UDELEŽBA NA DOBIČKU Vzorčne klavzule

UDELEŽBA NA DOBIČKU. [1] Življenjska zavarovanja so soudeležena pri vsakoletnem pozitivnem rezultatu, ki je ustvarjen z upravljanjem portfelja teh zavarovanj. Zavarovalci življenjskih zavarovanj so upravičeni do najmanj 80% v poslovnem letu realiziranega donosa naložb, ki pokrivajo obveznosti iz naslova matematičnih rezervacij osnovnega rizika življenjskih zavarovanj. [2] Skupni znesek, ki se življenjskim zavarovanjem dodeli na račun udeležbe na dobičku poslovnega leta, se določi enkrat letno kot razlika med najnižjim zneskom, določenim v prvem odstavku tega člena, in zneskom povečanja matematičnih rezervacij na račun garantirane obrestne mere, uporabljene v izračunu zavarovalne premije vključno z zneskom morebitne spremembe matematičnih rezervacij kot posledice spremembe obrestnih mer, ki se upoštevajo v izračunu matematičnih rezervacij. V skladu s sklepom Uprave lahko zavarovalnica za posamezno poslovno leto skupni znesek udeležbe tudi poveča. [3] Ne glede na predhodna določila, se znesek udeležbe lahko izjemoma tudi zniža, v kolikor mora zavarovalnica oblikovati dodatne zavarovalno tehnične rezervacije posamezne skupine zavarovanj kot posledica spremembe zakonskih ali podzakonskih predpisov, oziroma, v kolikor tako določen znesek udeležbe na dobičku presega 80% pozitivnega rezultata poslovanja kritnega sklada življenjskih zavarovanj. [4] Skupni znesek udeležbe na dobičku se med posamezna zavarovanja razporedi na podlagi višine matematične rezervacije posameznega zavarovanja na zadnji dan poslovnega leta ter upoštevanja višine garantirane obrestne mere, uporabljene v izračunu zavarovalne premije. Zavarovalnica lahko uporabi tudi druga merila za razporeditev skupnega zneska med zavarovanja, če se na ta način ustrezneje upošteva prispevek zavarovanja k dobičku kritnega sklada življenjskih zavarovanj. [5] Znesek, ki se zavarovalcu dodeli na račun udeležbe, se po metodah aktuarske matematike pretvori v dodatno zavarovalno vsoto iz naslova dobička, ki se za preteklo poslovno leto pripiše zavarovalni vsoti najkasneje do 30. junija tekočega leta in izplača ob nastopu zavarovalnega primera skupaj z izplačilom zavarovalne vsote osnovnega življenjskega zavarovanja.
UDELEŽBA NA DOBIČKU. Zavarovalcu oziroma upravičencu ne pripada udeležba v pozitivnem rezultatu, ki je ustvarjen z upravljanjem portfelja teh zavarovanj.
UDELEŽBA NA DOBIČKU. 1. Določbe tega člena se nanašajo samo na življenjska zavarovanja za katera je predvidena udeležba na dobičku. Za zavarovanja, ki nudijo samo kritje v primeru smrti zavarovanca udeležba na dobičku ni predvidena. 2. Višina udeležbe na dobičku je odvisna od ustvarjenih donosov z naložbami sredstev življenjskih zavarovanj z udeležbo na dobičku. 3. Udeležba na dobičku se izplačuje samo skupaj z zavarovalno vsoto. Pripis dobička po zavarovalni polici se opravi enkrat letno ob koncu zavarovalne dobe, vendar ne pred iztekom drugega leta trajanja zavarovanja. Končni dobiček se zavarovalni pogodbi pripiše v primeru doživetja zavarovalne pogodbe ali v primeru nastopa smrti zavarovanca, če je ta nastopila po dopolnjenem drugem letu trajanja zavarovanja. 4. V primeru nerednega plačevanja premije se dobiček pripiše samo za obdobje do katerega so bile premije poravnane. Obvestilo o višini do tedaj pripisanega dobička bo zavarovalec prejel ob koncu vsakega koledarskega leta, po preteku drugega leta trajanja zavarovanja. 5. Zavarovalnica do največ 85% ustvarjenih donosov iz 2. točke tega člena pripiše posamezni zavarovalni polici.
UDELEŽBA NA DOBIČKU. Zavarovalec je udeležen pri razvoju vrednosti izbranega oz. izbranih skladov.
UDELEŽBA NA DOBIČKU. 1) Xxxxxxx je izračunan po odobrenem poslovnem načrtu. Zavarovalnica uporabi najmanj 85 odstotkov presežka med prihodki in odhodki, ki se izračuna po sprejetem letnem poslovnem poročilu, za rezervo življenjskega zavarovanja. Deleži dobička se določajo v skladu s poslovnim načrtom in se objavijo v poslovnem poročilu zavarovalnice. 2) Zavarovanec ima pravico od zavarovalnice zahtevati vpogled v način izračunavanja dobička, ki se odvaja v rezervo za življenjska zavarovanja. 3) Dospele deleže dobička bo zavarovalnica hranila, jim pripisala ustvarjeno obrestno mero in jih izplačala skupaj z zavarovalno vsoto, razen če je v poslovnem načrtu za posebne zavarovalne vsote ali oblike zavarovanja določeno drugače.
UDELEŽBA NA DOBIČKU. Upravičenec je udeležen pri vsakoletnem dobičku življenjskega zavarovanja po kriterijih, ki jih sprejme zavarovalnica v skladu z merili o oblikovanju in uporabi matematične rezerve življenjskih in rentnih zavarovanj. Zavarovalnica vsakoletni delež udeležbe na dobičku pretvori v dodatno zavarovalno vsoto, ki se izplača v primeru smrti ali doživetja ob izplačilu zavarovalne vsote življenjskega zavarovanja. Dodatna zavarovalna vsota pa se v primeru odkupa izplača v skladu z odkupnimi pogoji.
UDELEŽBA NA DOBIČKU. 1) Dobiček je izračunan na podlagi odobrenih zavarovalnotehničnih osnov. Zavarovalnica uporabi najmanj 85 odstotkov prihodkov od naložb matematične rezervacije, ki se določijo po sprejetem letnem poslovnem poročilu, za rezervo življenjskega zavarovanja. Deleži dobička se določajo v skladu z zavarovalnotehničnimi osnovami in se objavijo v poslovnem poročilu zavarovalnice. 2) Zavarovanec ima pravico od zavarovalnice zahtevati vpogled v način izračunavanja dobička, ki se odvaja v rezervo za življenjska zavarovanja. 3) Dospele deleže dobička bo zavarovalnica hranila, jim pripisala ustvarjeno obrestno mero in jih izplačala skupaj z zavarovalno vsoto, razen če je v zavarovalnotehničnih osnovah za posebne zavarovalne vsote ali oblike zavarovanja določeno drugače.
UDELEŽBA NA DOBIČKU. [1] Življenjsko zavarovanje je soudeleženo pri pozitivnem rezultatu poslovanja iz naslova upravljanja sredstev zavarovalno tehničnih rezervacij portfelja tovrstnih življenjskih zavarovanj. [2] Zavarovalci življenjskega zavarovanja so upravičeni do 80% donosnosti naložb, ki pokrivajo obveznosti teh zavarovanj, vrednotenih po pošteni vrednosti skladno z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja. [3] Xxxxxxx se pripisuje in izplača v enkratnem znesku ob zaključku trajanja zavarovanja, glede na doseženo donosnost v celotnem trajanju zavarovanja. Osnova za pripis je višina zavarovalno tehničnih rezervacij posameznega zavarovanja med trajanjem zavarovanja, ki se izračunajo z enakimi predpostavkami, kot so bile uporabljene pri izračunu zavarovalne premije. Pripis dobička ne vpliva na višino odkupnih vrednosti, kapitaliziranih zavarovalnih vsot in upravičenj v primeru smrti.

Related to UDELEŽBA NA DOBIČKU

  • UVODNA DOLOČBA Naročnik je izvedel javno naročilo po postopku oddaje javnega naročila po postopku s pogajanji z objavo in z odločitvijo št. …………………… z dne , sprejeto na podlagi poročila o oddaji javnega naročila po postopku s pogajanji z objavo št. …………………. z dne izbral izvajalca, upoštevajoč določila zakona, ki ureja javno naročanje na infrastrukturnem področju in Pravilnika o izvajanju naročil.

  • VARSTVO OSEBNIH PODATKOV [1] Zavarovalnica v zbirkah podatkov, ki jih vzpostavi, vodi in vzdržuje v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov in zavarovalništvo, obdeluje naslednje osebne podatke svojih strank: (a) podatke, navedene v zavarovalni pogodbi in dokumentih, ki so z njo neločljivo povezani (npr. priloge, ponudbe, vprašalniki); (b) podatke o zavarovalnih primerih ter za presojo zavarovalnega kritja in višine odškodnine oziroma zavarovalnine; (c) podatke, ki jih zavarovalnica pridobi v drugih stikih z zavarovalcem, zavarovano osebo ali tretjimi osebami (npr. pri nagradnih igrah, dogodkih, ki jih organizira zavarovalnica, registraciji in uporabi mobilnih in spletnih aplikacij);

  • Jamstvo za napake Izbrani ponudnik s katerim bo naročnik sklenil okvirni sporazum, bo moral jamčiti za odpravo vseh vrst napak, ki jih bo naredil z izvajanjem predmeta javnega naročila, skladno z določili Obligacijskega zakonika.

  • Uvodna določila 1.1. Ta dokument določa obvezne in nujne vsebine kreditnih pogodb Finančne institucije, kot kreditodajalke, s Končnimi prejemniki, kot kreditojemalci, na katere se z izboljšanjem njihovega dostopa do dolžniških virov financiranja in/ali z ugodnejšimi pogoji zadolževanja prenaša finančna korist, ki izvira iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj, s katerimi v okviru Sklada skladov upravlja SID banka in ki primarno zagotavljajo kritje tveganja izgube iz naslova unovčenja jamstev iz Pogodbe o udeležbi brez financiranja.

  • SPLOŠNA DOLOČILA I.1. S tem dokumentom se urejajo na delovišču, ki je na območju JAVNEGA PODJETJA ENERGETIKA LJUBLJANA, d.o.o., na naslovu Xxxxxxxxxxx xxxxx 00, Xxxxxxxxx, skupni varnostni ukrepi, zlasti pa: I.2. Podpisnika sporazuma uvodoma ugotavljata, da bo izvajalec opravljal v skladu s pogodbo dogovorjena dela na delovišču oz. na objektu naročnika in se s tem sporazumom dogovorita, da bosta uskladila svoje delo tako, da bo zagotovljena varnost pred tveganjem za poškodbe in zdravje pri delu njunih delavcev in se dogovorila kot sledi v nadaljevanju. Kot skupno delovišče se šteje tista delovna površina, kjer istočasno opravljajo dela delavci dveh ali več izvajalcev.

  • Zavarovanje za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti Inženir mora na lastne stroške skleniti zavarovanje za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti in zavarovanje svoje odgovornosti napram tretji osebi. Inženir mora naročniku najkasneje v dvajsetih (20) dneh od sklenitve pogodbe izročiti bančno garancijo ali zavarovanje pri zavarovalnici za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti v višini 5 % pogodbene vrednosti (z davkom na dodano vrednost), ki ga bo naročnik unovčil v primeru, če: ▪ se bo izkazalo, da izvajalec del v celoti ali delno ne opravlja v skladu s pogodbo, zahtevami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ali ponudbeno dokumentacijo; ▪ izvajalec naročniku ne preda povečanja ali podaljšanja finančnega zavarovanja v skladu s pogodbo; ▪ če obveznosti prevzete s pogodbo niso opravljene pravočasno; ▪ bo naročnik pogodbo razdrl zaradi kršitev na strani izvajalca; ▪ bo naročnik razdrl pogodbo zaradi zamude na strani izvajalca; ▪ bi izvajalec javno naročilo izvajal s podizvajalci, ki niso priglašeni ali s podizvajalci, katerih nominacijo je naročnik zavrnil; ▪ v primeru stečaja, likvidacijskega postopka ali drugega postopka nad izvajalcem, katerega posledica ali namen je prenehanje poslovanja ali katerikoli drug postopek, podoben navedenim postopkom, skladno s predpisi države, v kateri ima izvajalec sedež; ▪ v kolikor izvajalec ne pridobi ustreznih soglasij za opravljanje dejavnosti v Republiki Sloveniji ali v kolikor z njimi ne razpolaga ves čas trajanja odgovornosti. Naročnik lahko v zgoraj navedenih primerih unovči polni znesek finančnega zavarovanja, saj se šteje, da je za te kršitve dogovorjena pogodbena kazen v višini polnega zneska zavarovanja za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti. V kolikor bo izvajalec javno naročilo izvajal skupaj s podizvajalci, mora finančno zavarovanje, ki ga ponudnik izda naročniku za dobro in pravočasno izvedbo kriti tudi obveznosti izvajalca do njegovih podizvajalcev. Bančna garancija za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti mora veljati vsaj 90 dni po roku za izvedbo vseh del. Če se med trajanjem izvedbe pogodbe spremeni rok za izvedbo posla, kvaliteta in količina, mora Inženir predložiti v roku deset (10) dni od sklenitve aneksa k tej pogodbi, kot pogoj za njegovo veljavnost, spremembo finančnega zavarovanja z novim rokom trajanja le-tega, v skladu s spremembo pogodbenega roka za izvedbo del, oziroma spremembo finančnega zavarovanja s spremenjeno višino, v skladu s spremembo pogodbene vrednosti.

  • Ponudba s podizvajalci V primeru, da ponudnik nastopa skupaj z enim ali več podizvajalci, mora v prilogi 4 navesti naslednje podatke, ki so tudi obvezna sestavina pogodbe: − vse vrste materiala in vrste del, ki jih bo dobavil oziroma izvedel podizvajalec, − podatke o podizvajalcu (naziv, polni naslov, matična številka, davčna številka in transakcijski račun), − predmet, količina, vrednost, kraj in rok dobave oziroma izvedbe del. Podatki iz prejšnjega odstavka so obvezna sestavina pogodbe o izvedbi javnega naročila. Ponudnik mora za vse navedene podizvajalce predložiti pisne izjave vseh podizvajalcev, ki bodo sodelovali pri realizaciji naročila, da ima ponudnik poravnane vse poslovne obveznosti do njih (priloga 4/1), priložiti potrjeno pooblastilo ponudnika, da na podlagi potrjenega računa, naročnik neposredno plačuje podizvajalcem (priloga 4/2) in priložiti potrjeno soglasje podizvajalca, na podlagi katerega naročnik namesto izvajalca poravna podizvajalčevo terjatev do izvajalca (priloga 4/3). Kadar namerava ponudnik izvesti javno naročilo s podizvajalcem, mora pogoje iz tretjega odstavka 42. člena ZJN-2 izpolnjevati tudi podizvajalec, ki bo sodeloval pri izvedbi javnega naročila. Podizvajalec mora izpolniti in podpisati prilogo 3/2. V kolikor bo ponudnik nastopal s podizvajalci, bo moral skleniti pogodbo v skladu z določili od šestega (6.) do dvanajstega (12.) odstavka 74. člena ZJNVETPS. Ponudnik, kateremu bo javno naročilo oddano, bo v razmerju do naročnika v celoti odgovarjal za izvedbo prejetega naročila, ne glede na število podizvajalcev. Izbrani ponudnik bo v primeru sklenitve pogodbe dolžan naročnika obveščati o vseh spremembah v zvezi s podizvajalci, ki bodo sodelovali pri izvedbi predmeta naročila. Ponudnik, ki izvaja javno naročilo z enim ali več podizvajalci, mora imeti ob sklenitvi pogodbe z naročnikom ali med njenim izvajanjem, sklenjene pogodbe s podizvajalci. Podizvajalec mora naročniku posredovati kopijo pogodbe, ki jo je sklenil s svojim naročnikom (ponudnikom), v petih (5) dneh od sklenitve te pogodbe (med naročnikom in ponudnikom). Naročnik bo po prejemu kopije pogodbe preveril, ali ima ponudnikovo pooblastilo iz prve (1.) alineje sedmega odstavka 74. člena ZJNVETPS in podizvajalčevo soglasje iz druge (2.) alineje sedmega (7.) odstavka 74. člena ZJNVETPS. Če pooblastila ali soglasja nima, bo ponudnika ali podizvajalca nemudoma pozval, da mu ta dokument predloži v roku petih dni od prejema poziva. Če ponudnik ali podizvajalec pooblastila ali soglasje naročniku ne predložita v tem roku, bo naročnik Državni revizijski komisiji predlagal, da uvede postopek o prekršku iz 1. točke prvega odstavka 106.a člena ali prvega odstavka 106.b člena ZJNVETPS. Neposredna plačila podizvajalcem so v skladu z ZJNVETPS obvezna, zato bo naročnik vsa plačila morebitnim podizvajalcem plačeval v skladu z Uredbo o neposrednih plačilih podizvajalcu pri nastopanju ponudnika s podizvajalcem pri javnem naročanju. Izbrani ponudnik mora svojemu računu obvezno priložiti račune svojih podizvajalcev, ki jih je predhodno potrdil.

  • KONČNA DOLOČILA V primeru, če med realizacijo te pogodbe nastanejo spremembe v statusu izvajalca, naročnik odloči o morebitnem prenosu obveznosti na tretjo osebo.

  • Finančno zavarovanje za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti V roku osem (8) delovnih dni po podpisu pogodbe mora prodajalec predložiti instrument finančnega zavarovanja (originalno brezpogojno, nepreklicno bančno garancijo unovčljivo na prvi poziv, izdelano po Enotnih pravilih za garancije na poziv (EPGP, revizija iz leta 2010) ali enakovredno kavcijsko zavarovanje zavarovalnice) za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti v višini 10% pogodbene vrednosti z DDV, sicer lahko kupec brez kakršnih koli obveznosti do prodajalca odstopi od pogodbe. Instrument finančnega zavarovanja mora veljati 120 dni po roku veljavnosti pogodbe. Če se med trajanjem izvedbe pogodbe spremenijo roki, se mora temu primerno spremeniti instrument finančnega zavarovanja oziroma podaljšati njegova veljavnost. V primeru, da prodajalec kupcu ne izroči instrumenta zavarovanja, je kupec upravičen zadržati del sredstev v višini vrednosti finančnega zavarovanja (10% pogodbene vrednosti z DDV) še toliko časa, kolikor bi bila veljavnost finančnega zavarovanja. Zadržano plačilo se ne obrestuje. Finančno zavarovanje lahko kupec unovči v naslednjih primerih, ko se šteje, da prodajalec ni dobro izvedel svojih obveznosti oz. so ostali razlogi za prenehanje pogodbenega razmerja, ki narekujejo unovčitev finančnega zavarovanja: • če prodajalec dobave ne opravlja v skladu s pogodbenimi zahtevami ali s tehničnimi specifikacijami; • če kupec razdre pogodbo zaradi kršitev ali zamude na strani prodajalca ali večkratno ponavljajoče dobave blaga pomanjkljive/slabe kakovosti; • če prodajalec objavi nesolventnost, prisilno poravnavo xxx xxxxxx; • če prodajalec krši zaupnost podatkov; • če ob izteku veljavnosti obstoječega finančnega zavarovanja pred iztekom veljavnosti pogodbe z morebitnimi aneksi, ne predloži novega finančnega zavarovanja v ustrezni obliki, višini in roku trajanja; • če prodajalec brez dogovora s kupcem odstopi od pogodbe/posameznega naročila in razlogi za to niso na kupčevi strani. Kupec lahko finančno zavarovanje uveljavi brez predhodnega opomina, mora pa prodajalca o tem, da ga je uveljavil, obvestiti pisno po elektronski ali klasični pošti. Če kupčeva škoda presega znesek finančnega zavarovanja, lahko kupec zahteva razliko povrnitve nastale škode od prodajalca v celoti. Instrument finančnega zavarovanja za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti kupec lahko unovči, če prodajalec svojih obveznosti do kupca ne izpolni skladno s to pogodbo, v dogovorjeni kvaliteti, količini in roku, ter v primeru, da prodajalec ne izpolni svojih pogodbenih obveznosti, zaradi tega, ker se je nad njim začel postopek zaradi insolventnosti.

  • UGOTAVLJANJE SPOSOBNOSTI ZA FIZIČNE OSEBE Priloga 3/2