PG-U-GB-GAR
PG-U-GB-GAR
19-4
Splošni pogoji za Enkratno naložbeno življenjsko zavarovanje GB Življenje +
1. člen: SPLOŠNE DOLOČBE
[1] Splošni pogoji za Enkratno naložbeno življenjsko zavarovanje GB Življenje + (v nadaljevanju »splošni pogoji«) so sestavni del zavarovalne pogodbe, ki je sklenjena med zavarovalcem in Zavarovalnico Triglav, d.d. (v nadaljevanju »zavarovalnica«).
[2] Enkratno naložbeno življenjsko zavarovanje GB Življenje + (v nadaljevanju »zavarovanje«) združuje varčevanje, vezano na sklade, ter življenjsko zavarovanje za primer smrti z zajamčeno zavarovalno vsoto. Z zavarovanjem zavarovalec prevzema naložbeno tveganje, povezano s spremembo vrednosti investicijskih kuponov oziroma drugih vrednostnih papirjev skladov.
[3] Z zavarovalno pogodbo se zavarovalec obvezuje, da bo zavarovalnici plačal zavarovalno premijo v enkratnem znesku, zavarovalnica pa se obvezuje, da bo ob nastopu zavarovalnega primera izpolnila z zavarovalno pogodbo predvidene obveznosti. S tem zavarovanjem je lahko zavarovana ena oseba.
[4] Sklenitev zavarovalne pogodbe je možna v času, ko je odprto vpisno obdobje, opredeljeno v Dopolnilnih pogojih za Enkratno naložbeno življenjsko zavarovanje GB Življenje + (v nadaljevanju «dopolnilni pogoji«).
[5] Izrazi, navedeni v teh splošnih pogojih pomenijo:
- ponudnik - oseba, ki želi skleniti zavarovanje in v ta namen predloži pisno ponudbo zavarovalnici;
- zavarovalec - fizična ali pravna oseba, ki sklene zavarovalno pogodbo z zavarovalnico;
- upravičenec - oseba, v korist katere se sklene zavarovanje;
- zavarovana oseba - oseba, od katere smrti je odvisno izplačilo zajamčene zavarovalne vsote;
- zajamčena zavarovalna vsota - dogovorjena zavarovalna vsota, ki se izplača v primeru smrti zavarovane osebe;
- zajamčeni sklad - sklad v upravljanju zavarovalnice, ki zagotavlja zajamčeno donosnost;
- vzajemni sklad - sklad, v upravljanju družbe Triglav Skladi, d.o.o., ki je v ponudbi v posameznem vpisnem obdobju;
- obračunski dan - zadnji delovni dan v mesecu;
- dan preračuna premije v enote premoženja - peti delovni dan od plačila zavarovalne premije;
- garancija - zagotovilo zavarovalnice, da bo po poteku 10 let od začetka zavarovanja na zahtevo zavarovalca izplačala vrednost premoženja najmanj v višini 85 % vplačane enkratne premije, dogovorjene ob sklenitvi zavarovanja in vplačanih dodatnih vplačil. Garancija preneha v primeru izplačila predujma;
- vpisno obdobje - časovno obdobje, v katerem je možno skleniti zavarovanje, vplačati enkratno premijo ter dodatna vplačila in zahtevati prenos sredstev;
- dopolnilni pogoji - sestavni del pogodbe o življenjskem zavarovanju, ki vsebuje podatke, povezane z vpisnim obdobjem.
[6] Zavarovati je mogoče osebe od izpolnjenega 14. do izpolnjenega 75. leta starosti. Nično je zavarovanje za primer smrti osebe, ki še ni stara 14 let, in osebe, ki ji je popolnoma odvzeta poslovna sposobnost.
[7] Odnosi med zavarovalcem in zavarovalnico kakor tudi vse njune pravice in dolžnosti so določeni s pisno pogodbo. Sestavni deli zavarovalne pogodbe so: ponudba z dopolnili in izjavami, zavarovalna polica, ti splošni pogoji, dopolnili pogoji, morebitne posebne pisne izjave zavarovalca, zavarovane osebe in zavarovalnice kakor tudi druge priloge in dodatki k polici.
[8] Vsi dogovori veljajo samo, če so dogovorjeni pisno in je bila ob sklenitvi oziroma spremembi zavarovanja opravljena osebna identifikacija. Vse izjave, ki jih zavarovalnica ali zavarovalec predložita drug drugemu, veljajo od trenutka, ko jih prejme tisti, ki so mu namenjene. Če se pošiljajo po pošti, se kot dan prejema šteje dan, ko je bilo priporočeno pismo oddano na pošti. Vse spremembe, ki imajo za posledico spremembo obveznosti zavarovalnice, začnejo veljati najprej prvega v naslednjem mesecu po prejemu zahteve.
2. člen: PONUDBA IN POLICA
[1] Ponudba za zavarovanje se predloži v pisni obliki na obrazcu zavarovalnice. Ponudba vsebuje bistvene elemente pogodbe. Ponudnik mora v ponudbi navesti resnične, točne in popolne podatke, ki so pomembni za sklenitev zavarovalne pogodbe in oceno nevarnosti.
[2] Pisna ponudba zavarovalnici za sklenitev pogodbe veže ponudnika, če ni določil krajšega roka, osem dni od dneva, ko je prispela k zavarovalnici. Če zavarovalnica v tem roku ne odkloni ponudbe, ki se ne odmika od pogojev, po katerih sklepa predlagano zavarovanje, se šteje, da je ponudbo sprejela in da je pogodba sklenjena tistega dne, ko je ponudba prispela na zavarovalnico.
[3] Ponudba je sestavni del pogodbe in jo morata podpisati obe stranki. Če zavarovalec in zavarovana oseba ni ista oseba, je za veljavnost pogodbe na ponudbi potreben tudi podpis zavarovane osebe.
[4] Zavarovalnica izstavi polico v enem izvodu po podatkih s ponudbe. Na polici morajo biti navedeni podatki o zavarovalnici, zavarovalcu, zavarovani osebi z njenimi rojstnimi podatki, zavarovane nevarnosti, začetek in trajanje zavarovanja, zajamčena zavarovalna vsota, premija, izbrani skladi, upravičenci, faktor nevarnostne premije, datum izstavitve police in podpis zavarovalnice. Če se polica bistveno razlikuje od ponudbe in drugih pisnih izjav zavarovalca, lahko ta razlikam pisno ugovarja v enem mesecu po prejemu police. Če tega ne stori, velja vsebina police.
3. člen: ZAVAROVALNO JAMSTVO
[1] Zavarovanje se sklene, če ni drugače dogovorjeno, tako, da začne veljati prvi dan v mesecu. Zavarovanje se začne ob 00.00 tistega dne, ki je v polici naveden kot začetek zavarovanja. Takrat se začne tudi jamstvo zavarovalnice, če je do takrat plačana celotna enkratna premija. Zavarovalnica lahko pri pogodbah, sklenjenih na daljavo, določi, da je zavarovanje sklenjeno s samim plačilom premije.
[2] Če premija ni v celoti plačana do začetka zavarovanja, se jamstvo začne ob 24.00 tistega dne, ko je enkratna premija plačana v celoti.
[3] Začetek in trajanje zavarovanja sta določena na ponudbi in polici. Zavarovanje preneha ob smrti zavarovane osebe kot tudi v primeru izplačila celotne vrednosti premoženja na naložbenem računu.
[4] Zavarovalec ima pravico, da v roku 30 dni od prejema police pisno odstopi od zavarovalne pogodbe. Odstop mora biti pisen in vložen na zavarovalnico do izteka roka, pri čemer se šteje, da je vložen v roku, če je do izteka roka priporočeno oddan na pošti. Zavarovalnica je upravičena obračunati dejanske stroške, povezane z odstopom od pogodbe, v višini, kot so določeni v veljavnem ceniku na dan sklenitve pogodbe.
4. člen: OBVEZNOSTI ZAVAROVALNICE
[1] Zavarovalec lahko po preteku 10 let, šteto od začetka zavarovanja, zahteva izplačilo celotne vrednosti premoženja na naložbenem računu. Višina izplačila je enaka vrednosti premoženja na naložbenem računu zavarovalca in se določi v skladu s 7. in 10. členom teh pogojev. Ob vplačilu premije skladno s prvim odstavkom 7. člena, vrednost premoženja na naložbenem računu po pretečenih desetih letih od začetka zavarovanja ne more biti nižja od 85 % vplačane enkratne premije, dogovorjene ob sklenitvi zavarovanja, in vplačanih dodatnih vplačil (garancija). Če zavarovalec umre, lahko zahteva izplačilo vrednosti premoženja oseba, ki jo za ta namen določi zavarovalec na ponudbi. Če le-ta ni določena, se ravna v skladu s pravili o dedovanju. V primeru izplačila celotne vrednosti premoženja na naložbenem računu zavarovanje preneha.
[2] V primeru smrti zavarovane osebe se zavarovalnica obvezuje izplačati določenemu upravičencu zajamčeno zavarovalno vsoto ali njen del oziroma vrednost premoženja na naložbenem računu, če le-ta presega zajamčeno zavarovalno vsoto. Konec koledarskega leta, v katerem zavarovana oseba dopolni 85. leto starosti, preneha jamstvo za izplačilo zajamčene zavarovalne vsote oz. je ta enaka vrednosti
premoženja na naložbenem računu. 1
[3] Upravičenec lahko po nastopu zavarovalnega primera zahteva, da se zajamčena zavarovalna vsota oziroma vrednost premoženja na naložbenem računu izplačuje obročno.
[4] V primeru smrti zavarovane osebe zaradi nezgode v prvih desetih letih od začetka zavarovanja zavarovalnica poleg izplačila iz drugega odstavka tega člena izplača še:
- 50 odstotkov vplačane enkratne premije, dogovorjene ob sklenitvi zavarovanja, če je starost zavarovane osebe ob sklenitvi zavarovanja do 65 let,
- 25 odstotkov vplačane enkratne premije, dogovorjene ob sklenitvi zavarovanja, če je starost zavarovane osebe ob sklenitvi zavarovanja nad 65 let.
[5] Za nezgodo iz prejšnjega odstavka tega člena se šteje nenaden, nepredviden in od volje zavarovane osebe neodvisen dogodek, ki deluje od zunaj in naglo na telo zavarovane osebe ter povzroči smrt zavarovane osebe. Ne glede na določila četrtega odstavka tega člena, zavarovalnica v primeru, da do nezgode pride zaradi potresa, vojnih operacij, aktivne udeležbe v oboroženih akcijah, zaradi delovanja alkohola, mamil in psihoaktivnih snovi ali pri pripravi, poskusu ali izvrševanju kaznivega dejanja, izplača samo zajamčeno zavarovalno vsoto za primer smrti oziroma vrednost premoženja na naložbenem računu, če je le-ta višja.
[6] Šteje se, da je nezgoda nastala zaradi delovanja alkohola na zavarovano osebo:
- če je kot voznik motornega vozila ob nezgodi imela več kot 0,24 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka - (0,5 ‰ alkohola v krvi) ali več kot 0,48 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka (1 ‰ alkohola v krvi) ob drugih nezgodah;
- če je alkotest pozitiven, zavarovana oseba pa ne poskrbi, da bi bila s krvno analizo natančno ugotovljena stopnja alkohola v krvi;
- če se po nezgodi izmakne ugotavljanju stopnje alkoholiziranosti oziroma jo odkloni, uživa alkohol oziroma drugače onemogoči ugotavljanje prisotnosti alkohola v krvi v času nezgodnega dogodka.
[7] Šteje se, da je nezgoda nastala zaradi delovanja mamil ali narkotikov oziroma drugih psihoaktivnih snovi ali psihoaktivnih zdravil na zavarovano osebo:
- če kaže znake motenosti zaradi uživanja oz. prisotnosti mamil ali drugih narkotikov in se s strokovnim pregledom pri zavarovani osebi ugotovi prisotnost mamil ali drugih narkotikov;
- če zamolči podatek o jemanju psihoaktivnih snovi ali psihoaktivnih zdravil oziroma narkotikov ali mamil in je na toksikološkem testu potrjena njihova vsebnost v urinu ali krvi;
- če odkloni ali se izmakne ugotavljanju prisotnosti mamil ali narkotikov oziroma drugih psihoaktivnih snovi ali psihoaktivnih zdravil v njenem organizmu.
5. člen: OMEJITEV IN IZKLJUČITEV JAMSTVA ZAVAROVALNICE Zavarovalnica ne izplača zajamčene zavarovalne vsote, temveč odkupno vrednost zavarovanja:
1/ če je zavarovana oseba v prvih dveh letih trajanja zavarovanja napravila samomor ali ga je poskusila napraviti, ne glede na to, kdaj je za njegovimi posledicami umrla;
2/ če je zavarovana oseba umrla zaradi vojnih dogodkov;
3/ če je smrt zavarovane osebe namerno povzročil upravičenec.
6. člen: DOGOVOR O ZAVAROVALNI VSOTI IN ZAVAROVALNI PREMIJI
[1 ] Zajamčeno zavarovalno vsoto in enkratno premijo določita ponudnik in zavarovalnica po podatkih v ponudbi, zlasti glede na izbrani premijski cenik.
[2] Zavarovalnica določi najnižjo enkratno zavarovalno premijo, ki se lahko vplača za to zavarovanje.
[3] Zavarovalec lahko ob predhodnem soglasju zavarovalnice v času trajanja vpisnega obdobja po obstoječi zavarovalni pogodbi vplača dodatno enkratno vplačilo v naložbeno kombinacijo, ki je določena za posamezno vpisno obdobje, skladno s prvim odstavkom 7. člena. Zaradi dodatnih vplačil se zajamčena zavarovalna vsota ne spremeni. Zavarovalnica lahko v ceniku določi znesek najnižjega dodatnega vplačila.
[4] Premija se lahko plača preko banke. Zavarovalec je dolžan zavarovalnici plačati premijo, zavarovalnica pa je dolžna sprejeti premijo od vsake osebe, ki ima za to pravni interes.
[5] Dogovorjena enkratna premija se v celoti plača v enkratnem znesku, in sicer prvega v mesecu, v katerem zapade v plačilo. Če enkratna premija ni plačana dva meseca po zapadlosti, lahko zavarovalnica zavarovalca pozove, naj premijo plača. Če ta na zahtevo zavarovalnice, ki mu mora biti vročena s priporočenim pismom, zapadle premije ne plača v roku, ki je določen v pismu in ne sme biti krajši kot mesec dni, šteto od takrat, ko mu je bilo pismo vročeno, sme zavarovalnica izjaviti
2 zavarovalcu, da odstopa od pogodbe.
7. člen: IZBIRA SKLADA, NA KATEREGA SE VEŽE VREDNOST PREMOŽENJA
[1] Ob sklenitvi zavarovanja se vrednost enote premoženja (v nadaljevanju
»VEP«) veže na naložbeno kombinacijo, kot sledi: 20 % vplačane enkratne premije se veže na vzajemni sklad, 80 % pa na zajamčeni sklad. VEP na naložbenem računu zavarovalca je odvisna od gibanja vrednosti investicijskih kuponov oziroma drugih vrednostnih papirjev sklada. Pri zajamčenem skladu je zagotovljena rast VEP tako, da letno narašča po stopnji zajamčene donosnosti. Zavarovalnica za čas vpisnega obdobja določi sklada, ki sta veljavna v posameznem vpisnem obdobju. Zavarovalec se o vsakokratnem vpisnem obdobju seznani z dopolnilnimi pogoji, ki so objavljeni na spletni strani xxx.xxxxxxx.xx ali xxx.xxxx.xx.
[2] Upravičenja iz zavarovalne pogodbe Enkratnega naložbenega življenjskega zavarovanja GB Življenje + so neposredno povezana z gibanjem VEP izbranega sklada. Naložbe zavarovalnice v največji možni meri obsegajo naložbe v vrednostne papirje, ki predstavljajo VEP izbranega sklada.
[3] Skladi se med seboj razlikujejo zlasti glede na stopnjo tveganja naložb in naložbeno strukturo. Naložbena struktura skladov in stopnja tveganja naložb je razvidna iz prospekta posameznega sklada.
[4] V primeru prenehanja sklada oziroma odločitve zavarovalnice, da določen sklad umakne iz svoje ponudbe, bo zavarovalnica prenesla sredstva v drug sklad iz svoje ponudbe, ki se po lastnostih in naložbeni politiki najbolje ujema z nadomeščenim skladom. Zavarovalnica je pri tem upravičena obračunati samo dejanske stroške prenosa.
[5] Zavarovalnica je o prenosu sredstev iz prejšnjega odstavka dolžna obvestiti zavarovalca.
[6] Premoženje, povezano z zavarovanjem, vodi zavarovalnica v skladu z zakonom, ki ureja zavarovalništvo, ločeno od ostalega premoženja zavarovalnice, ter ima v ta namen oblikovan poseben register sredstev življenjskih zavarovanj.
8. člen: STROŠKI
[1] Zavarovalnica je upravičena obračunati vstopne in izstopne stroške.
[2] Zavarovalnica obračuna vstopne stroške v višini treh odstotkov od vplačane enkratne premije in vsakega dodatnega vplačila.
[3] Zavarovalnica je upravičena, da ob izplačilu obračuna izstopne stroške zavarovanja v višini enega odstotka od vrednosti premoženja, odkupne vrednosti zavarovanja ali predujma. Zavarovalnica ne obračuna izstopnih stroškov zavarovanja, če upravičenec zahteva, da se zavarovalna vsota izplačuje obročno kot mesečna renta, v primeru izplačila zajamčene zavarovalne vsote za primer smrti, v primeru dodatnega izplačila za primer nezgodne smrti ali v primeru izplačila v višini garancije. Prav tako je zavarovalnica upravičena, da obračuna morebitno izstopno provizijo, ki jo zavarovalnici obračuna upravljavec sklada.
[4] Xxxxxxx in izstopni stroški se navedejo na zavarovalni polici. Posredni in neposredni stroški, ki zmanjšujejo vrednost enot premoženja posameznega sklada in niso navedeni v tem členu, so dostopni v izvlečku prospekta, ki je javno objavljen na spletni strani družbe za upravljanje za vsak izbrani sklad.
[5] Zavarovalnica je ob vsakršnem izplačilu upravičena obračunati vse davčne obveznosti v skladu z vsakokratno veljavno zakonodajo.
9. člen: PRERAČUN PREMIJE V ENOTE PREMOŽENJA
[1] Zavarovalnica preračuna zavarovalno premijo, zmanjšano za vstopne stroške (v nadaljevanju »čista premija«), v enote premoženja na naložbenem računu z upoštevanjem VEP izbranega sklada, na peti delovni dan od plačila zavarovalne premije, če ni drugače določeno v prospektu ali na zavarovalni polici. Šteje se, da je premija plačana tistega dne, ko je prispelo nakazilo premije na račun zavarovalnice.
[2] Število enot premoženja na naložbenem računu se na podlagi plačane premije določi tako, da se znesek čiste premije deli z VEP izbranega sklada, ki velja na dan preračuna.
[3] VEP na naložbenem računu je odvisna od vrste sklada in je enaka bodisi zunanji referenčni vrednosti bodisi notranji referenčni vrednosti.
1/ Zunanja referenčna vrednost je VEP vzajemnega sklada, vrednost delnice investicijske družbe oziroma druga referenčna vrednost, ki je javno dostopna.
2/ Notranja referenčna vrednost je količnik med čisto vrednostjo premoženja notranjega sklada, ki ga je zavarovalnica oblikovala v zvezi z življenjskim zavarovanjem, in številom enot tega sklada.
[4] VEP sklada se objavlja v dnevnem časopisju ali na spletni strani zavarovalnice.
10. člen: VREDNOST PREMOŽENJA NA NALOŽBENEM RAČUNU ZAVAROVALCA
[1] Zavarovalnica zavsakega zavarovalca vodi naložbeni račun, na katerem se vodijo podatki o plačani premiji, gibanju VEP ter skupni vrednosti premoženja na naložbenem računu zavarovalca.
[2] Vrednost premoženja na naložbenem računu zavarovalca se na določen dan izračuna tako, da se število enot premoženja na naložbenem računu pomnoži z VEP posameznega sklada, ki velja na ta dan.
[3] Zavarovalnica po zaključku obračunskega dne za tekoči mesec obračuna zapadlo nevarnostno premijo za primer smrti. Poračun se izvede z zmanjšanjem ustreznega števila enot premoženja na naložbenem računu zavarovalca. Nevarnostna premija za primer smrti se obračuna z zmanjšanjem števila enot premoženja v protivrednosti te premije. Izračuna se na osnovi mesečnega faktorja nevarnostne premije, ki je enoten za vse starosti, ter razlike med zajamčeno zavarovalno vsoto in vrednostjo premoženja na naložbenem računu. Nevarnostna premija se obračuna samo, če zajamčena zavarovalna vsota presega vrednost premoženja na naložbenem računu zavarovalca.
[4] Nevarnostna premija za primer smrti se za posamezni sklad poračuna v sorazmerju z vrednostjo premoženja, vezanega na posamezni sklad.
11. člen: SPREMEMBA RAZDELITVE SREDSTEV MED SKLADI – PRENOS SREDSTEV
[1 ] Zavarovalec lahko zahteva, da se sredstva na naložbenem računu vzajemnega sklada vežejo na VEP drugega vzajemnega sklada, ki ga zavarovalnica ponuja v času trajanja vpisnega obdobja. Prenos sredstev iz zajamčenega sklada ali v zajamčeni sklad ni možen.
[2] V primeru prenosa sredstev iz vzajemnih skladov v vzajemne sklade, opredeljene v prvem odstavku tega člena, se garancija ohrani.
[3] Za prenos sredstev se obračunajo stroški prenosa po ceniku, ki velja ob vsakokratni zahtevi za prenos.
[4] Prenos sredstev se opravi na obračunski dan v mesecu po prejemu pisne zahteve, ki mora biti vročena zavarovalnici v času posameznega vpisnega obdobja in vsaj 8 dni pred koncem meseca. V nasprotnem primeru se prenos sredstev opravi na obračunski dan naslednjega meseca po prejemu zahteve.
12. člen: XXXXX XXXXXXXXXXX
[1] Zavarovalec lahko v času trajanja zavarovanja zahteva izplačilo odkupne vrednosti police. Odkupna vrednost zavarovanja je enaka vrednosti premoženja na naložbenem računu zavarovalca, zmanjšani za obračunane stroške. Vrednost premoženja na naložbenem računu zavarovalca se na določeni dan izračuna tako, da se število enot premoženja na naložbenem računu pomnoži z VEP posameznega sklada, ki velja na ta dan.
[2] Odkupna vrednost zavarovanja se izračuna na obračunski dan v mesecu po prejemu pisne zahteve, ki mora biti vročena zavarovalnici vsaj osem dni pred koncem meseca. V nasprotnem primeru se odkupna vrednost izračuna na obračunski dan naslednjega meseca po prejemu zahteve.
[3] Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena lahko zavarovalec v prvih desetih letih od začetka zavarovanja zahteva izplačilo odkupne vrednosti enot premoženja, ki so vezana na zajamčeni sklad, samo v naslednjih primerih:
1/ izselitev iz Republike Slovenije;
2/ smrt upravičenca ali ožjega družinskega člana;
3/ 100 % trajna invalidnost ali izguba poslovne sposobnosti ali težja bolezen zavarovane osebe;
4/ nepretrgana brezposelnost zavarovalca za obdobje, daljše od treh mesecev;
5/ če so se okoliščine od sklenitve zavarovalne pogodbe tako spremenile, da zaradi tega ni smiselno nadaljevati zavarovanja.
[4] Pravice odkupa ne morejo uveljaviti upniki zavarovalca in tudi ne zavarovalni upravičenec. Odkupno vrednost zavarovalnica upravičencu na njegovo zahtevo izplača, če je določitev upravičenca nepreklicna.
[5] Jamstvo zavarovalnice v primeru odkupa preneha ob 24.00 na dan izračuna odkupne vrednosti.
13. člen: PREDUJEM
[1] Zavarovalec lahko zahteva izplačilo predujma, če vrednost premoženja na naložbenem računu presega znesek najnižjega izplačila predujma, ki se določi v vsakokratnem veljavnem ceniku zavarovalnice.
[2] V primeru predujma se v prvih desetih letih od začetka zavarovanja izplača del vrednosti premoženja na naložbenem računu, in sicer v višini do 90 % vrednosti premoženja. Po preteku desetih let od začetka zavarovanja pa se lahko izplača do 100 % vrednosti
premoženja. V primeru izplačila celotne vrednosti premoženja na naložbenem računu zavarovanje preneha (odkup).
[3] Vrednost izplačila se določi na obračunski dan v mesecu po prejemu pisne zahteve, ki mora biti vročena zavarovalnici vsaj osem dni pred koncem meseca. V nasprotnem primeru se vrednost predujma izračuna na obračunski dan naslednjega meseca po prejemu zahteve.
[4] V primeru predujma se zajamčena zavarovalna vsota zniža za znesek izplačila, jamstvo za nezgodno smrt in garancija prenehata.
[5] Predujem sredstev premoženja zajamčenega sklada lahko zavarovalec zahteva le v primeru, če izpolnjuje pogoje iz tretjega odstavka 12. člena teh pogojev.
14. člen: RAZPOLAGANJE S PRAVICAMI IZ ZAVAROVANJA
[1] Dokler ne nastopi zavarovalni primer, pripadajo zavarovalcu vse pravice iz zavarovanja, razen če se je zavarovalec odpovedal pravici do spremembe upravičenca.
[2] Vse zavarovalčeve izjave in odločitve so obvezne zazavarovalnico samo, če so ji predložene, preden nastopi zavarovalni primer.
[3] Če upravičenec umre pred nastankom zavarovalnega primera, zajamčena zavarovalna vsota pripada naslednjemu upravičencu, če ta ni določen, pa premoženju zavarovalca.
[4] Če se zavarovanje nanaša na življenje koga drugega, je za določitev upravičenca potrebno tudi njegovo pisno soglasje.
15. člen: IZPLAČILA PO ZAVAROVALNI POGODBI
[1] Oseba, ki zahteva izplačilo po zavarovalni pogodbi, mora, ko nastopi s pogodbo predvideni primer, o tem takoj pisno obvestiti zavarovalnico in čim prej na svoje stroške priskrbeti in ji predložiti naslednje listine: 1/ polico;
2/ izpisek iz matične knjige umrlih, če gre za smrt;
3/ dokaz, da ima pravico zahtevati izplačilo, če to ni razvidno že iz police;
4/ listino, iz katere so razvidni rojstni podatki zavarovane osebe, če ti niso bili predloženi že prej;
5/ zavarovalnica sme zahtevati še druge dokaze, ki so potrebni za ugotovitev pravice do izplačila.
[2] Vrednost premoženja na naložbenem računu zavarovalca se izračuna na obračunski dan po prejemu zahteve za izplačilo, če je zavarovalnica prejela zahtevo za izplačilo vsaj 8 dni pred potekom meseca, sicer se izračuna na obračunski dan naslednjega meseca.
[3] V primeru smrti zavarovane osebe zavarovalnica izplača zajamčeno zavarovalno vsoto oziroma vrednost premoženja na naložbenem računu zavarovalca, če le-ta presega zajamčeno zavarovalno vsoto. Vrednost premoženja na naložbenem računu se izračuna na obračunski dan po prejemu dokazov o obstoju in višini obveznosti zavarovalnice.
[4] Če ni določeno drugače, mora zavarovalnica svojo obveznost izpolniti v štirinajstih dneh od dneva, ko je dobila vse dokaze o obstoju zavarovalnega primera in je hkrati znana višina obveznosti zavarovalnice.
[5] Zavarovalnica je upravičena, da od izplačila obračuna vse davčne obveznosti v skladu z vsakokratno veljavno zakonodajo.
16. člen: NAGRAJEVANJE ZVESTOBE
[1] Zavarovalnica na naložbeni račun zavarovalca vplača dodatna vplačila, če je od začetka zavarovanja preteklo vsaj deset let in je premija plačana za celotno obdobje. Dodatno vplačilo se izvede na zadnji obračunski dan posameznega leta.
[2] Višina dodatnega vplačila se določi kot odstotek (%) povprečne letne višine stanja sredstev na naložbenem računu zavarovalca. Odstotek se določi v vsakokratnem veljavnem ceniku zavarovalnice in se med trajanjem zavarovanja lahko spremeni.
17. člen: STORITVE ZAVAROVALNICE
[1] Zavarovalec mora za vse storitve, ki jih posebej zahteva od zavarovalnice, kot so sprememba zavarovanja, izdaja dvojnika polic, zastava zavarovalne police in drugo, plačati po ceniku, ki velja ob vsakokratni spremembi.
[2] Zavarovalnica nadomesti izgubljeno polico z dvojnikom tedaj, ko prejme pravnomočen sodni sklep, s katerim je izginula izvirna polica razglašena za neveljavno. Zavarovalnica lahko določi, da se izgubljena polica do določene zavarovalnine nadomesti z dvojnikom tudi brez sodnega sklepa.
3
18. člen: ZASTARANJE ZAHTEVKOV
[1] Terjatve zavarovalca oziroma upravičenca iz pogodbe o življenjskem zavarovanju zastarajo v petih letih, terjatve iz drugih zavarovalnih pogodb pa v treh letih, šteto od prvega dne po preteku koledarskega leta, v katerem je terjatev nastala.
[2] Če oseba dokaže, da do dneva izteka zastaralnega roka iz prvega odstavka tega člena ni vedela, da je zavarovalni primer nastopil, začne zastaranje teči, ko je za to izvedela; v vsakem primeru pa je terjatev iz življenjskega zavarovanja zastara v desetih letih, iz drugega zavarovanja pa v petih letih, šteto od prvega dne po preteku koledarskega leta, v katerem je terjatev nastala.
19. člen: VARSTVO OSEBNIH PODATKOV
[1] Zavarovalnica v zbirkah podatkov, ki jih vzpostavi, vodi in vzdržuje v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov in zavarovalništvo, obdeluje naslednje osebne podatke svojih strank:
(a) podatke, navedene v zavarovalni pogodbi in dokumentih, ki so z njo neločljivo povezani (npr. priloge, ponudbe, vprašalniki);
(b) podatke o zavarovalnih primerih ter za presojo zavarovalnega kritja in višine odškodnine oziroma zavarovalnine;
(c) podatke, ki jih zavarovalnica pridobi v drugih stikih z zavarovalcem, zavarovano osebo ali tretjimi osebami (npr. pri nagradnih igrah, dogodkih, ki jih organizira zavarovalnica, registraciji in uporabi mobilnih in spletnih aplikacij);
(d) podatke o danih privolitvah in podatke, posredovane s strani povezanih družb v Skupini Triglav na podlagi privolitve.
[2] S soglasjem stranke lahko zavarovalnica njene osebne podatke obdeluje tudi za namene, za katere le-ta posebej privoli.
[3] Osebne podatke iz zbirk zavarovalnice lahko obdelujejo tudi družbe, s katerimi ima zavarovalnica sklenjene pogodbe o obdelovanju osebnih podatkov. Če se pogodbeni obdelovalci osebnih podatkov nahajajo zunaj območja držav članic Evropske unije, se zagotavlja enak standard varstva osebnih podatkov, kot če bi obdelavo izvajala zavarovalnica sama. Prav tako lahko zavarovalnica za namen izvajanja zavarovalne in pozavarovalne pogodbe osebne podatke posreduje pozavarovalnici. Informacija o kategorijah pogodbenih obdelovalcev je dostopna v Politiki zasebnosti na spletni strani xxx.xxxxxxx.xx.
[4] Zavarovalnica obdeluje osebne podatke tudi za potrebe izvajanja bonitetnih programov, t.j. nudenja raznih bonov ugodnosti in dodatnih popustov (npr. vključitev v Triglav komplet). Vključitev v bonitetni program je za stranko popolnoma prostovoljna.
[5] Zavarovalnica osebne podatke, pridobljene na podlagi zakona ali sklenjene pogodbe, hrani do poteka zakonskega roka hrambe. Osebne podatke, ki jih obdeluje na podlagi osebne privolitve, pa hrani do preklica privolitve. Enako velja tudi za obdelavo teh podatkov v družbah, katerim so bili s privolitvijo osebni podatki posredovani.
[6] Stranka lahko kadarkoli začasno ali trajno prekliče privolitev za obdelavo osebnih podatkov za namene iz (2) odstavka tega člena, ugovarja obdelavi osebnih podatkov za neposredno trženje ali zahteva dostop, dopolnitev, popravek, omejitev obdelave, prenos ali izbris osebnih podatkov, ki se obdelujejo v zvezi z njo, s pisno zahtevo poslano na naslov: Zavarovalnica Triglav, d.d., Xxxxxxxxxxx 00, 0000 Xxxxxxxxx, ali xxxx@xxxxxxx.xx ali s pomočjo spletnega obrazca dostopnega na spletni strani xxx.xxxxxxx.xx. Preklic privolitve ne vpliva na zakonitost obdelave, ki se je na podlagi privolitve izvajala do njenega preklica.
[7] Pooblaščena oseba za varstvo podatkov v zavarovalnici je dostopna na naslovu: xxx@xxxxxxx.xx.
[8] Stranka ima pravico vložiti pritožbo pri Informacijskem pooblaščencu, če meni, da se njeni osebni podatki obdelujejo v nasprotju z veljavnimi predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov.
[9] Več informacij o varstvu osebnih podatkov v zavarovalnici je objavljenih v Politiki zasebnosti na spletni strani xxx.xxxxxxx.xx.
[10] V primeru sozavarovanja so na straniTriglav, Zdravstvene zavarovalnice, d.d., kontaktni naslovi za preklic privolitve, ugovore in druge zahteve v zvezi z obdelavo osebnih podatkov: Triglav, Zdravstvena zavarovalnica, d.d., Xxxxxxxxxxx xxxxx 00, 0000 Xxxxx, ali xxxx@xxxxxxxxxxxxxx.xx ali spletni obrazec na strani xxx.xxxxxxxxxxxxxx.xx. Xxxxxxx, Zdravstvena zavarovalnica, d.d., ima Politiko zasebnosti objavljeno na svoji spletni strani xxx.xxxxxxxxxxxxxx.xx, pooblaščena oseba za varstvo osebnih podatkov pa je dostopna na naslovu: xxx@xxxxxxxxxxxxxx.xx.
20. člen: PRITOŽBENI POSTOPEK
[1] Zoper odločitev ali ravnanje zavarovalnice je dovoljena pritožba. Pritožba se vloži pri tisti organizacijski enoti zavarovalnice, kjer je nastala domnevna kršitev. Pritožba se lahko odda osebno, po pošti ali na spletnih straneh xxx.xxxxxxx.xx.
[2] Pritožbo obravnava pristojna pritožbena komisija v skladu s pravilnikom, ki ureja interni pritožbeni postopek.
[3] Odločitev pritožbene komisije je dokončna.
21. člen: PRISTOJNOSTI V PRIMERU SPORA
[1] V sporih, v katerih je tožena zavarovalnica, je poleg sodišča splošne krajevne pristojnosti pristojno tudi sodišče, na območju katerega ima tožnik stalno oziroma začasno prebivališče ali sedež.
[2] V sporih, v katerih je tožen zavarovalec ali upravičenec, je krajevno pristojno sodišče, naobmočjukateregaimazavarovalec aliupravičenec stalno ali začasno prebivališče ali sedež.
[3] Za spore v zvezi z zavarovalno pogodbo je poleg sodišča na podlagi posebnega sporazuma pristojna Arbitraža pri Zavarovalnici Triglav, d.d., e-naslov: xxxxxxxxx@xxxxxxx.xx, tel. x000 0 0000 000.
[4] V skladu z Zakonom o izvensodnem reševanju potrošniških sporov lahko potrošnik vloži pobudo za rešitev spora z zavarovalnico tudi pri izbranem izvajalcu izvensodnega reševanja potrošniških sporov pri Slovenskem zavarovalnem združenju (mediacijski center). Kontaktni podatki na dan 18.3.2019: xxx.xxx-xxxxxxxxx.xx, e-naslov: irps@zav- xxxxxxxxx.xx, tel. x000 0 0000 000. Pobudo lahko vloži, če je predhodno vložil pritožbo pri zavarovalnici, ki ji ni bilo ugodeno ali zavarovalnica o pritožbi ni odločila v 30 dneh. Zavarovalnica si pridržuje pravico do spremembe izbranega izvajalca, ki ga objavi na spletni strani www. xxxxxxx.xx.
[5] Za obravnavanje kršitev dobrih poslovnih običajev zavarovalnic je pristojen Xxxxx dobrih poslovnih običajev v zavarovalništvu, ki deluje pri Slovenskem zavarovalnem združenju.
22. člen: SPREMEMBA PODATKOV IN OBVEŠČANJE S STRANI ZAVAROVALNICE
[1] Zavarovalec mora obvestiti zavarovalnico o spremembi svojega osebnega imena ali bivališča oziroma svoje firme ali sedeža v petnajstih dneh od dneva spremembe.
[2] Če je zavarovalec spremenil svoje osebno ime ali bivališče oziroma svojo firmo ali sedež, pa tega ni sporočil zavarovalnici, zadošča, da zavarovalnica obvestilo, ki ga mora sporočiti zavarovalcu, pošlje na naslov njegovega zadnjega znanega bivališča oziroma sedeža ali ga naslovi na zadnje znano ime oziroma firmo.
[3] Vročitev priporočenega obvestila, poslanega s strani zavarovalnice, se šteje za opravljeno petnajsti dan po tem, ko je pošiljka oziroma sporočilo o pošiljki dostavljeno zavarovalcu na naslov njegovega zadnjega znanega bivališča oziroma sedeža ali na njegovo zadnje znano ime oziroma firmo.
4
Ti splošni pogoji z oznako PG-U-GB-GAR/19-4 se uporabljajo od 1. aprila 2019