuna samodejno. V del »Predračun« pa naloži datoteko v obliki word, excel ali pdf. »Skupna ponudbena vrednost«, ki bo vpisana v istoimenski razdelek in dokument, ki bo naložen kot predračun v del »Predračun«, bosta razvidna in dostopna na javnem odpiranju ponudb. V primeru razhajanj med podatki navedenimi v razdelku »Skupna ponudbena vrednost« in dokumentu, ki je predložen v delu »Predračun«, kot veljavni štejejo podatki v dokumentu, ki je predložen v delu »Predračun«. Ostale priloge ponudnik naloži v razdelek »Druge priloge«. V primeru razhajanj med podatki v Ponudbenem predračunu - naloženim v razdelek »Predračun«, in celotnim Predračunom - naloženim v razdelek »Druge priloge«, kot veljavni štejejo podatki v celotnem predračunu, naloženim v razdelku »Druge priloge«. Ponudnik, ki odda ponudbo, pod kazensko in materialno odgovornostjo jamči, da so vsi podatki in dokumenti, podani v ponudbi, resnični, in da priložena dokumentacija ustreza originalu. V nasprotnem primeru ponudnik naročniku odgovarja za vso škodo, ki mu je nastala. Ponudnik predloži potrdila ali izjave, kot je zahtevano pri poglavju »Xxxxxx za udeležbo« (v kolikor so zahtevane izjave že vsebovane v priloženem obrazcu »Izjave«, je dovolj, da ponudnik podpiše ta obrazec in mu ni potrebno prilagati lastnih izjav) ter priloži skeniran izpolnjen in podpisan vzorec okvirnega sporazuma skupaj s ponudbo v sistem e-JN v razdelek »Druge priloge«. Izbrani ponudnik bo moral ob pravnomočnosti odločitve predložiti seznam delavcev (z osebnimi podatki), ki bodo izvajali dela in vstopali v prostore naročnika. Izbrani ponudnik bo v skladu s 6. odstavkom 14. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK-B) naročniku takoj po obvestilu o sprejemu odločitve o izbiri in še pred pravnomočnostjo le-te posredoval izjavo oziroma podatke o udeležbi fizičnih in pravnih oseb v lastništvu družbe, vključno z udeležbo tihih družbenikov, ter o gospodarskih subjektih, za katere se glede na določbe zakona, ki ureja gospodarske družbe, šteje, da so povezane družbe s ponudnikom. Za fizične osebe izjava vsebuje ime in priimek, naslov prebivališča in delež lastništva. Če ponudnik predloži lažno izjavo oziroma da neresnične podatke o navedenih dejstvih, ima to za posledico ničnost pogodbe.

  • DODATNE STORITVE 4.1 Nepremičninska družba lahko za naročitelja opravi dodatne storitve, če se o tem dogovorita z naročiteljem v pogodbi o posredovanju ali s posebnim naročilom, ki predstavlja dopolnitev pogodbe o posredovanju.

  • ZAVAROVANJE ZA RESNOST PONUDBE Ponudnik mora naročniku do roka za oddajo ponudb predložiti tudi naslednje zavarovanje za resnost ponudbe: Ponudnik mora skupaj naročniku do roka za oddajo ponudb predložiti tudi naslednje zavarovanje za resnost ponudbe: originalna bančna garancija ali enakovredno zavarovanje pri zavarovalnici Višina zavarovanja za resnost ponudbe je: 30.000,00 EUR Minimalna veljavnost zavarovanje za resnost ponudbe je: najmanj pet (5) mesecev od šteto od roka za prejem ponudb Finančno zavarovanje za resnost ponudbe mora biti veljavno do zgoraj navedenega roka. V kolikor zaradi objektivnih okoliščin v roku veljavnosti zavarovanja za resnost ponudbe ne pride do podpisa pogodbe, lahko naročnik zahteva od ponudnikov, da za določeno število dni podaljšajo rok veljavnosti zavarovanja za resnost ponudbe. Zahteve in odgovori v zvezi s podaljšanjem zavarovanja za resnost ponudbe morajo biti v pisni obliki. Ponudnik lahko zavrne takšno zahtevo, ne da bi naročnik unovčil njegovo zavarovanje za resnost ponudbe, toda s tem je njegova ponudba izločena iz postopka javnega naročanja.