SPLOŠNIPOGOJI ZA GRADBENO ZAVAROVANJE - ALL-SI/GRA/08
SPLOŠNIPOGOJI ZA GRADBENO ZAVAROVANJE - ALL-SI/GRA/08
Izrazi v teh pogojih pomenijo:
zavarovalec - oseba, ki sklene zavarovalno pogodbo; zavarovanec - oseba, katere premoženje in/ali premoženjski interes je zavarovan. Zavarovalec in zavarovanec sta ista oseba, razen pri zavarovanju na tuj račun;
polica - listina o zavarovalni pogodbi; franšiza - udeležba zavarovanca pri škodi;
premija - znesek, ki ga zavarovalec plača zavarovalnici; zavarovalnina - znesek, ki ga zavarovalnica plača po zavarovalni pogodbi.
SKUPNA DOLOČILA
Definicija škodnega dogodka:
1) Za škodni dogodek se smatrajo vse škode na zavarovanih stvareh, ki izhajajo neposredno iz istega vzroka in se zgodijo v istem časovnem obdobju in v istem kraju.
2) Za vzrok se razume nevarnost oziroma zaporedje nevarnosti, ki neposredno povzročijo škode.
Primer: škode, ki nastanejo kot posledica ene od spodaj naštetih nevarnosti, se štejejo za en sam škodni dogodek:
a) neurje zaradi atmosferskih motenj; določi meteorološki inštitut;
b) toča in/ali nevihte in/ali tornado, ki je posledica atmosferskih motenj;
c) potres, cunami, vulkanski izbruh;
d) poplave oz. visoke vode, ki imajo lahko več vrhuncev;
e) požar;
f) stavke, neredi, demonstracije v mestih, krajih in vaseh.
3) Če število škodnih dogodkov ne more biti določeno po prvem odstavku, se uporabi »časovna klavzula«:
Dogodek zajema neprekinjeno časovno obdobje, začenši s pojavom prve posamezne izgube in traja:
- 24 ur za nevarnosti, navedene v 2b);
- 72 ur za nevarnosti, navedene pod 2a), e) in f);
- 504 ure za nevarnosti, navedene pod 2d);
- 168 ur za nevarnosti, navedene v 2c), kot tudi tiste, ki niso navedene v odstavku 2, vendar so predmet zavarovalne pogodbe - je podano kritje.
4) V primeru več kot enega škodnega dogodka hkrati, ko ni mogoče določiti vzroka škodnega dogodka, se smatra kot vzrok škodnega dogodka tisti vzrok, ki je za nastanek škode najbolj verjeten.
5) V primeru znanstvene negotovosti glede vprašanja vzroka nastanka škodnega dogodka, se pogodbenika strinjata, da poiščeta strokovne nasvete iz nevtralne in priznane organizacije.
1. člen - ZAVAROVANE NEVARNOSTI
(1) Zavarovanje krije v obsegu, ki je določen s temi pogoji, direktno fizično uničenje ali poškodbo zavarovanih stvari zaradi naslednjih temeljnih nevarnosti:
1) požara, strele, eksplozije, viharja, toče, padca letala, manifestacije in demonstracije, izliva vode,
mraza, ledu in snega, snežnega plazu, dežja, odtrganja in zrušenja zemljišča ter zemeljskega usada;
2) gradbene nezgode;
3) nespretnosti, malomarnosti in naklepa;
4) vlomske tatvine.
(2) Če je posebej dogovorjeno in je obračunana dodatna premija, krije zavarovanje uničenje ali poškodbo zavarovanih stvari zaradi ene ali več naslednjih dodatnih nevarnosti:
1) poplave, visoke vode in talne vode;
2) potresa;
3) zemeljskega plazu;
4) odgovornosti izvajalca del;
5) pogodbene odgovornosti izvajalca del v času garancije.
(3) Zavarovanje krije nastalo škodo na mehanski in elektro opremi, ki je ali bo vgrajena v zavarovani objekt v gradnji; njena vrednost pa je zajeta v predračunski vrednosti objekta v gradnji. Obseg škode, ki jo na tej opremi krije zavarovanje, se ugotavlja po veljavnih splošnih pogojih za montažno zavarovanje.
(4) Ko nastane zavarovalni primer, krije zavarovanje tudi izginotje zavarovanih stvari in stroške čiščenja, rušenja in odvoza v zvezi z nastalim zavarovalnim primerom.
(5) Zavarovanje ne krije:
1) pogodbenih kazni (penalov);
2) posredne škode ali izgub zaradi nastanka zavarovalnega primera (izgubljene najemnine, prekinitve dela, zmanjšanja vrednosti in podobnih izgub).
(6) Zavarovanje ne krije škode zaradi jedrske reakcije, jedrske radiacije ali radioaktivne kontaminacije.
(7) Ne glede na druge določbe te zavarovalne pogodbe s tem zavarovanjem ni krita škoda, ki je nastala v neposredni ali posredni povezavi s terorističnim dejanjem, niti kateri koli stroški, ki so nastali kot posledica škode, in sicer niti v primeru, če je skupaj s terorističnim dejanjem na nastanek škode vplival še kak drug vzrok ali dejanje.
Šteje se, da je teroristično dejanje vsako nasilno dejanje ali dejanje, ki ogroža človeško življenje, premično oziroma nepremično premoženje ali infrastrukturo kakšne države ali ima namen ustrahovati ali ustrahuje javnost oziroma kateri koli njen del. Za teroristično dejanje se šteje tako dejanje, ki je izvedeno samostojno, kakor tudi tisto, ki je izvedeno v povezavi s katero koli organizacijo ali oblastjo. Iz kritja so izključeni tudi škoda in stroški, nastali zaradi preprečevanja oziroma zatiranja terorističnih dejanj.
2. člen – POŽAR
(1) Požar je ogenj, ki nastane zunaj določenega ognjišča ali to zapusti in je sposoben, da se širi s svojo lastno močjo.
(2) Ne šteje se, da je nastal požar in zavarovalnica ni dolžna povrniti škode, če je zavarovana stvar uničena ali poškodovana, ker je:
1) bila izpostavljena koristnemu ognju ali toploti zaradi obdelave, predelave ali v druge namene (na primer pri sušenju, kuhanju, segrevanju in podobnem) ali zaradi tega, ker je stvar padla ali jo je kdo vrgel v ognjišče (peč, štedilnik in podobno);
2) pregorela, se osmodila ali ožgala zaradi cigarete, žerjavice, svetilke, peči in podobnega.
(3) Zavarovanje krije tudi škodo zaradi samovžiga zaloge blaga, če je to uskladiščeno po ustreznih predpisih.
3. člen – STRELA
(1) Zavarovanje krije škodo, ki jo na zavarovanih stvareh povzroči strela s toplotno in rušilno močjo, ali ki nastane zaradi udarca predmetov, ki jih je strela podrla ali vrgla na zavarovano stvar.
(2) Zavarovanje ne krije škode:
1) na električnih strojih, aparatih in električnih vodih zaradi delovanja električnega toka, pregrevanja zaradi preobremenitve in atmosferskih vplivov (statičnih napetosti in indukcije zaradi atmosferskih izpraznitev in podobnih pojavov);
2) ki jo povzroči strela s prenosom električne energije po električnih vodih (indirektni udar strele), kakor tudi ne škode na varovalkah katere koli vrste, zaščitnih stikalih, odvodnikih prenapetosti, strelovodih in podobnih napravah, ki nastane ob njihovem delovanju;
3) na strelovodih oziroma škode, ki nastane zaradi pomanjkljivega delovanja strelovodov.
4. člen – EKSPLOZIJA
(1) Eksplozija je nenadna sprostitev sile, ki nastane zaradi težnje pare in plinov po raztezanju. Pri posodah (kotlih, ceveh ipd.) se šteje za eksplozijo, če stena posode popusti v tolikšni meri, da se pritisk v posodi v trenutku izenači z zunanjim pritiskom.
(2) Zavarovanje ne krije škode zaradi:
1) miniranja, ki ga opravi zavarovanec, ali zaradi dovoljenega miniranja, ki ga opravijo drugi;
2) eksplozije v prostoru za notranje zgorevanje (valj motorja), do katere pride na strojih;
3) eksplozije, ki je reden pojav v proizvodnem postopku;
4) vzbuha iz peči in podobnih naprav;
5) eksplozije biološkega izvora;
6) preboja zvočnega zidu;
7) eksplozije, ki nastane v posodah pod pritiskom (kotlih, ceveh ipd.) zaradi dotrajanosti, izrabljenosti ali prevelike količine rje, kotlovca ali usedlin na posodi; krita pa je škoda zaradi eksplozije posode na drugih zavarovanih stvareh;
8) podpritiska v posodah (implozije).
5. člen – VIHAR
(1) Vihar je veter s hitrostjo najmanj 17,2 m na sekundo ali 62 km na uro (8. stopnja po Beaufortovi lestvici). Šteje se, da je bil vihar, če je veter v kraju, kjer je poškodovana stvar, lomil veje in debla ali poškodoval dobro vzdrževane zgradbe. Če je hitrost vetra dvomljiva, jo mora zavarovanec dokazati s podatki hidrometeorološkega zavoda.
(2) Zavarovanje krije le škodo, ki nastane zaradi neposrednega delovanja viharja ali neposrednega udarca predmetov, ki jih je na zavarovano stvar podrl ali vrgel vihar. Krita je tudi škoda, ki nastane zaradi zamakanja padavin skozi odprtine, ki jih je napravil vihar.
(3) Zavarovanje ne krije škode:
1) zaradi zanašanja dežja, toče, snega ali drugih stvari skozi odprta okna ali druge odprtine na zgradbah, razen zanašanja skozi odprtine, ki jih je napravil vihar;
2) na stvareh na prostem (v kopicah, stogih ipd.), pod nadstrešnicami in v odprtih zgradbah;
3) na zgradbi, ki ni zgrajena na način, ki je v kraju v navadi, ali je slabo vzdrževana ali dotrajana;
4) na razprostrtih plastičnih folijah.
6. člen – TOČA
(1) Zavarovanje krije škodo, ki nastane, kadar toča z udarcem poškoduje zavarovano stvar, tako da jo razbije, prebije, odkruši ali pa zavarovana stvar zaradi udarca poči ali spremeni obliko. Krita je tudi škoda, ki nastane zaradi zamakanja padavin skozi odprtine, ki jih je napravila toča.
(2) Zavarovanje ne krije škode na razprostrtih plastičnih folijah za zaščito rastlin, steklu toplih gred ter rastlinjakov ter na slabo vzdrževanih in dotrajanih zgradbah.
7. člen - PADEC ZRAČNEGA PLOVILA
(1) Zavarovanje krije škodo, ki nastane, kadar letalo katere koli vrste (motorno ali jadralno, helikopter, raketa,
xxxxx in podobno) pade na zavarovano stvar ali udari vanjo.
(2) Šteje se, da je nastal zavarovalni primer, če je zavarovano stvar uničilo ali poškodovalo letalo, njegovi deli ali predmeti iz njega.
8. člen - MANI.FESTACIJA IN DEMONSTRACIJA
(1) Manifestacija oziroma demonstracija je organizirano ali spontano javno izražanje razpoloženja skupine ljudi. Krite so samo tiste škode, ki so nastale zaradi manifestacij oziroma demonstracij, dovoljenih od pristojnih državnih organov.
(2) Šteje se, da je nastal zavarovalni primer, če so manifestanti oziroma demonstranti uničili ali poškodovali zavarovane stvari (razbijanje, rušenje, demoliranje, požiganje in podobno).
(3) Zavarovalnica povrne škodo največ do višine 1,5 milijona EUR.
9. člen - IZLIV VODE
(1) Zavarovanje krije škodo zaradi:
1) izliva vode iz vodovodnih ali odvodnih (kanalizacijskih) cevi ali iz naprav za toplovodno in parno gretje in drugih naprav, priključenih na cevovodno omrežje, do katerega je prišlo zaradi poškodovanja (loma, počenja ali zatajitve naprave za upravljanje in varnost) teh cevi in naprav;
2) izbruha pare iz naprav za toplovodno in parno gretje.
(2) Če pride do izliva vode, zavarovanje krije tudi škodo na sami cevi in drugih napravah, priključenih na cevovodno omrežje.
(3) Zavarovanje ne zajema škode zaradi:
1) izliva vode iz odprtih pip in žlebov;
2) dotrajanosti, izrabljenosti in korozije;
3) izgube vode;
4) hišne gobe;
5) na zalogah blaga, ki je občutljivo na vodo in ni ustrezno dvignjeno od tal (skladiščenje na paletah ipd.);
6) slabega vzdrževanja vodovodnega, odvodnega omrežja, naprav za toplovodno in parno gretje ter drugih naprav ali pomanjkljive zaščite pred zmrzovanjem, zamašitve in podobnega);
7) zaradi izliva vode iz žlebov in cevi za odvod deževnice, razen če do izliva pride iz cevi za odvod deževnice, ki je vgrajena v notranjosti zgradbe;
8) zaradi posedanja tal kot posledice izliva vode iz vodovodnih cevi;
9) na samih vodovodnih in odvodnih ceveh, napravah ter kotlih zaradi loma ali počenja.
10) počenja ali loma vodovodnih in odvodnih cevi ter drugih naprav, kjer se nahaja voda, če to povzroči mraz v smislu odstavka (2) 10. člena teh pogojev. V tem primeru zavarovanje ne krije niti škode na samih ceveh in napravah, kjer se nahaja voda.
10. člen – MRAZ
(1) Zavarovanje krije škodo, ki je nastala na zavarovanih stvareh zaradi nenadnega delovanja mraza ob nepričakovanem času, kakor tudi škodo, ki nastane pri izvajanju gradbenih del, občutljivih na mraz, če so bili upoštevani ustrezni zaščitni ukrepi za delo v zimskem času.
(2) Zavarovanje ne krije škode, ki je nastala pri betoniranju, zidanju, ometavanju in drugih gradbenih delih, občutljivih za zmrznitev, ki se izvajajo neposredno pred časom, ko je treba po krajevnih in časovnih razmerah pričakovati zmrzovanje oziroma niso bili upoštevani zaščitni ukrepi za delo v zimskem času.
11. člen - LED IN SNEG
(3) Zavarovanje krije škodo, ki nastane na zavarovanih stvareh zaradi teže, pritiska in udarca ledu ali snega.
(4) Zavarovanje ne krije škode, ki nastane zaradi miniranja ledu.
12. člen - SNEŽNI PLAZ
(1) Zavarovanje krije škodo zaradi drsenja snežnih gmot s planinskih pobočij.
(2) Zavarovanje krije tudi škodo, ki nastane zaradi zračnega pritiska, ki ga je povzročil snežni plaz.
13. člen – DEŽ
(1) Zavarovanje krije škodo, ki jo na objektu v gradnji povzroči dež z izpiranjem ali zamakanjem, če je padlo v 1 uri najmanj 15 mm ali 15 l dežja na 1 m2. Če je količina dežja dvomljiva, jo mora zavarovanec dokazati s podatki najbližje hidrometeorološke postaje.
(2) Zavarovanje ne krije škode, ki nastane:
1) če dež prodira skozi nezaščitene odprtine na objektu;
2) na gradbenem, obrtniškem, instalacijskem materialu in opremi, namenjeni za vgraditev v zavarovani objekt, če se nahaja na odprtem, nezaščitenem prostoru;
3) na neutrjenih zemeljskih površinah, neutrjenih tamponih, nasadih in travnatih površinah.
14. člen - ODTRGANJE IN ZRUŠENJE ZEMLJIŠČA
(1) Za odtrganje in zrušenje zemljišča se šteje, če zemljina ali hribina pade ali pritiska na/v zavarovano stvar.
(2) Zavarovanje krije tudi stroške odstranjevanja nasutega materiala, vendar največ v širini enega metra od zavarovanega objekta v gradnji.
(3) Zavarovanje ne krije škode zaradi zrušitve zemljine, ki jo povzročijo geološko sproženi zemeljski plazovi. Tovrstne škode so krite z zavarovanjem le, če je to posebej dogovorjeno in je obračunana dodatna premija (1. člen teh pogojev, točka (2), odstavek 2)).
(4) Če ni drugače dogovorjeno, zavarovanje ne krije stroškov za zapolnjevanje do prejšnjega profila terena, s katerega se je utrgal ali zrušil zemeljski ali hribinski material.
(5) Zavarovanje ne krije stroškov za saniranje tal, od koder se je utrgalo ali zrušilo zemljišče.
15. člen - ZEMELJSKI USAD
(1) Zemeljski usad je navpično posedanje tal pod gradbenim objektom, ki je posledica gradbene nezgode v smislu 16. člena teh pogojev ali zaradi geoloških vplivov.
(2) Zavarovanje pred nevarnostjo zemeljskega usada ne krije škode, če je usad nastal zato, ker:
1) pred začetkom gradnje ni bil opravljen pregled nosilnosti tal;
2) so bila tla z vednostjo zavarovanca obremenjena bolj, kot je bilo predvideno v projektu.
(3) Zavarovanje ne krije stroškov za saniranje tal.
16. člen - GRADBENA NEZGODA
(1) Za gradbeno nezgodo se šteje, če nastane škoda nepredvideno in neodvisno od volje izvajalca del zaradi:
1) napake pri izvajanju del;
2) deformacije, premaknitve ali loma opreme za izvajanje del;
3) prevoza ali prenosa na območju gradbišča;
4) napake v konstrukciji;
5) padca in udarca.
(2) Škodo zaradi gradbene nezgode krije zavarovanje le, če nastane naglo in jo izvajalec del glede na tehnično znanje in
možnosti gradbeništva ni mogel niti je ni bil dolžan predvideti.
(3) Za napako pri izvajanju se ne šteje gradnja v nasprotju s pogodbo o gradnji, pomanjkljiva gradnja, slaba gradnja in uporaba neustreznega materiala.
(4) Stroški za odstranitev napak samih se ne povrnejo, in sicer tudi tedaj ne, ko so bile zaradi napak v tehnično- računskih podlagah, izračunih, načrtih, napak v materialu, konstrukciji in napak v izvajanju zavarovane stvari uničene ali poškodovane.
(5) Ne šteje se, da je nastala gradbena nezgoda, če nastane škoda zaradi:
1) tega, ker so se dela izvajala drugače, kot je določeno v pogodbi o gradnji ali so se dela izvajala s pomanjkljivostmi;
2) kršitve splošno priznanih pravil gradbene tehnike;
3) kršitve tehničnih predpisov, navodil, normativov, standardov ali odločb tehnične inšpekcije;
4) opustitve običajnih preiskav zemljišča in potrebnih zaščitnih ukrepov;
5) vremenskih vplivov, s katerimi je bilo treba po letnem času ter krajevnih in običajnih razmerah računati;
6) uporabe načrtov ter načina izvajanja gradbenih del, konstrukcij in gradbenih materialov, ki jih pristojna institucija za raziskavo materiala in konstrukcij še ni preizkusila, preiskala in odobrila.
(6) Zavarovanje ne krije škode, če do nje pride zaradi napake v tehnično-računskih podlagah, statičnih in drugih izračunih, izdelavi načrtov ter navodilih projektanta za gradnjo.
V smislu te izključitve zavarovanje ne krije škode na tistem delu zavarovanega objekta v gradnji, ki je bil poškodovan ali uničen zaradi vzrokov, navedenih v prejšnjem stavku, medtem ko je škoda na drugih delih tega objekta, ki nastane kot posledica prej navedenih vzrokov, z zavarovanjem krita.
(7) Zavarovanje ne krije škode, če je ta nastala zaradi napake v gradbenem in drugem materialu, ki je uporabljen pri gradnji zavarovanega objekta.
(8) V smislu te izključitve zavarovanje ne krije škode na samem tistem delu zavarovanega objekta v gradnji, ki je bil poškodovan ali uničen zaradi vzrokov, navedenih v prejšnjem stavku, medtem ko je škoda na drugih delih tega objekta, ki nastane kot posledica prej navedenih vzrokov, z zavarovanjem krita.
(9) Če zavarovanec oziroma izvajalec del med izvajanjem del ali po njihovem zaključku izve, da je bila v tehnično- računskih podlagah, izračunih, načrtih, konstrukciji ali materialu napravljena prikrita ali vidna napaka, ki bi lahko povzročila uničenje ali poškodbo zavarovanega objekta, mora na svoje stroške sanirati ali obnoviti dele objekta, ki bi se zaradi tega lahko uničili ali poškodovali. Če zavarovanec potrebnih sanacijskih ali obnovitvenih del ne opravi in zaradi tega nastane škoda na zavarovanem objektu, izgubi pravico do zavarovalnine.
17. člen - NESPRETNOST, MALOMARNOST IN NAKLEP
(1) Škode zaradi nespretnosti in malomarnosti delavcev so krite z zavarovanjem le, če zavarovanec vsak škodni dogodek komisijsko pisno ugotovi. V tej ugotovitvi mora biti naveden vzrok, povzročitelj in čas nastanka škode.
(2) Škode, ki nastanejo zaradi naklepa delavcev ali drugih oseb, so z zavarovanjem krite, vendar jih mora zavarovanec prijaviti pristojnemu organu za notranje zadeve (policiji).
18. člen - VLOMSKA TATVINA
(1) Obseg nevarnosti vlomske tatvine se določa po veljavnih splošnih pogojih za vlomsko zavarovanje, če niso v nasprotju s temi pogoji.
(2) Zavarovanje krije škodo, ki nastane zaradi vlomske tatvine na nevgrajenem gradbenem, obrtniškem, instalacijskem materialu in opremi, ki je namenjena za vgraditev v zavarovani objekt v gradnji.
(3) Zavarovanje krije tudi škodo zaradi navadne tatvine na materialu in opremi, ki je že vgrajena v objekt v gradnji, ki ga stalno čuva čuvaj. Če se ob nastanku škode ugotovi, da objekt ni bil čuvan, zavarovanec izgubi pravico do zavarovalnine.
19. člen – POPLAVA
(1) Poplava je, če stalne vode (reke, jezera, morja) po naključju poplavijo zemljišče, na katerem so zavarovane stvari, ker so prestopile bregove, predrle nasipe, porušile jezove ali so se razlile zaradi izredno visoke plime, valov ali zaradi nenadnega pritoka vode iz umetnih jezer.
(2) Poplava je tudi poplavljanje voda zaradi utrganja oblaka kakor tudi naključno poplavljanje voda, ki zaradi izredno močnih padavin derejo po pobočjih, cestah in poteh (hudourniki).
(3) Zavarovanje krije le škodo, ki nastane na zavarovanih stvareh med poplavo in neposredno potem, ko je voda odtekla.
(4) Zavarovanje ne krije škode, ki nastane zaradi:
1) posedanja tal kot posledice poplave;
2) vode, ki je vdrla iz kanalizacijskega omrežja, razen če je prišlo do izliva zaradi poplave;
3) hišne gobe.
20. člen - VISOKA VODA
(1) Zavarovanje krije škodo, ki nastane na zavarovanih stvareh, potem ko visoka voda preseže prej ugotovljeno normalno mesečno višino vode ali pretok, ki ga kaže najbližji vodomer.
(2) Če v bližini gradbišča ni vodomera in podatkov o normalnih mesečnih višinah ali pretokih vode, je pri sklenitvi zavarovanja treba na gradbišču prej ugotoviti, pri kateri višini vode (ali pretoka) nastopi obveznost zavarovalnice. Ta meja se navede v polici.
21. člen - TALNA VODA
(1) Zavarovanje krije škodo zaradi nenadnega vdora talne vode v gradbeno jamo ali objekt v gradnji.
(2) Zavarovanje ne krije škode, ki nastane, če pri:
1) gradnji objekta v neposredni bližini stalnih voda prej niso bili opravljeni ustrezni zaščitni tehnični ukrepi (npr. niso bile zabite zagatnice ipd.);
2) delih v predorih, rovih in gradbenih jamah, kjer se pričakuje vdor talne vode, ni zadostnega števila pripravljenih in za črpanje sposobnih vodnih črpalk.
Zadostno število je tisto, ki je bilo ugotovljeno na podlagi hidrogeoloških raziskav terena oziroma strokovno predvideno v projektu.
22. člen - ZEMELJSKI PLAZ
(1) Zavarovanje krije škodo zaradi geološko povzročenega drsenja zemeljske površine na nagnjenem zemljišču z jasno vidnimi razpokami tal in gubanjem zemljišča, ki v kratkem času povzroči statično nevarne deformacije ali široke razpoke na gradbenem objektu.
(2) Zavarovanje ne krije škode zaradi drsenja tal, če niso bili v projektu upoštevani in pri izvajanju del storjeni vsi potrebni zaščitni ukrepi, znani v gradbeni tehniki, ki ustrezajo danim terenskim razmeram.
(3) Zavarovanje krije tudi stroške odstranjevanja nasutega materiala, vendar največ v širini enega metra od zavarovanega objekta v gradnji.
(4) Če ni drugače dogovorjeno, zavarovanje ne krije stroškov za zapolnjevanje do prejšnjega profila terena, s katerega se je sprožil zemeljski plaz.
(5) Zavarovanje ne krije stroškov za saniranje tal, od koder se je sprožil zemeljski plaz.
23. člen – POTRES
(1) Potres je naravno tresenje tal, ki ga povzročijo geofizikalni procesi v notranjosti zemlje.
(2) Šteje se, da je prišlo do potresa, če zavarovanec dokaže, da:
1) je naravno tresenje tal v bližini zavarovalnega kraja povzročilo škodo na zgradbah, ki so bile pred potresom v dobrem stanju, ali na drugih podobnih obstojnih objektih ali
2) je glede na dobro stanje zavarovanih objektov pred potresom škoda lahko nastala izključno zaradi potresa.
(3) Če je škoda, ki jo je povzročil potres, predmet ločenih zahtevkov, velja pravilo, da se škoda, ki jo je povzročil potres v obdobju 168 zaporednih ur, obravnava kot en zahtevek, pri čemer zavarovanec sam določi, kdaj se to obdobje začne, in sicer tako, da se ne prekriva z drugim obdobjem.
(4) Za ugotavljanje intenzitetne stopnje potresov se uporablja Mercalli-Cancani-Siebergova lestvica (MCS). Zavarovatelj povrne samo škodo, nastalo zaradi potresa stopnje večje ali enake 5. (peti) stopnji po Mercalli-Cancani- Siebergovi lestvici.
(5) Zavarovanje potresa krije uničenje ali poškodbo zavarovanih stvari, ki nastane:
1) neposredno zaradi delovanja potresa,
2) zaradi delovanja vseh osnovnih in dodatnih nevarnosti, ki so opredeljene v teh pogojih in so nastale kot posledica potresa.
(6) Zavarovanje potresa ne krije škod, ki nastanejo:
1) na freskah in zidnih dekoracijah;
2) na vzidanih rezervoarjih, zunanjih dvoriščih, zunanjih stopniščih in na drugih zunanjih objektih, razen če je tako dogovorjeno;
3) na zgradbah, ki še niso pripravljene na njihovo namembnost, ter na vsebini takšnih zgradb.
(7) Zavarovanec je dolžan zavarovane objekte primerno vzdrževati.
(8) Če v polici ni drugače dogovorjeno, se zavarovalnina zmanjša za franšizo v višini 2 % od skupne zavarovalne vsote po objektu po tej polici.
24. člen - ODGOVORNOST IZVAJALCA DEL
(1) Obseg nevarnosti, ki jih krije odgovornost izvajalca del, se določa po veljavnih Splošnih pogojih za zavarovanje odgovornosti, če niso v nasprotju s temi pogoji.
(2) Zavarovalnica pri zavarovanju odgovornosti izvajalca del po vsakem dogodku jamči do zavarovalne vsote, ki je navedena v polici.
(3) Zavarovanje odgovornosti ne krije škode na obstoječem objektu, na katerem se izvajajo dela (adaptacije, dograditve, rekonstrukcije in podobno), kakor tudi ne škode na obstoječih objektih, ki so od zavarovanega objekta v gradnji oddaljeni 5 metrov ali manj. Te obstoječe objekte je možno zavarovati po določilih točke (1) oziroma (2) odstavka 2) 25. člena teh pogojev.
(4) Če je zavarovan le del objekta v gradnji ali posamezna gradbena in obrtniška dela, zavarovanje odgovornosti izvajalca del ne krije škode na drugih delih tega objekta ali na drugih gradbenih in obrtniških delih, ki niso zavarovana ali pa so zavarovana z drugo polico.
(5) Zavarovanje drugih nezavarovanih delov objekta v gradnji je možno dozavarovati po določilih točke 3) odstavka (2) 25. člena teh pogojev.
Če ni drugače dogovorjeno, zavarovanje odgovornosti ne krije ekološke škode.
(6) Če ni drugače dogovorjeno, to zavarovanje ne krije škod zaradi civilnopravnih odškodninskih zahtevkov, ki bi jih delavci, zaposleni pri zavarovancu, njegovem podizvajalcu ali pri drugih izvajalcih, uveljavljali pri drugih izvajalcih.
25. člen - PREDMET ZAVAROVANJA
(1) Predmet gradbenega zavarovanja so:
1) objekti v gradnji (novogradnje, dograditve, nadgradnje, popravila, adaptacije);
2) gradbeni in instalacijski material ter gradbeni deli in elektrostrojna oprema, ki so namenjeni za vgraditev izključno v zavarovani objekt;
3) oprema in pomožni objekti za izvajanje gradbenega objekta (pomožne gradnje, zidane ali lesene barake za skladišča, delavnice in menze ter premični odri), ki je/so v celoti vračunan/i v predračunski vsoti gradbenega objekta, razen stvari, ki imajo značaj osnovnih in obratnih sredstev izvajalca del.
(2) Če je v zavarovalni pogodbi dogovorjeno in je obračunana dodatna premija, krije zavarovanje tudi:
1) obstoječe objekte, na katerih se izvajajo dograditve, nadgradnje, popravila ali adaptacije;
2) obstoječe objekte, ki so od zavarovanega objekta v gradnji oddaljeni 5 metrov ali manj;
3) del objekta v gradnji ali posamezna gradbena ali obrtniška dela, ki niso zavarovana ali pa so zavarovana z drugo polico in ima na njih zavarovalec premoženjski interes;
4) pomožni gradbeni material (gradbeni les, leseni montažni elementi ipd.) in orodje v uporabi;
5) opremo in pomožne objekte za izvajanje objekta v gradnji, ki sploh ni/niso ali je/so le delno zajet/i v predračunskem znesku objekta v gradnji;
6) zasidrana plovila na vodi (čolni, splavi, pontoni) in stvari na njih v času gradnje na vodi ali obali;
7) stvari delavcev;
8) stroške za zapolnitev naravnih ali ob škodi nastalih votlin v predorih in stroške za navoz ali nasipavanje odnesenega materiala do projektiranega profila oziroma meje pred nastankom škode (zavarovanje na dogovorjeno zavarovalno vsoto prvega rizika);
9) poslovno-tehnično dokumentacijo, vključno z gradbeno knjigo (zavarovanje na taksirano vrednost).
(3) Predmet zavarovanja niso:
1) kopenska motorna vozila in prikolice, samovozni delovni stroji, letala vseh vrst ter nezasidrana plovila na vodi in stvari na njih;
2) stvari med prevozom zunaj gradbišča;
3) denar in vrednostni papirji;
4) rušenje obstoječih gradbenih objektov;
5) osnovna in obratna sredstva izvajalca del, ki ne služijo sami izgradnji, inventar in potrošni material delavskih menz ter stanovanj kakor tudi druge stvari, ki ne služijo neposredni gradnji zavarovanega objekta.
26. člen - ZAVAROVALNA VREDNOST
(1) Zavarovalna vrednost objekta v gradnji oziroma njegovih delov je dejanska cena materiala in dela, vendar ne več, kot znaša cena materiala in dela iz pogodbe o gradnji, ki pa se lahko sprotno povišuje z uradnimi indeksi spremembe cen v gradbeništvu.
(2) Zavarovalna vrednost opreme za izvajanje gradnje, pomožnih objektov, zasidranih plovil na vodi (čolni, splavi, pontoni), pomožnega gradbenega materiala in orodja v uporabi je nabavna cena nove stvari, zmanjšana za znesek izgubljene vrednosti zaradi obrabe, starosti, ekonomske in tehnične zastarelosti (amortizacija), če ni v zavarovalni pogodbi drugače dogovorjeno.
27. člen - ZAVAROVALNI KRAJ
Kraj zavarovanja je območje gradbišča s priročnimi skladišči na gradbišču, ki služijo izključno zavarovanemu objektu, če ni v zavarovalni pogodbi dogovorjeno drugače.
28. člen - OBRAČUN ŠKODE
(1) Škoda, ki jo krije zavarovanje, se obračuna v primeru:
1) poškodovanja ali uničenja objekta v gradnji oziroma njegovih delov po zavarovalni vrednosti, zmanjšani za vrednost ostankov;
2) poškodovanja ali uničenja opreme za izvajanje gradnje in pomožnih objektov ter pomožnega gradbenega materiala in orodja v uporabi po zavarovalni vrednosti oziroma po stroških popravila, kolikor bi znašali na dan zavarovalnega primera, zmanjšanih za izgubljeno vrednost zaradi obrabe, starosti, ekonomske in tehnične zastarelosti (amortizacija) ter za vrednost ostankov, če ni drugače dogovorjeno in je obračunana dodatna premija.
(2) Ostanki uničenih ali poškodovanih stvari ostanejo zavarovancu in se obračunajo po tržni ceni ter po stanju, v kakršnem so bili takoj po zavarovalnem primeru.
(3) Ne povrnejo se večji stroški popravila za delo, ki s projektom ni bilo predvideno (npr. večji stroški zaradi spremembe načina izvedbe del, opravljenih izboljšav, razširitev ali izpopolnitev, potrebnih ojačitev zaradi spremenjenih statičnih osnov ipd.), in sicer tudi tedaj ne, ko so ti večji stroški posledica zavarovalnega primera.
(4) Zavarovanje zajema samo tisto škodo, ki nastane ob delovanju zavarovane nevarnosti na zavarovani objekt in v mejah predvidenega in odobrenega načrta za zavarovani objekt.
(5) Zavarovanje ne krije škode zaradi lepotnih pomanjkljivosti.
(6) Zavarovanje ne krije škod, ki jih zavarovanec uveljavlja pri zavarovalnici na kraju gradnje v obliki spiska (inventure) pomanjkljivosti in škod, za katere ni mogoče ugotoviti vzroka, obsega in datuma njihovega nastanka.
(7) Stroški začasnega popravila, za katerega zavarovalnica ni dala soglasja, bremenijo zavarovanca.
(8) Višji stroški popravila za nadurno, nočno in praznično delo ter hitri prevoz se povrnejo le, če je to posebej dogovorjeno in je obračunana dodatna premija.
Če projektant ali proizvajalec oziroma dobavitelj zavračajo odgovornost, škoda pa je nastala zaradi napake v projektu, materialu, konstrukciji ali pri izdelavi v delavnici, ki ni zavarovančeva (proizvodne napake), bo zavarovalnica zavarovancu povrnila škodo, potem pa bo do zneska izplačane zavarovalnine vstopila v vse pravice zavarovanca, ki jih ta sicer ima do projektanta ali proizvajalca oziroma dobavitelja.
29. člen – STROŠKI PO ZAVAROVALNEM PRIMERU
(1) K škodi se prištejejo tudi stroški za čiščenje, ki je potrebno zaradi uničenja ali poškodbe zavarovanih stvari, vendar največ do 3 % od vrednosti zavarovane stvari, ki je bila prizadeta ob škodi, če ni drugače dogovorjeno.
(2) Poleg stroškov iz odstavka (1) tega člena zavarovalnica v okviru škode povrne stroške v zvezi z nastalim zavarovalnim primerom, ki so potrebni pred začetkom odstranjevanja škode (tehnična dokumentacija s poprejšnjimi raziskavami), vendar največ do 1 % od vrednosti zavarovane stvari, ki je bila prizadeta ob škodi.
(3) Ob nastanku zavarovalnega primera je zavarovalnica v okviru škode dolžna povrniti razumne stroške, ki jih ima zavarovanec s tem, da zmanjša ali prepreči nadaljnjo škodo na zavarovani stvari, in sicer tudi v primeru, če so bili ti poskusi neuspešni.
(4) Če zavarovanec neupravičeno ne poskuša preprečiti nastanka zavarovalnega primera oziroma ga reševati, se obveznost zavarovalnice zmanjša za toliko, za kolikor večja škoda je nastala zaradi tega.
(5) Zavarovanje ne krije stroškov za odstranitev ali zmanjšanje nevarnosti in tudi ne stroškov za posredovanje gasilskih in drugih organizacij, ki morajo po namenu svojega
poslovanja nuditi brezplačno pomoč ob zavarovalnem primeru.
30. člen - ZAVAROVALNA VSOTA
(1) Če ni v zavarovalni pogodbi dogovorjeno drugače, jamči zavarovalnica le do višine dogovorjene zavarovalne vsote.
31. člen - XXXXXXX XXXXXXXXXXXXX (ZAVAROVALNINA)
(1) Če je zavarovalna vsota enaka zavarovalni vrednosti ali višja od nje, zavarovalnica ob zaključku likvidacije zavarovalnega primera plača obračunano škodo v polnem znesku, vendar največ do višine zavarovalne vrednosti.
(2) Če je zavarovalna vsota ob zaključku likvidacije zavarovalnega primera nižja od zavarovalne vrednosti tega objekta, ki bi bil ob zaključku zavarovalnega primera že zgrajen (podzavarovanje), plača zavarovalnica obračunano škodo le v razmerju med zavarovalno vsoto in prej navedeno zavarovalno vrednostjo.
(3) V primeru, ko je sklenjeno zavarovanje na prvi riziko, plača zavarovalnica obračunano škodo v polnem znesku, vendar največ do dogovorjene zavarovalne vsote. Določila o podzavarovanju iz drugega odstavka tega člena se v tem primeru ne uporabljajo.
(4) Če je dogovorjeno, da zavarovanje krije tudi stroške za čiščenje in rušenje nad 3 % od zavarovalne vsote, mora zavarovalnica plačati vse te stroške do dogovorjenega zneska v celoti, pa čeprav zavarovalnina presega zavarovalno vsoto.
(5) Če ni drugače dogovorjeno, znaša soudeležba zavarovanca pri škodi 10 % od navedenih sestavin dajatve zavarovalnice, vendar ne manj kot 200 EUR in ne več kot 5.000 EUR. Ta dogovor o soudeležbi zavarovanca pri škodi ne velja pri dodatnem zavarovanju odgovornosti, razen če je tu dogovorjena posebna soudeležba zavarovanca.
(6) Nujne stroške za ukrepe, ki naj bi odvrnili in zmanjšali škodo in ki so po nastanku zavarovalnega primera storjeni po nalogu zavarovalnice, mora ta povrniti v celoti, ne glede na zavarovalno vsoto.
32. člen - OMEJITEV OBVEZNOSTI ZARADI DRUGIH ZAVAROVANJ
Če ima zavarovanec za iste stvari sklenjeno poleg gradbenega zavarovanja še kakšno drugo zavarovanje (npr. požarno zavarovanje, zavarovanje odgovornosti), se ob zavarovalnem primeru izplača zavarovalnina na podlagi drugega zavarovanja. Iz gradbenega zavarovanja se izplača zavarovalnina samo takrat, ko kritje po drugem zavarovanju ni bilo zadostno, in sicer v višini zneska nepokritega dela škode.
33. člen - NEVARNOSTNE OKOLIŠČINE
(1) Pri sklenitvi zavarovalne pogodbe mora zavarovalec zavarovalnici prijaviti vse okoliščine, ki so pomembne za ocenitev nevarnosti (teže rizika) in za katere je vedel oziroma bi moral vedeti. Za okoliščine, ki so pomembne za ocenitev nevarnosti, se štejejo zlasti okoliščine, ki so zavarovalcu znane in na podlagi katerih je določena in obračunana premija, kakor tudi one, ki so navedene v zavarovalni pogodbi. Te okoliščine lahko zavarovalec in zavarovalnica določita tudi skupaj.
(2) Zavarovalec mora omogočiti zavarovalnici pregled in revizijo rizika kakor tudi določitev največje verjetne škode.
34. člen - SKLENITEV ZAVAROVALNE POGODBE
(1) Zavarovalna pogodba je sklenjena na podlagi pisne ali ustne ponudbe.
(2) Zavarovalnica lahko po prejemu ponudbe zahteva dopolnitve ali pojasnila. Šteje se, da je ponudba prispela k
zavarovalnici, ko ta prejme zahtevane dopolnitve ali pojasnila.
(3) Določbe o sklenitvi zavarovalne pogodbe se uporabljajo tudi, ko se spremeni obstoječa zavarovalna pogodba, razen v primeru spremembe zavarovalnih pogojev ali premijskega cenika.
(4) Zavarovanje objekta v montaži lahko sklene izvajalec del ali naročnik del ali vsak posebej za tisti del, za katerega ima premoženjski interes ali pogodbeno obveznost, da zavaruje objekt proti nevarnostim, navedenim v pogodbi o montaži.
(5) S sklenitvijo montažnega zavarovanja ne prenehajo medsebojne obveznosti naročnika in izvajalca del, ki jih imata na podlagi pogodbe ter na podlagi tehničnih navodil, pred izmer, cenika in ostalih predpisov, ki so sestavni del pogodbe o montaži.
35. člen - ZAČETEK IN KONEC ZAVAROVALNEGA KRITJA
(1) Jamstvo zavarovalnice se prične v trenutku, ko so zavarovane stvari razložene na prostoru, ki je določen za izvajanje montažnih del oziroma v skladišču na tem kraju, vendar ne prej kot ob izteku 24. ure tistega dne, ki je v polici naveden kot začetek zavarovanja, če je do takrat plačana prva premija in če ni drugače dogovorjeno.
(2) Zavarovanje preneha veljati ob izteku 24. ure tistega dne, ki je v polici naveden kot dan poteka zavarovanja. Ne glede na to pa zavarovanje preneha, ko je objekt tehnično pregledan in ga je izvajalec oziroma zavarovalec predal naročniku. Po določilih teh pogojev je zavarovani objekt v montaži krit tudi med trajanjem 30-dnevnega poskusnega zagona in poskusnega obratovanja.
Če je v polici naveden samo začetek zavarovanja, se zavarovanje nadaljuje iz leta v leto, dokler ga katera od pogodbenih strank ne odpove.
Odpovedati ga mora vsaj 3 mesece pred koncem tekočega zavarovalnega leta. Če je zavarovanje sklenjeno za več kot 3 leta, sme po preteku tega časa vsaka stranka z odpovednim rokom šestih mesecev odstopiti od pogodbe, s tem da to pisno sporoči drugi stranki.
36. člen - PODLAGA ZA OBRAČUN PREMIJE
(1) Če je zavarovanje sklenjeno na dejansko vrednost, je podlaga za obračun premije predračunska oziroma pogodbena vrednost objekta oziroma del v montaži.
(2) Po poteku zavarovanja se opravi poračun premije z upoštevanjem končne vrednosti del. Pri tem velja, da se poračun opravi le, če se vrednost končanega objekta od predračunske oziroma pogodbene vrednosti razlikuje več, kot znaša podražitev po uradnih indeksih povprečne spremembe cen oziroma vrednosti delovnih priprav v gospodarstvu od začetka do konca gradnje. Če znaša končna vrednost objekta manj kot njegova predračunska vrednost, se opravi poračun premije v korist zavarovalca.
(3) Če se zavarovanje sklene na fiksno zavarovalno vsoto ali na zavarovalno vsoto prvega rizika, se premija obračuna od te vsote.
(4) Pri obračunu premije se uporabljajo tudi določila veljavnega premijskega cenika za montažno zavarovanje.
37. člen - PLAČILO PREMIJE
(1) Prvo ali enkratno premijo mora zavarovalec plačati ob prejemu zavarovalne listine, naslednje premije pa prvi dan vsakega zavarovalnega leta. Če je dogovorjeno, da se premija
plačuje v obrokih, zapadejo ob nastanku zavarovalnega primera v plačilo vsi premijski obroki tekočega zavarovalnega leta.
(2) Če je dogovorjeno, da se premija plačuje v obrokih ali za nazaj, se lahko obračunajo redne obresti od zneska premije, za katero je dogovorjena odložitev plačila. Če obročna premija ni plačana do dneva zapadlosti, se lahko obračunajo zamudne obresti.
(3) Če je premija plačana po pošti, velja za čas plačila dan, ko je bil premijski znesek pravilno izročen pošti. Če pa je premija plačana z virmanom, velja za čas plačila dan, ko pride nalog k banki zavarovalnice.
(4) Če je bila glede na dogovorjeni čas zavarovanja v zavarovalni pogodbi določena nižja premija, zavarovanje pa je iz katerega koli razloga prenehalo pred potekom tega časa, ima zavarovalnica pravico terjati razliko do tiste premije, ki bi jo moral zavarovalec plačati, če bi bila pogodba sklenjena le za toliko časa, kolikor je resnično trajala.
(5) V primeru prenehanja veljavnosti zavarovalne pogodbe zaradi neplačane zapadle premije mora zavarovalec plačati premijo za neplačani čas do dneva prenehanja veljavnosti pogodbe ali celotno premijo za tekoče zavarovalno leto, če je do dneva prenehanja veljavnosti pogodbe nastal zavarovalni primer, za katerega mora zavarovalnica plačati zavarovalnino.
38. člen - POSLEDICE, ČE PREMIJA NI PLAČANA
(1) Obveznost zavarovalnice, da izplača odškodnino oziroma zavarovalnino, preneha v primeru, če zavarovalec do zapadlosti ne plača zavarovalne premije, ki je zapadla po sklenitvi pogodbe, in tega tudi ne stori kdo drug, ki je za to zainteresiran, po tridesetih dneh od dneva, ko je bilo zavarovalcu vročeno priporočeno pismo zavarovalnice z obvestilom o zapadlosti premije, pri čemer pa se ta rok ne more izteči prej, preden ne preteče trideset dni od zapadlosti premije.
(2) Zavarovalnica lahko po izteku roka iz prvega odstavka tega člena, če je zavarovalec v zamudi s plačilom premije, ki jo je treba plačati po sklenitvi pogodbe, oziroma druge in naslednjih premij, razdre zavarovalno pogodbo brez odpovednega roka, s tem da razdrtje zavarovalne pogodbe nastopi z iztekom roka iz prvega odstavka tega člena in s prenehanjem zavarovalnega kritja, če je bil zavarovalec na to opozorjen v priporočenem pismu z obvestilom o zapadlosti premije in o prenehanju zavarovalnega kritja.
(3) Če zavarovalec plača premijo po izteku roka iz prvega odstavka tega člena, vendar v enem letu od zapadlosti premije, je zavarovalnica dolžna, če nastane zavarovalni primer od 24. ure po plačilu premije in zamudnih obresti, plačati odškodnino oziroma zavarovalnino. Če zavarovalec premije v tem roku ne plača, zavarovalna pogodba preneha veljati s potekom zavarovalnega leta.
39. člen - POVRAČILO PREMIJE
(1) Zavarovalnici pripada premija za tekoče zavarovalno leto v celoti, če je zavarovana stvar uničena zaradi zavarovane nevarnosti.
(2) Zavarovalnica vrne del premije za neuporabljeni čas zavarovanja, če je zavarovana stvar uničena zaradi nezavarovane nevarnosti.
(3) Če je zavarovana stvar uničena pred začetkom jamstva, vrne zavarovalnica vso plačano premijo.
V drugih primerih prenehanja veljavnosti zavarovalne pogodbe pred koncem dobe, za katero je plačana premija, pripada zavarovalnici premija do tistega dne, do katerega
traja njeno jamstvo, če ni drugače dogovorjeno.
40. člen - ZAVAROVALNI PRIMER
Pri zavarovanju stvari se šteje, da je nastal zavarovalni primer v trenutku, ko so zaradi ene izmed zavarovanih nevarnosti začele nastajati poškodbe na zavarovani stvari.
41. člen - IZJEME PRI ZAVAROVALNEM PRIMERU
Če zavarovanec ni pravna oseba, bo zavarovalnica izključena iz odgovornosti za plačilo, v kolikor dokaže, da je bila škoda povzročena nezakonito, namerno ali iz grobe malomarnosti zavarovanca. Prav tako bo zavarovalnica izključena iz odgovornosti za plačilo, v kolikor dokaže, da je bila škoda povzročena nezakonito, namerno ali iz grobe malomarnosti pogodbene stranke ali sorodnikov, s katerimi zavarovanec živi v skupnem gospodinjstvu, ali njegovih zaposlenih ali njegovih predstavnikov, katerih delo vključuje rokovanje z zavarovanim premoženjem.
Če je zavarovanec pravna oseba, bo zavarovalnica izvzeta iz svoje odgovornosti za plačilo, v kolikor ta dokaže, da je bila škoda povzročena nezakonito, namensko ali iz grobe malomarnosti vodstva ali enega izmed njegovih članov, višjega uradnika ali katerega koli zaposlenega ali zavarovančevega posrednika, katerega delo vključuje rokovanje z zavarovančevim premoženjem.
Zavarovalnica je izvzeta iz odgovornosti za plačilo, če zavarovanec ne upošteva določil glede preprečevanja in omejevanja škode (npr. če sistem za zaščito premoženja v času škodnega dogodka ni bil vklopljen ali ni deloval zaradi razlogov, ki se lahko pripišejo zavarovancu) in je zaradi tega nastala škoda ali izguba.
V primeru, da zavarovanec ne izpolni svojih obveznosti glede sporočanja podatkov in drugih dokazov, ki jih ima na voljo in so nujno potrebni za ugotavljanje vzroka, obsega in višine škode, lahko zavarovalnica odkloni izplačilo zavarovalnine.
42. člen - ZAVAROVANČEVE DOLŽNOSTI PO ZAVAROVALNEM PRIMERU
(1) Zavarovanec mora prijaviti zavarovalnici nastanek zavarovalnega primera najkasneje v treh dneh od dneva, ko zanj zve.
(2) Zavarovanec mora o zavarovalnem primeru, ki je nastal zaradi požara, eksplozije ali vlomske tatvine, takoj obvestiti pristojni organ za notranje zadeve (policijo) ter navesti, katere stvari so bile uničene ali poškodovane.
(3) Zavarovanec mora dati zavarovalnici vse podatke in druge dokaze, ki so potrebni za ugotavljanje vzroka, obsega in višine škode.
43. člen - IZVEDENSKI POSTOPEK
(1) Vsaka pogodbena stranka lahko zahteva, naj določena sporna dejstva ugotavljajo izvedenci.
(2) Vsaka stranka imenuje enega izvedenca izmed oseb, ki s strankama niso v delovnem razmerju. Imenovana izvedenca pred začetkom dela imenujeta tretjega izvedenca, ki da svoje mnenje le, kadar so ugotovitve prvih dveh izvedencev različne in le v mejah njunih ugotovitev.
(3) Vsaka stranka nosi stroške za izvedenca, ki ga je imenovala, za tretjega izvedenca nosi vsaka stranka polovico stroškov.
Ugotovitve izvedencev so obvezne za obe stranki.
44. člen - ZAVAROVANJE PO ZAVAROVALNEM PRIMERU
(1) Po zavarovalnem primeru, pri katerem so bile zavarovane stvari poškodovane, se zavarovalno razmerje nadaljuje brez spremembe.
(2) Za stvari, ki po zavarovalni pogodbi veljajo za uničene, zavarovanje po zavarovalnem primeru preneha.
45. člen - SPREMEMBA ZAVAROVALNIH POGOJEV ALI PREMIJSKEGA CENIKA
(1) Če zavarovalnica spremeni zavarovalne pogoje ali premijski cenik, mora o spremembi obvestiti zavarovalca vsaj 60 dni pred potekom tekočega zavarovalnega leta.
(2) Zavarovalec ima pravico, da v 60 dneh po prejemu obvestila zavarovalno pogodbo odpove. Pogodba preneha veljati s potekom tekočega zavarovalnega leta.
(3) Če zavarovalec zavarovalne pogodbe ne odpove, se ta z začetkom prihodnjega leta spremeni v skladu z novimi zavarovalnimi pogoji ali premijskim cenikom.
46. člen - SPREMEMBA NASLOVA
(1) Zavarovalec mora obvestiti zavarovalnico o spremembi svojega osebnega imena ali bivališča oziroma svoje firme ali sedeža v petnajstih dneh od dneva spremembe.
(2) Če je zavarovalec spremenil svoje osebno ime ali bivališče oziroma svojo firmo ali sedež, pa tega ni sporočil zavarovalnici, zadošča, da zavarovalnica obvestilo, ki ga mora sporočiti zavarovalcu, pošlje na naslov njegovega zadnjega bivališča oziroma njegove firme ali sedeža.
47. člen - NAČIN OBVEŠČANJA
(1) Dogovori o vsebini zavarovalne pogodbe so veljavni le, če so sklenjeni v pisni obliki.
(2) Vsa obvestila in izjave, ki jih je treba dati po določbah zavarovalne pogodbe, morajo biti pisne.
(3) Obvestilo ali izjava je dana pravočasno, če se pred koncem roka pošlje s priporočenim pismom.
(4) Izjava, ki jo je treba dati drugemu, velja šele tedaj, ko jo ta prejme.
48. člen – IZVENSODNO REŠEVANJE SPOROV
Zoper odločitev zavarovalnice je dovoljena pritožba. Pritožba se lahko odda osebno ali po pošti.
Pritožbo obravnava pristojna pritožbena komisija v skladu s pravilnikom, ki ureja pritožbeni postopek zavarovalnice. Odločitev pritožbene komisije je dokončna in nadaljnji postopki pri zavarovalnici niso več možni.
V primeru nestrinjanja z odločitvijo pritožbene komisije se lahko po posebnem dogovoru nadaljuje postopek za izvensodno rešitev spora pri mediacijskem centru, ki deluje v okviru Slovenskega zavarovalnega združenja.
Spore med skleniteljem zavarovanja oziroma zavarovancem na eni in zavarovalnico na drugi strani rešuje sodišče, pristojno glede na kraj sklenitve zavarovalne pogodbe.
49. člen - UPORABA ZAKONA IN KRAJEVNA PRISTOJNOST V PRIMERU SODNEGA SPORA
Za razmerja iz zavarovalne pogodbe se uporablja slovensko pravo. Za spore iz te zavarovalne pogodbe je krajevno
pristojno sodišče glede na kraj zavarovalnice, pri kateri je bila zavarovalna pogodba sklenjena.
50. člen - VARSTVO OSEBNIH PODATKOV
(1) Zavarovalec v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov dovoljuje, da se njegovi osebni podatki uporabljajo v zbirki podatkov, ki jo vzpostavi, vodi in vzdržuje zavarovalnica in z njo kapitalsko povezana ter pooblaščena podjetja za zastopanje in posredovanje zavarovanj.
(2) Zavarovalec soglaša in pooblašča zavarovalnico oziroma katero koli drugo osebo, ki s cesijo pridobi pravice iz zavarovalne pogodbe, da pri pristojnih državnih organih ali drugih institucijah opravi poizvedbe o naslovu bivališča, zaposlitvi, premoženjskem stanju in prejemkih ter jih uporabi, če je to za izvajanje pogodbe potrebno.
(3) Zavarovalec dovoljuje zavarovalnici oziroma kateri koli drugi osebi, ki s cesijo pridobi pravice iz zavarovalne pogodbe, posredovanje in zbiranje podatkov o morebitnem neizpolnjevanju njegovih obveznosti iz zavarovalne pogodbe tudi drugim finančnim ustanovam.
(4) Navedeni osebni podatki se bodo uporabljali le v času trajanja zavarovanja z namenom obveščanja zavarovalca o novostih in ponudbah zavarovalnice. Zavarovalnica se obvezuje, da bo zdravstvene podatke kot tudi vse druge osebne podatke skrbno varovala v skladu z veljavno zakonodajo.