We use cookies on our site to analyze traffic, enhance your experience, and provide you with tailored content.

For more information visit our privacy policy.

IZBIRA SKLADA, NA KATEREGA SE VEŽE VREDNOST PREMOŽENJA Vzorčne klavzule

IZBIRA SKLADA, NA KATEREGA SE VEŽE VREDNOST PREMOŽENJA. [1] Zavarovalec ob sklenitvi življenjskega zavarovanja v okviru ponudbe zavarovalnice izbere sklade ETF, na katere se veže vrednost enote premoženja. [2] Skladi ETF so kotirajoči indeksni skladi, s katerimi se tako kot z obveznicami in delnicami trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev. Vezani so na določen indeks, surovino, panogo ali regijo. Naložbena politika sklada tako posnema gibanje vrednosti indeksa, surovine panoge ali regije, na katero je vezan sklad. Pri skladih je vrednost delnice odvisna od borzne cene - tečaja sklada. Za vrednost delnice sklada se uporabi uradni zaključni tečaj primarne borze, kot je objavljen na informacijskem terminalu Bloomberg. Če uradni tečaj sklada na primarni borzi ni dostopen, se uporabi tečaj sklada, kot ga izračuna skrbnik sklada in je objavljen na informacijskem terminalu Bloomberg. Če je tečaj sklada določen v tuji valuti, se za preračun v uradno denarno enoto RS uporabi srednji tečaj Banke Slovenije na dan preračuna. [3] Za delnico sklada ETF se uporablja izraz vrednost enote premoženja (VEP). VEP na naložbenem računu zavarovalca je odvisna od gibanja tečaja sklada ETF. [4] Upravičenja iz zavarovalne pogodbe so neposredno povezana z gibanjem VEP izbranega sklada. [5] Skladi se med seboj razlikujejo zlasti glede na stopnjo tveganja naložb in naložbeno strukturo. Naložbena struktura in stopnja tveganja naložb skladov je razvidna iz prospekta izbranega sklada, ki je javno dostopen na spletni strani upravljavca sklada. [6] Zavarovalec ob sklenitvi pogodbe določi razdelitev zavarovalne premije med izbrane sklade, na katere se veže VEP. Zavarovalec lahko med trajanjem zavarovanja zahteva spremembo razdelitve premije med izbranimi skladi. Zavarovalec uveljavlja pravico do spremembe razdelitve premije na podlagi pisne ali elektronske zahteve, ki jo predloži zavarovalnici.
Sample 1Sample 2Sample 3See All (6)
IZBIRA SKLADA, NA KATEREGA SE VEŽE VREDNOST PREMOŽENJA. [1] Ob sklenitvi zavarovanja se vrednost enote premoženja (v nadaljevanju »VEP«) veže na naložbeno kombinacijo, kot sledi: 50 % vplačane enkratne premije se veže na vzajemni sklad, 50 % pa na zajamčeni sklad. VEP na naložbenem računu zavarovalca je odvisna od gibanja vrednosti investicijskih kuponov oziroma drugih vrednostnih papirjev sklada. Pri zajamčenem skladu je zagotovljena rast VEP tako, da letno narašča po stopnji zajamčene donosnosti. Zavarovalnica za čas vpisnega obdobja določi sklada, ki sta veljavna v posameznem vpisnem obdobju. Zavarovalec se o vsakokratnem vpisnem obdobju seznani z dopolnilnimi pogoji, ki so objavljeni na spletni strani xxx.xxxxxxx.xx ali spletni strani banke. [2] Upravičenja iz zavarovalne pogodbe Enkratnega naložbenega življenjskega zavarovanja z delnim jamstvom so neposredno povezana z gibanjem VEP izbranega sklada. Naložbe zavarovalnice v največji možni meri obsegajo naložbe v vrednostne papirje, ki predstavljajo VEP izbranega sklada. [3] Skladi se med seboj razlikujejo zlasti glede na stopnjo tveganja naložb in naložbeno strukturo. Naložbena struktura skladov in stopnja tveganja naložb je razvidna iz prospekta posameznega sklada. [4] V primeru prenehanja sklada oziroma odločitve zavarovalnice, da določen sklad umakne iz svoje ponudbe, bo zavarovalnica prenesla sredstva v drug sklad iz svoje ponudbe, ki se po lastnostih in naložbeni politiki najbolje ujema z nadomeščenim skladom. Zavarovalnica je pri tem upravičena obračunati samo dejanske stroške prenosa. [5] Zavarovalnica je o prenosu sredstev iz prejšnjega odstavka dolžna obvestiti zavarovalca. [6] Premoženje, povezano z zavarovanjem, vodi zavarovalnica v skladu z zakonom, ki ureja zavarovalništvo, ločeno od ostalega premoženja zavarovalnice, ter ima v ta namen oblikovan poseben register sredstev življenjskih zavarovanj.
Sample 1
IZBIRA SKLADA, NA KATEREGA SE VEŽE VREDNOST PREMOŽENJA. [1] V okviru zavarovanja ima zavarovalec možnost izbire med dvema naložbenima strategijama: Kombinacija skladov Naložbeni trendi in Samostojna izbira skladov. [2] Zavarovalec lahko, v skladu z omejitvami, opredeljenimi v teh splošnih pogojih, v času trajanja zavarovanja vloži pisno zahtevo za spremembo naložbene strategije, tako da izbere drugo naložbeno strategijo, ki jo zavarovalnica v zvezi z naložbenim zavarovanjem trži v času vložitve pisne zahteve. [3] Zavarovalec ob sklenitvi zavarovanja v okviru izbrane naložbene strategije izbere sklade, na katere se veže vrednost enote premoženja (v nadaljevanju »VEP«). VEP na naložbenem računu zavarovalca je odvisna od gibanja vrednosti investicijskih kuponov oziroma drugih vrednostnih papirjev sklada. [4] Upravičenja iz zavarovalne pogodbe so neposredno povezana z gibanjem VEP izbranega sklada. Naložbe zavarovalnice v največji možni meri obsegajo naložbe v vrednostne papirje, ki predstavljajo VEP izbranega sklada. [5] Skladi se med seboj razlikujejo zlasti glede na stopnjo tveganja naložb in naložbeno strukturo. Naložbena struktura skladov in stopnja tveganja naložb je razvidna iz prospekta posameznega sklada.
Sample 1
IZBIRA SKLADA, NA KATEREGA SE VEŽE VREDNOST PREMOŽENJA. [1 ] Zavarovalec ob sklenitvi zavarovanja v okviru ponudbe zavarovalnice izbere sklade, na katere se veže vrednost enote premoženja (v nadaljevanju »VEP«). VEP na naložbenem računu zavarovalca je odvisna od gibanja vrednosti investicijskih kuponov oziroma drugih
Sample 1

Related to IZBIRA SKLADA, NA KATEREGA SE VEŽE VREDNOST PREMOŽENJA

  • Ustreznost za opravljanje poklicne dejavnosti Gospodarski subjekt mora biti vpisan v enega od poklicnih ali poslovnih registrov, ki se vodijo v državi članici, v kateri ima gospodarski subjekt sedež. Seznam poklicnih ali poslovnih registrov v državah članicah Evropske unije določa Priloga XI Direktive 2014/24/EU. Če mora imeti gospodarski subjekt določeno dovoljenje ali biti član določene organizacije, da lahko v svoji matični državi opravlja določeno storitev, lahko naročnik v postopku za oddajo javnega naročila storitev od njega zahteva, da predloži dokazilo o tem dovoljenju ali članstvu. Gospodarski subjekt izpolni zahtevo s predložitvijo *.pdf datoteke izpolnjene in podpisane priloge 3.

  • Sposobnost za opravljanje poklicne dejavnosti ponudnik mora biti vpisan v enega od poklicnih ali poslovnih registrov, ki se vodijo v državi članici, v kateri ima gospodarski subjekt sedež. Seznam poklicnih ali poslovnih registrov v državah članicah Evropske unije določa Priloga XI Direktive 2014/24/EU.

  • Zavarovanje za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti Izbrani ponudnik bo moral predložiti finančno zavarovanje za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti. Finančno zavarovanje mora biti brezpogojno in plačljivo na prvi poziv. Izbrani ponudnik lahko predloži bančno garancijo ali kavcijsko zavarovanje pri zavarovalnici. Če bo ponudnik za zavarovanje pogodbenih obveznosti predložil kavcijsko zavarovanje zavarovalnice, mora biti vsebinsko enakovredno vzorcu bančne garancije. Finančno zavarovanje, ki ga izbrani ponudnik ne predloži po vzorcu iz razpisne dokumentacije (vzorec 18.1 »Vzorec finančnega zavarovanja za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti«), po vsebini ne sme bistveno odstopati od vzorca finančnega zavarovanja iz razpisne dokumentacije in ne sme vsebovati dodatnih pogojev za izplačilo, krajših rokov, kot jih je določil naročnik, nižjega zneska, kot ga je določil naročnik ali spremembe krajevne pristojnosti za reševanje sporov med upravičencem in izdajateljem zavarovanja. Zavarovanje za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti bo izbrani ponudnik moral predložiti naročniku najkasneje do začetka veljavnosti pogodbe, v višini 10 % (deset odstotkov) od skupne vrednosti pogodbe v EUR z DDV, veljavno za čas trajanja pogodbe, podaljšanega za 30 (trideset) dni. Naročnik bo unovčil zavarovanje za dobro izvedbo obveznosti po tej pogodbi v primeru, da izvajalec ne bo pravilno in/ali pravočasno opravil svojih obveznosti v skladu z pogodbenimi določili.

  • UGOTAVLJANJE SPOSOBNOSTI ZA FIZIČNE OSEBE Priloga 3/2

  • Finančno zavarovanje za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti V roku osem (8) delovnih dni po podpisu pogodbe mora prodajalec predložiti instrument finančnega zavarovanja (originalno brezpogojno, nepreklicno bančno garancijo unovčljivo na prvi poziv, izdelano po Enotnih pravilih za garancije na poziv (EPGP, revizija iz leta 2010) ali enakovredno kavcijsko zavarovanje zavarovalnice) za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti v višini 10% pogodbene vrednosti z DDV, sicer lahko kupec brez kakršnih koli obveznosti do prodajalca odstopi od pogodbe. Instrument finančnega zavarovanja mora veljati 120 dni po roku veljavnosti pogodbe. Če se med trajanjem izvedbe pogodbe spremenijo roki, se mora temu primerno spremeniti instrument finančnega zavarovanja oziroma podaljšati njegova veljavnost. V primeru, da prodajalec kupcu ne izroči instrumenta zavarovanja, je kupec upravičen zadržati del sredstev v višini vrednosti finančnega zavarovanja (10% pogodbene vrednosti z DDV) še toliko časa, kolikor bi bila veljavnost finančnega zavarovanja. Zadržano plačilo se ne obrestuje. Finančno zavarovanje lahko kupec unovči v naslednjih primerih, ko se šteje, da prodajalec ni dobro izvedel svojih obveznosti oz. so ostali razlogi za prenehanje pogodbenega razmerja, ki narekujejo unovčitev finančnega zavarovanja: • če prodajalec dobave ne opravlja v skladu s pogodbenimi zahtevami ali s tehničnimi specifikacijami; • če kupec razdre pogodbo zaradi kršitev ali zamude na strani prodajalca ali večkratno ponavljajoče dobave blaga pomanjkljive/slabe kakovosti; • če prodajalec objavi nesolventnost, prisilno poravnavo xxx xxxxxx; • če prodajalec krši zaupnost podatkov; • če ob izteku veljavnosti obstoječega finančnega zavarovanja pred iztekom veljavnosti pogodbe z morebitnimi aneksi, ne predloži novega finančnega zavarovanja v ustrezni obliki, višini in roku trajanja; • če prodajalec brez dogovora s kupcem odstopi od pogodbe/posameznega naročila in razlogi za to niso na kupčevi strani. Kupec lahko finančno zavarovanje uveljavi brez predhodnega opomina, mora pa prodajalca o tem, da ga je uveljavil, obvestiti pisno po elektronski ali klasični pošti. Če kupčeva škoda presega znesek finančnega zavarovanja, lahko kupec zahteva razliko povrnitve nastale škode od prodajalca v celoti. Instrument finančnega zavarovanja za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti kupec lahko unovči, če prodajalec svojih obveznosti do kupca ne izpolni skladno s to pogodbo, v dogovorjeni kvaliteti, količini in roku, ter v primeru, da prodajalec ne izpolni svojih pogodbenih obveznosti, zaradi tega, ker se je nad njim začel postopek zaradi insolventnosti.

  • ZAVAROVANJE ZA RESNOST PONUDBE 27.1 Ponudniki morajo naročniku kot sestavni del ponudbe predložiti finančno zavarovanje za resnost ponudbe. Ponudnik mora predložiti bančno garancijo ali kavcijsko zavarovanje za zavarovanje resnosti ponudbe, skladno z vzorcem iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (Obrazec 5). Zavarovanje za resnost ponudbe mora biti v višini 100.000,00 EUR in z veljavnostjo šest (6) mesecev po skrajnem roku za predložitev ponudb. V primeru predložitve bančne garancije, kot zavarovanja za resnost ponudbe, naročnik zahteva bančno garancijo, za katero veljajo Enotna pravila za garancije na poziv (EPGP) revizija iz leta 2010, izdana pri MTZ pod št. 758, saj v skladu s temi pravili za unovčitev garancije predložitev originala garancije ni obvezna. Naročnik bo sprejel kot ustrezno zavarovanje za resnost ponudbe izključno tisto, za unovčitev katerega predložitev originala finančnega zavarovanja ni obvezna. V primeru predložitve kavcijskega zavarovanja, kot zavarovanja za resnost ponudbe, bo naročnik sprejel kot ustrezno zavarovanje za resnost ponudbe izključno tisto kavcijsko zavarovanje, za unovčitev katerega predložitev originala finančnega zavarovanja ni obvezna. 27.2 V kolikor zaradi objektivnih okoliščin v roku veljavnosti ponudbe in zavarovanja za resnost ponudbe ne pride do podpisa pogodbe, lahko naročnik zahteva od ponudnikov, da za določeno število dni podaljšajo rok veljavnosti ponudbe in zavarovanja za resnost ponudbe. Zahteve in odgovori v zvezi s podaljšanjem veljavnosti ponudbe in zavarovanja za resnost ponudbe morajo biti v pisni obliki. Ponudnik lahko zavrne takšno zahtevo, ne da bi naročnik unovčil njegovo zavarovanje za resnost ponudbe, toda s tem je njegova ponudba izločena iz postopka javnega naročanja.

  • Podatki o naročniku Naročnik javnega naročila je JAVNO PODJETJE ENERGETIKA LJUBLJANA d.o.o., Xxxxxxxxxx xxxxx 00, 0000 Xxxxxxxxx.

  • PODATKI O PONUDNIKU POLNI NAZIV IN FIRMA PONUDNIKA: NASLOV PONUDNIKA: TELEFON: IDENTIFIKACIJSKA (DAVČNA) ŠTEVILKA PONUDNIKA: MATIČNA ŠTEVILKA PONUDNIKA: ŠT. TRANSAKCIJSKEGA RAČUNA: ODGOVORNA OSEBA ZA PODPIS POGODBE: ZAKONITI ZASTOPNIKI PONUDNIKA Kraj in datum: Ponudnik: Podpis: Ponudnik predloži obrazec Ponudbeni predračun v 2. fazi v razdelek »Predračun«.

  • Ponudba s podizvajalci V primeru, da ponudnik nastopa skupaj z enim ali več podizvajalci, mora v prilogi 4 navesti naslednje podatke, ki so tudi obvezna sestavina pogodbe: − vse vrste materiala in vrste del, ki jih bo dobavil oziroma izvedel podizvajalec, − podatke o podizvajalcu (naziv, polni naslov, matična številka, davčna številka in transakcijski račun), − predmet, količina, vrednost, kraj in rok dobave oziroma izvedbe del. Podatki iz prejšnjega odstavka so obvezna sestavina pogodbe o izvedbi javnega naročila. Ponudnik mora za vse navedene podizvajalce predložiti pisne izjave vseh podizvajalcev, ki bodo sodelovali pri realizaciji naročila, da ima ponudnik poravnane vse poslovne obveznosti do njih (priloga 4/1), priložiti potrjeno pooblastilo ponudnika, da na podlagi potrjenega računa, naročnik neposredno plačuje podizvajalcem (priloga 4/2) in priložiti potrjeno soglasje podizvajalca, na podlagi katerega naročnik namesto izvajalca poravna podizvajalčevo terjatev do izvajalca (priloga 4/3). Kadar namerava ponudnik izvesti javno naročilo s podizvajalcem, mora pogoje iz tretjega odstavka 42. člena ZJN-2 izpolnjevati tudi podizvajalec, ki bo sodeloval pri izvedbi javnega naročila. Podizvajalec mora izpolniti in podpisati prilogo 3/2. V kolikor bo ponudnik nastopal s podizvajalci, bo moral skleniti pogodbo v skladu z določili od šestega (6.) do dvanajstega (12.) odstavka 74. člena ZJNVETPS. Ponudnik, kateremu bo javno naročilo oddano, bo v razmerju do naročnika v celoti odgovarjal za izvedbo prejetega naročila, ne glede na število podizvajalcev. Izbrani ponudnik bo v primeru sklenitve pogodbe dolžan naročnika obveščati o vseh spremembah v zvezi s podizvajalci, ki bodo sodelovali pri izvedbi predmeta naročila. Ponudnik, ki izvaja javno naročilo z enim ali več podizvajalci, mora imeti ob sklenitvi pogodbe z naročnikom ali med njenim izvajanjem, sklenjene pogodbe s podizvajalci. Podizvajalec mora naročniku posredovati kopijo pogodbe, ki jo je sklenil s svojim naročnikom (ponudnikom), v petih (5) dneh od sklenitve te pogodbe (med naročnikom in ponudnikom). Naročnik bo po prejemu kopije pogodbe preveril, ali ima ponudnikovo pooblastilo iz prve (1.) alineje sedmega odstavka 74. člena ZJNVETPS in podizvajalčevo soglasje iz druge (2.) alineje sedmega (7.) odstavka 74. člena ZJNVETPS. Če pooblastila ali soglasja nima, bo ponudnika ali podizvajalca nemudoma pozval, da mu ta dokument predloži v roku petih dni od prejema poziva. Če ponudnik ali podizvajalec pooblastila ali soglasje naročniku ne predložita v tem roku, bo naročnik Državni revizijski komisiji predlagal, da uvede postopek o prekršku iz 1. točke prvega odstavka 106.a člena ali prvega odstavka 106.b člena ZJNVETPS. Neposredna plačila podizvajalcem so v skladu z ZJNVETPS obvezna, zato bo naročnik vsa plačila morebitnim podizvajalcem plačeval v skladu z Uredbo o neposrednih plačilih podizvajalcu pri nastopanju ponudnika s podizvajalcem pri javnem naročanju. Izbrani ponudnik mora svojemu računu obvezno priložiti račune svojih podizvajalcev, ki jih je predhodno potrdil.

  • UGOTAVLJANJE SPOSOBNOSTI Za ugotavljanje sposobnosti mora vsak v ponudbi navedeni gospodarski subjekt (ponudnik, partner v skupni ponudbi, podizvajalec, subjekt katerega zmogljivost se uporablja) izpolnjevati pogoje skladno z določbami ZJN-3 in pogoje, ki so določeni v tej razpisni dokumentaciji. Naročnik lahko pred oddajo javnega naročila zahteva potrdila, izjave in druga dokazila iz 77. člena ZJN-3 kot dokaz neobstoja razlogov za izključitev iz 75. člena tega zakona in kot dokaz izpolnjevanja pogojev za sodelovanje v skladu s 76. členom tega zakona. Če država članica ali tretja država dokumentov in potrdil ne izdaja ali če ti ne zajemajo vseh primerov iz prvega in drugega odstavka ter b) točke četrtega in b) točke šestega odstavka 75. člena tega zakona, jih je mogoče nadomestiti z zapriseženo izjavo, če ta v državi članici ali tretji državi ni predvidena, pa z izjavo določene osebe, dano pred pristojnim sodnim ali upravnim organom, notarjem ali pred pristojno poklicno ali trgovinsko organizacijo v matični državi te osebe ali v državi, v kateri ima sedež gospodarski subjekt. Podatke, ki se vodijo v uradnih evidencah in gospodarski subjekt za njih ni predložil dokazila sam, lahko naročnik namesto v uradni evidenci preveri v enotnem informacijskem sistemu, ki predstavlja zbirko podatkov o gospodarskih subjektih ter njihovih ponudbah in ga vodi ministrstvo, pristojno za javna naročila, če gospodarski subjekt v tem sistemu naročnika izkazljivo potrdi.