SPLOŠNI POGOJI ZA ZAVAROVANJE OBRATOVALNEGA ZASTOJA

SPLOŠNI POGOJI ZA ZAVAROVANJE OBRATOVALNEGA ZASTOJA

ZARADI POŽARA S-OZP-14

Izrazi v teh pogojih pomenijo:

Zavarovalec: oseba, ki z zavarovalnico sklene zavarovalno pogodbo; Xxxxxxxxxxx: oseba, katere premoženje in/ali premoženjski interes je zavarovan. Zavarovalec in zavarovanec je ista oseba, razen pri zavaro- vanju na tuj račun;

Polica: listina o sklenjeni zavarovalni pogodbi;

Premija: znesek, ki ga zavarovalec plača zavarovalnici po zavarovalni pogodbi;

Franšiza: udeležba zavarovanca pri škodi;

Zavarovalnina: znesek, ki ga zavarovalnica plača v okviru določil zava- rovalne pogodbe zavarovancu.

1. člen – Obratovalni zastoj in predmet zavarovanja

(1) Za obratovalni zastoj velja popolna ali delna prekinitev obratovanja zavarovanega podjetja zaradi zaradi uničenja ali poškodovanja zava- rovanih stvari.

(2) Predmet zavarovanja obratovalnega zastoja:

1) izgubljen prispevek za kritje; Prispevek za kritje v smislu zavaro- vanja obratovalnega zastoja je razlika med prihodki in variabilnimi stroški zavarovanega podjetja (obrata). V primeru da podjetje izkazuje izgubo iz poslovanja je prispevek za kritje razlika med nespremenljivimi (fiksnimi) stroški in ustrezne izgube podjetja (obrata).

- prihodki podjetja zajemajo prihodke iz poslovanja in sicer čiste prihodke od prodaje, spremembe vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje, vrednost usredstvenih (aktivi- ranih) lastnih proizvodov ter drugi prihodki od poslovanja ki nastanejo v zavarovanem obratu iz dejavnosti proizvodnje, trgovine ali izvajanja storitev po odbitku popustov in drugih znižanj prihodkov

- variabilni (nezavarovani) stroški so tisti stroški, ki se zaradi obratovalnega zastoja zmanjšajo ali v celoti odpadejo (to so stroški surovin in materiala, stroški potrošene energije, od prometa odvisni stroški zavarovanj, ipd.). K njim štejemo tudi funkcionalno amortizacijo osnovnih sredstev, ki se ne upora- bljajo v času obratovalnega zastoja. Stroški dela načeloma ne štejejo kot variabilni stroški.

- pri določanju zavarovanega prispevka za kritje se ne upo- števajo prihodki ki niso neposredno povezani z registrirano gospodarsko dejavnostjo zavarovanega proizvodnega, trgo- vskega ali storitvenega, podjetja (izredni prihodki, prihodki na podlagi deleža iz dobička drugih podjetij, prihodki od financ, izredni prihodki, ipd)

2) neprigospodarjeni stalni stroški in izgubljen čisti dobiček; Stalni stroški po teh pogojih so vsi nujni stroški, ki so v času obratoval- nega zastoja nastali zavarovancu in so v vzročno vzajemni zvezi s proizvodnjo, trgovino ali izvajanja storitev ki jo opravlja zavarovanec in jih zavarovanec v zavarovanem obratu v času obratovalnega zastoja ni mogel pokriti. To so stroški storitev, amortizacija, stroški dela in drugi stalni stroški skladno s Slovenskimi računovodskimi standardi. Dobiček iz poslovanja po teh pogojih je čisti dobiček poslovnega leta, kot je opredeljen v Slovenskih računovodskih standardih

(3) Obratovalni zastoj se prične v trenutku nastopa materialne škode in se konča v trenutku, ko je materialna škoda v tolikšni meri odpravljena, da je poslovanje podjetja ekvivalentno poslovanju v času pred obra- tovalnim zastojem.

(4) Zastoji, katerih posledice se lahko odpravijo brez znatnih stroškov, ne veljajo kot obratovalni zastoji.

2. člen – Xxxxxxxxxx xxxxxxxxxx

(1) Zavarovanje krije v obsegu, določenim s temi pogoji, obratovalni zastoj, ki je posledica uničenja ali poškodbe zavarovanih stvari zaradi nasle- dnjih temeljnih nevarnosti: požara, strele, eksplozije, viharja, toče, udarca zavarovančevega motornega vozila, padca zračnega plovila, manifestacije in demonstracije.

(2) Le če je posebej dogovorjeno, zavarovanje krije obratovalni zastoj, ki je posledica uničenja ali poškodbe zavarovanih stvari zaradi omejenih temeljnih nevarnosti: požara, strele, eksplozije in padca zračnega plovila.

(3) Če je posebej dogovorjeno in je obračunana dodatna premija, krije zavarovanje škodo obratovalnega zastoja, ki je posledica uničenja ali poškodbe zavarovanih stvari zaradi ene ali več naslednjih dodatnih

nevarnosti: poplave, izliva vode, zemeljskega plazu, snežnega plazu, teža snega, izteka tekočine (lekaže), izteka tekočine iz tehnoloških cevovodov, pirolize, izliva žareče mase, udarca motornega vozila, ki ni last zavarovanca, vdora meteorne vode, žleda, padca kamenja, usada, posrednega udara strele, vandalizma ter potresa. Zavarovanje obratovalnega zastoja zaradi dodatnih nevarnosti je mogoče skleniti le, če se sklene tudi zavarovanje obratovalnega zastoja zaradi temeljnih nevarnosti.

3. člen – Izključitve

(1) Zavarovanje ne krije:

1) škode zaradi jedrske reakcije, jedrske radiacije ali radioaktivne kontaminacije;

2) škode zaradi vojne, vojne operacije, invazije, oboroženih spopa- dov, vstaje, upora, nasilne revolucije, nasilnega prevzema oblasti, razglasitve vojnega prava, zasega premoženja ter ostalih vojni podobnih dogodkov vsake vrste in s tem povezanimi ukrepi vojske in policije;

3) posredne škode ali izgub zaradi nastanka zavarovalnega primera (odgovornosti, izgubljene najemnine, prekinitve dela, zmanjšanja vrednosti in podobnih izgub);

4) škode zaradi temeljnih in dodatnih nevarnosti, ki nastanejo kot posledica potresa (npr. požar po potresu, eksplozija po potresu, zemeljski plaz po potresu idr.), če ni posebej dogovorjeno in ni obračunana dodatna premija za zavarovanje potresa;

(2) Ne glede na druge določbe te zavarovalne pogodbe s tem zavarova- njem ni krita škoda, ki je nastala v neposredni ali posredni povezavi s terorističnim dejanjem, niti katerikoli stroški, ki so nastali kot posledica škode, in sicer niti v primeru, če je skupaj s terorističnim dejanjem na nastanek škode vplival še kak drug vzrok ali dejanje. Šteje se, da je teroristično dejanje vsako nasilno dejanje ali dejanje, ki ogroža človeško življenje, premično oziroma nepremično premoženje ali infrastrukturo, in sicer s silo, nasiljem ali grožnjo in je izvedeno zaradi političnih, verskih, ideoloških ali podobnih namenov ter ima namen vplivati ali vpliva na vlado kakšne države ali ima namen ustrahovati ali ustrahuje javnost oziroma katerikoli njen del. Za teroristično dejanje se šteje tako dejanje, ki je izvedeno samostojno, kakor tudi tisto, ki je izvedeno v povezavi s katerokoli organizacijo ali oblastjo. Iz kritja so izključeni tudi škoda in stroški, nastali zaradi preprečevanja oziroma zatiranja terorističnih dejanj.

4. člen – Požar

(1) Požar je ogenj, ki nastane zunaj določenega ognjišča ali to zapusti in je sposoben, da se širi s svojo lastno močjo.

(2) Ne šteje se, da je nastal požar, če je zavarovana stvar uničena ali poškodovana, ker je:

1) bila izpostavljena koristnemu ognju ali toploti zaradi obdelave, predelave ali v druge namene (npr. likanju, sušenju, praženju, peki, kuhanju, segrevanju, dimljenju ipd.) ali zaradi tega, ker je stvar padla ali jo je kdo vrgel v ali na ognjišče (peč, štedilnik ipd.);

2) pregorela, se osmodila ali ožgala zaradi cigarete, žerjavice, sve- tilke, peči, kratkega stika na električnih instalacijah in napravah in podobnega.

(3) Zavarovanje ne krije škode na dimnikih, ki nastane ob njihovi uporabi.

5. člen – Strela

(1) Strela je učinek električnega razelektrenja ozračja, viden kot močna trenutna svetloba, ki preskakuje med oblaki ali med oblaki in zemljo.

(2) Zavarovanje krije škodo, ki jo na zavarovanih stvareh povzroči strela s toplotno in rušilno močjo ali pa škoda nastane zaradi udarca pred- metov, ki jih je strela podrla ali vrgla na zavarovano stvar. Poškodbe zavarovanih stvari morajo biti vidne s prostim očesom.

(3) Zavarovanje ne krije škode:

1) na električnih strojih, aparatih in električnih vodih zaradi delovanja električnega toka, pregrevanja zaradi preobremenitve in atmos- ferskih vplivov (statičnih napetosti in indukcije zaradi atmosferskih izpraznitev in podobnih pojavov). Krita pa je škoda zaradi požara, do katerega pride zaradi delovanja električnega toka;

2) ki jo povzroči strela s prenosom električne energije po električnih vodih, kakor tudi ne škode na varovalkah katerekoli vrste, zašči- tnih stikalih, odvodnikih prenapetosti, strelovodih in podobnih napravah, ki nastane ob njihovem delovanju.

6. člen – Eksplozija

(1) Eksplozija je nenadna sprostitev sile, ki nastane zaradi težnje pare in plinov po raztezanju. Pri posodah (kotlih, ceveh ipd.) se šteje za eksplozijo, če stena posode popusti v tolikšni meri, da se pritisk v posodi v trenutku izenači z zunanjim pritiskom.

(2) Zavarovanje ne krije škode zaradi:

1) miniranja, ki ga opravi zavarovanec ali zaradi dovoljenega mini- ranja, ki ga opravijo drugi;

2) eksplozije v prostoru za notranje zgorevanje (valj motorja), do katere pride na strojih;

3) eksplozije, ki je redni pojav v proizvodnem postopku;

4) izbruha iz peči in podobnih naprav;

5) eksplozije biološkega izvora;

6) preboja zvočnega zidu;

7) eksplozije, ki nastane v posodah pod pritiskom (kotlih, ceveh ipd.), zaradi dotrajanosti, izrabljenosti ali prevelike količine rje, kotlovca ali usedlin na posodi; na drugih zavarovanih stvareh pa je krita škoda zaradi eksplozije posode;

8) podpritiska v posodi (implozije).

7. člen – Vihar

(1) Vihar je veter s hitrostjo najmanj 17,2 m v sekundi ali 62 km na uro (8. stopnja po Beaufortovi lestvici). Šteje se, da je bil vihar, če je veter v kraju, kjer je poškodovana stvar, lomil veje in debla ali poškodoval dobro vzdrževane zgradbe.

(2) Če je hitrost vetra dvomljiva, jo mora zavarovanec dokazati s podatki hidrometeorološkega zavoda.

(3) Zavarovanje krije le škodo, ki nastane zaradi neposrednega delovanja viharja ali neposrednega udarca predmetov, ki jih je na zavarovano stvar podrl ali vrgel vihar. Krita je tudi škoda, nastala zaradi zanašanja dežja, toče, snega ali drugih stvari skozi odprtine, ki jih je napravil vihar.

(4) Zavarovanje ne krije škode:

1) zaradi zanašanja dežja, toče, snega ali drugih stvari skozi odpr- ta okna ali druge odprtine na zgradbah, razen zanašanja skozi odprtine, ki jih napravil vihar;

2) na stvareh na prostem (v kopicah, stogih ipd.), pod nadstrešnicami in v odprtih zgradbah;

3) na zgradbi, ki ni zgrajena na način, ki je v kraju v navadi, ali je slabo vzdrževana ali dotrajana;

4) na razprostrtih plastičnih folijah, če ni drugače dogovorjeno.

8. člen – Toča

(1) Toča je padavina v obliki večjih ledenih zrn. Zavarovanje krije škodo, ki nastane, kadar toča pri padcu poškoduje zavarovano stvar tako, da jo razbije, prebije, odkruši ali pa zavarovana stvar zaradi udarca poči ali spremeni obliko. Krita je tudi škoda, ki nastane zaradi zanašanja padavin skozi odprtine, ki jih je napravila toča.

(2) Zavarovanje krije tudi škodo, ki nastane kadar toča pri padcu poškoduje zavarovano stvar tako, da zavarovana stvar spremeni obliko. Vendar se v tem primeru škoda obračuna tako, da se prizna manjvrednost poškodovane stvari.

(3) Zavarovanje ne krije škode na razprostrtih plastičnih folijah, na platnenih in plastičnih nadstreških, ki se držijo zgradb ali so prostostoječi, na ste- klu toplih gred ter rastlinjakov, če ni drugače dogovorjeno. Zavarovanje pa ne krije škode na slabo vzdrževanih in dotrajanih zgradbah.

9. člen – Udarec zavarovančevega motornega vozila

(1) Za udarec zavarovančevega motornega vozila se šteje udarec zavaro- vančevega motornega vozila ali zavarovančevega premičnega delov- nega stroja v zgradbo. Zavarovanje krije samo škodo, nastalo na zavarovani zgradbi.

(2) Soudeležba zavarovanca pri škodi znaša 10% od izračunane zavaro- valnine, vendar ne manj kot 250 EUR.

10. člen – Padec zračnega plovila

(1) Za padec zračnega plovila se šteje, kadar zračno plovilo katerekoli vrste (motorno ali jadralno letalo, helikopter, raketa, balon, zmaj, padalo ipd.) pade na zavarovano stvar ali udari vanjo. Za zračno plovilo se ne štejejo razna pirotehnična sredstva.

(2) Šteje se, da je nastal zavarovalni primer, če je zračno plovilo, njegovi deli ali karkoli je zračno plovilo prevažalo, uničilo ali poškodovalo zava- rovano stvar.

11. člen – Manifestacija in demonstracija

(1) Manifestacija oziroma demonstracija je organizirano javno izražanje razpoloženja skupine ljudi. Krite so samo tiste škode, ki so nastale zaradi manifestacij oziroma demonstracij, dovoljenih od pristojnih državnih organov.

(2) Šteje se, da je nastal zavarovalni primer, če so manifestanti oziroma demonstranti na kakršenkoli način uničili ali poškodovali zavarovano stvar (razbijanje, rušenje, demoliranje, požiganje ipd.).

12. člen – Poplava

(1) Poplava je, če stalne vode (potok, reka, jezero, morje) po naključju poplavijo zemljišče, na katerem so zavarovane stvari, ker so prestopile

bregove, predrle nasipe, porušile jezove ali se razlile zaradi visoke plime, valov ali zaradi izrednega pritoka vode iz umetnih jezer.

(2) Poplava je tudi poplavljanje voda zaradi utrganega oblaka, kakor tudi naključno poplavljanje voda, ki zaradi izredno močnih padavin derejo po pobočjih, cestah in poteh (hudournik).

(3) Za poplavo se šteje tudi talna voda, če je nastala zaradi poplavljenja zemljišča v neposredni bližini zavarovanih stvari.

(4) Na vodogradbenih objektih krije zavarovanje tudi škodo, ki jo povzroči visoka voda. Za visoko vodo se šteje, če voda preseže normalno mesečno višino vode ali pretok, ki ga kaže najbližji vodomer. Za vsak posamezni mesec je normalna največja mesečna višina vode ali pretoka v zadnjih 20 letih, pri čemer so izključene izjemno velike višine vode ali pretokov.

(5) Zavarovanje krije le škodo, ki nastane na zavarovanih stvareh med poplavo ali neposredno potem, ko je voda odtekla.

(6) Zavarovanje ne krije škode, ki nastane:

1) zaradi mehaničnega učinkovanja vode v notranjosti cevovodov, kanalov in predorov;

2) zaradi hišne gobe;

3) zaradi posedanja tal kot posledice poplave;

4) zaradi delovanja podzemne vode v nadkopih, podkopih, pod- zemskih hodnikih in rudniških jamah;

5) zaradi vode, ki je vdrla iz kanalizacijskega omrežja, razen če je prišlo do izliva zaradi poplave;

6) na stvareh, ki so v živih ali mrtvih strugah potokov, rek ali na prostoru med strugo in nasipom (inundacijsko območje), razen če ni drugače dogovorjeno;

7) na zalogah blaga, ki ni uskladiščeno po veljavnih predpisih oziroma ki je občutljivo na vodo in ni dvignjeno od tal vsaj 12 cm.

(7) Zavarovanje ne krije škode na vodogradbenih objektih, ki nastane zaradi izpodjedanja z zunanje strani; na kanalih, predorih in cevovodih pa tudi ne škode zaradi pritiska, ki ga povzroči poplava, če ni drugače dogovorjeno.

13. člen – Izliv vode

(1) Izliv vode je iztek vode iz vodovodnih ali odvodnih (kanalizacijskih) cevi ali iz naprav za toplovodno in parno gretje ali drugih naprav, priključenih na cevovodno omrežje, do katerega je prišlo zaradi poškodovanja (loma, počenja ali zatajitve naprave za upravljanje in varnost) teh cevi in naprav. Kot izliv vode šteje tudi izbruh pare iz naprav za toplovodno in parno gretje.

(2) Samo če je posebej dogovorjeno in je plačana dodatna premija krije zavarovanje tudi škodo zaradi:

1) izliva vode iz odprtih pip v hotelih, šolah, bolnišnicah ter dijaških, študentskih in zdravstvenih domovih;

2) zaradi zamašitve cevi ali naprav iz 1. točke 1. odstavka tega člena, pri čemer zavarovanje ne krije stroškov popravila in čiščenja na cevi sami;

3) izliv vode iz nepremičnih naprav, ki niso priključene na cevovodno omrežje ter se poškodujejo (npr. akvarijev in vodnih postelj) ter cistern in bazenov. Zavarovanje ne krije izliva vode iz premičnih posod in cistern. Zavarovanje prav tako ne krije stroškov popravila stvari iz katere je iztekla voda.

4) izliva vode iz sprinklerske gasilne naprave.

(3) Zavarovanje ne krije škode:

1) zaradi izliva vode iz odprtih pip razen, če ni drugače dogovorjeno;

2) zaradi dotrajanosti, izrabljenosti in korozije, zamakanja;

3) zaradi hišne gobe;

4) zaradi izgube vode;

5) na zalogah blaga, ki ni uskladiščeno po veljavnih predpisih oziroma ki je občutljivo na vodo in ni dvignjeno od tal vsaj 12 cm;

6) zaradi slabega vzdrževanja vodovodnega in odvodnega omrežja, naprav za toplovodno in parno gretje ter drugih naprav ali pomanj- kljive zaščite pred zmrzovanjem, zamašitvijo ipd.;

7) zaradi izliva vode iz žlebov in cevi za odvod deževnice;

8) zaradi posedanja tal kot posledice izliva vode;

9) na samih vodovodnih in odvodnih ceveh, napravah ter kotlih zaradi loma ali počenja.

14. člen – Zemeljski plaz

(1) Zemeljski plaz je zdrs zemeljske površine na nagnjenem zemljišču z jasno vidnimi razpokami tal in gubanjem zemljišča, ki v kratkem času povzroči statično nevarne deformacije ali široke razpoke na zgradbah.

(2) Zemeljski plaz je tudi drobirski tok, ki je gravitacijski tok mešanice zemljin (blata, peska ipd.), hribin (skal), vode in/ali zraka, sprožen z nastankom plazu pri velikem vtoku vode.

(3) Za zemeljski plaz se šteje tudi utrganje zemljišča ali tal kot geološko odstopanje in kotaljenje trdih kosov zemlje ali tal.

Zavarovanje krije samo škodo, ki nastane na zavarovanih stvareh zaradi udarca trdega kosa zemlje ali tal, ki se je utrgal in jih pri tem uničil ali poškodoval.

(4) Zavarovanje ne krije škode:

1) če je zemljišče, kjer je zgradba, ob sklenitvi zavarovanja v geolo- škem smislu že začelo drseti;

2) zaradi plazov, ki nastanejo v zvezi s človekovo dejavnostjo (npr.

zaradi useka, odkopa, nasipavanja ipd.);

3) zaradi zemeljskega usada ali posedanja;

4) zaradi počasnega geološkega drsenja tal, ki se kaže v manjših razpokah na zgradbah;

5) zaradi živega peska in rušenja v podkopih, nadkopih, podzemskih hodnikih in rudniških jamah;

6) če so bili podporni ali oporni zidovi narejeni brez ustrezne dokumentacije.

(5) Zavarovanje ne krije stroškov za saniranje tal.

15. člen – Snežni plaz

(1) Snežni plaz je zdrs snežne gmote s planinskega pobočja.

(2) Zavarovanje krije tudi škodo, ki nastane zaradi zračnega pritiska, ki ga je povzročil snežni plaz.

16. člen – Xxxx xxxxx

(1) Zavarovanje krije fizično škodo na zavarovanih stvareh, ki je posledica:

1) neposrednega delovanja teže snega;

2) neposrednega udarca predmetov, ki so zaradi teže snega padli na zavarovano stvar.

(2) Zavarovanje krije škodo le, če višina novozapadlega snega presega 40 cm in če je nastala v manj kot 24 urah, odkar je prenehalo snežiti. V primeru dvoma, mora zavarovanec dokazati višino snega s podatki hidrometeorološkega zavoda.

(3) Zavarovanje ne krije:

1) škod zaradi zdrsa snega s streh, ki nimajo snegobranov;

2) škod na tendah, markizah, plastičnih in platnenih nadstreških, ipd.

3) zamakanja, ki nastane zaradi taljenja snega;

4) škod, ki so posledica slabega vzdrževanja objektov;

5) stroškov za odstranitev snega.

17. člen – Iztek tekočine (lekaža)

(1) Iztek je izguba tekočine ali plina iz nepremičnih posod (cistern, zbi- ralnikov, ležakov ipd.) in cevovodov zaradi počenja posode, cevi ali okvare naprav za izpuščanje ali polnjenje tekočin ali plina. Zavarovanje krije samo škodo na zavarovani tekočini ali plinu, razen če ni drugače dogovorjeno.

(2) Če je posebej dogovorjeno in obračunana dodatna premija, se kritje lahko razširi na škodo, ki jo na zavarovanih stvareh povzroči iztečena tekočina ali plin.

(3) Zavarovanje ne krije izgube zavarovane tekočine ali plina, ki nastane zaradi slabega vzdrževanja ali dotrajanosti posode ali naprave za izpuščanje ali če je tekočina iztekla, plin pa ušel zaradi slabe tesnitve.

le, če jo povzroči žareča tekoča masa od zunaj.

(2) Zavarovanje krije tudi škodo na razliti masi.

21. člen – Udarec motornega vozila, ki ni last zavarovanca

(1) Za udarec motornega vozila, ki ni last zavarovanca, se šteje udarec motornega vozila ali premičnega delovnega stroja, ki ni last zavarovan- ca, v zgradbo. Zavarovanje krije samo škodo, nastalo na zavarovani zgradbi.

(2) Soudeležba zavarovanca pri škodi znaša 10% od izračunane zavaro- valnine, vendar ne manj kot 250 EUR.

22. člen – Vdor meteorne vode

(1) Zavarovanje krije škodo zaradi vdora meteorne vode s streh zgradb, v kolikor pride do zamašitve odtočnih cevi ali žlebov s točo ali s stvarmi, ki jih nanese neurje. Krite so tudi škode zaradi preobilice padavin, v kolikor jih redno čiščene in ustrezno dimenzionirane odtočne cevi ne zmorejo dovolj hitro odvajati s strehe.

(2) Zavarovanje ne krije škode

1) če je do vdora meteorne vode prišlo skozi odprtine na zgradbi (zunanja okna in vrata), ki bi morale biti ustrezno zaprte;

2) zaradi neustrezne dimenzioniranosti odtočnih cevi in žlebov;

3) zaradi neustrezne vzdrževanosti ali dotrajanosti strehe ali strešne kritine;

4) zaradi neustreznih konstrukcijskih rešitev balkonov, teras, vrat, oken, streh ipd.;

5) zaradi neustrezne ali dotrajane hidroizolacije;

6) zaradi vlažnosti temeljev, delovanja podtalnice, visoke vode ter kakršnihkoli drugih postopnih oziroma dolgotrajnih delovanj;

7) zaradi slabega vzdrževanja objekta in sistema za odvod meteornih vod ter pomanjkljive zaščite pred zamašitvijo;

8) zaradi dotrajanosti, izrabljenosti in korozije;

9) zaradi hišne gobe;

10) na zalogah blaga, ki ni uskladiščeno po veljavnih predpisih oziroma ki je občutljivo na vodo in ni dvignjeno od tal vsaj 12 cm;

11) zaradi posedanja tal kot posledice izliva vode iz žlebov in cevi za odvod deževnice;

12) na samih žlebovih in ceveh za odvod deževnice;

13) na zunanji strani zavarovane zgradbe ter na zunanjih vratih in oknih;

14) ki je posledica nedokončanih gradbenih, instalacijskih ali obrtniških del na objektih v gradnji.

(3) Zavarovanje ne krije škode, če je že prišlo do zavarovalnega primera zaradi vdora meteorne vode in zavarovanec ni izvedel ustreznih ukre- pov, da do ponovnega vdora meteorne vode ne bi prišlo.

18. člen – Iztek tekočine iz tehnoloških cevovodov

23. člen - Žled

(1) Zavarovanje krije škodo na zavarovanih stvareh zaradi izteka tekočine, kot posledica loma tehnoloških cevovodov ali nepremičnih posod, ki so namenjene za shranjevanje tekočin. Kot tekočine se smatrajo raz- lične kisline, raztopine, lugi, prehrambeni proizvodi, pijače, olja, naftni derivati, ipd..

(2) Lom tehnoloških cevovodov je nenaden, naključen in nepredvidljiv lom cevovodov in nepremičnih posod, ali zatajitev naprave za upravljanje ali varnost.

(3) Tehnološki cevovodi se morajo uporabljati v skladu s namembnostjo za katero so bili projektirani/konstruirani/izdelani.

(4) Zavarovalnica NE krije:

1) škod na zavarovanih stvareh zaradi izteka tekočine kot posledica dotrajanosti, slabega vzdrževanja, netesnjenja ali zamašitve;

2) škode, ki jo na zavarovanih stvareh povzroči voda (izliv vode);

3) škod na zavarovanih stvareh zaradi izteka tekočine iz odprtih ventilov, zasunov, odprtih cevi, ipd.;

4) škod na sami iztečeni tekočini;

5) škod na samih tehnoloških cevovodih in priključenih armaturah;

6) ne glede na določila 1. točke, zavarovalnica ne krije škod na stvareh znotraj rastlinjakov in steklenjakov, znotraj hladilnic in hladilnih komor, znotraj hlevov, lakirnic in sušilnic;

7) škod zaradi onesnaženja zavarovanih stvari, ki se lahko očistijo, pri čemer pa onesnaženje ne vpliva na funkcionalnost onesnaženih stvari;

8) škod na živalih in rastlinah;

9) škod na nezavarovanih stvareh;

10) odgovornostnih in ekoloških škod.

19. člen – Piroliza

(1) Piroliza je proces, med katerim se snovi pod vplivom znotraj nastalih visokih temperatur razkrajajo ali prehajajo v pepel brez prisotnosti ognja ali delovanja toplote od zunaj.

(2) Zavarovanje ne krije škode na zalogah snovi, ki niso uskladiščene in oskrbovane po veljavnih predpisih.

20. člen – Izliv žareče mase

(1) Izliv žareče mase je iztek žareče mase zunaj kraja, določenega za izpuščanje ali odvod, ki povzroči škodo na zavarovanih stvareh, čeprav ne nastane požar. Škoda na napravi za taljenje in odvod mase je krita

(1) Žled je nenadna zamrznitev dežja ali snega tako, da zaradi tega nasta- jajo ledene obloge, ki s svojo težo ali silo poškodujejo zavarovane stvari.

(2) Zavarovanje krijte škodo, ki nastane zaradi:

- neposrednega delovanja žledu;

- neposrednega udarca predmetov, ki so padle na zavarovano stvari zaradi žledu;

(3) Zavarovanje ne krije škode:

- zaradi neustreznih konstrukcijskih rešitev sistema za odvodnjavanje;

- zaradi neustrezne ali dotrajane hidroizolacije;

- zaradi vlažnosti temeljev;

- zaradi slabega vzdrževanja zgradb in sistema za odvod meteornih voda ter pomanjkljive zaščite pred zamašitvijo;

- zaradi dotrajanosti, izrabljenosti in korozije cevi za odvod deževnice;

- zaradi hišne gobe;

- ki je posledica nedokončanih gradbenih, inštalacijskih ali obrtniških del.

24. člen – Padec kamenja

(1) Zavarovane so škode na zavarovanih stvareh zaradi padca kamenja

(2) Kot škoda na zavarovanih stvareh zaradi padca kamenja, štejejo škode zaradi neposrednega udarca kamenja, kot posledica geološkega utr- ganja kamenja iz strmega pobočja.

25. člen – Usad

(1) Zavarovane so škode na zavarovanih stvareh zaradi usada.

(2) Kot škoda na zavarovanih stvareh zaradi usad štejejo škode zaradi nepričakovanega in nenadnega navpičnega posedanja zemeljskih tal, ki so posledica geološkega delovanja.

(3) Zavarovalnica ne krije škod:

1) če se je zemljišče, kjer stoji objekt, ob sklenitvi zavarovanja v geološkem smislu že začelo posedati;

2) zaradi usada, ki nastane v povezavi s človekovo dejavnostjo (npr. zaradi useka, odkopa, ipd.);

3) zaradi počasnega geološkega posedanja tal, ki se kaže v manjših razpokah na gradbenih objektih;

4) zaradi živega peska, gorskega udara in rušenja v podkopih, nad- kopih, podzemeljskih hodnikih inj rudniških jamah.

(4) Zavarovanje ne krije stroškov za saniranje tal.

26. člen - Posredni udar strele

(1) Posredni udar strele je udar, ki posredno deluje na električne vode in kovinske dele na stavbi in v njej ter pri tem povzroči pojav prenapetosti v električnem omrežju in na teh kovinskih delih.

(2) Predmet zavarovanja so stvari navedene v zavarovalni polici.

(3) Zavarovanje krije škodo, ki jo povzroči strela posredno na stvareh:

1) s prenosom električne energije po električnih vodih;

2) zaradi indukcije pri atmosferskih izpraznitvah.

(4) Xxxxxxxx zavarovanih stvari morajo biti vidne s prostim očesom. V nasprotnem šteje, da zavarovalni primer ni nastal.

(5) Naprave in aparati ki vsebujejo elektronske sestavne dele morajo biti varovani z instalirano prenapetostno zaščito za električno napajanje, kakor tudi za njihov impulzni oz. signalni del. Sistem prenapetostne zaščite mora imeti preizkus ustreznosti, to je opravljen certifikacijski postopek za prenapetostno zaščito, ki ga je izvedla institucija poobla- ščena od USM (urad za standardizacijo in meroslovje).

(6) Soudeležba zavarovanca pri škodi znaša 10% od izračunane zavaro- valnine, vendar ne manj kot 500 EUR.

27. člen - Vandalizem

(1) Zavarovanje vandalizma krije uničenje ali poškodovanje zavarovanih stvari, ki nastanejo zaradi objestnih in vandalskih dejanj tretjih oseb. Za tretje osebe se ne štejejo zavarovanec in njegovi svojci ter poslovni družabniki z njihovimi svojci. Če ima zgradba več lastnikov, zavaro- vanje ne krije škode, ki jo povzročijo solastniki in njihovi svojci ter njihovi poslovni družabniki (npr. podnajemniki) in njihovi svojci. Za svojce se štejejo zakonec in njegovi otroci ter osebe, ki žive v skupnem gospodinjstvu.

(2) Zavarovane so samo stvari, ki so navedene v polici. Pri zavarovanju zgradb so zavarovani vsi deli zgradb in vsa vgrajena oprema (instalacije, sistem centralne kurjave, bojlerji idr.) razen:

1) stekel v oknih in vratih in steklenih pregradnih stenah;

2) stekel na svetilkah in reflektorjih ter vseh vrst žarnic;

3) neonskih in ostalih svetlobnih cevi s pripadajočo opremo;

4) svetlobnih napisov in reklam vseh vrst, panojev, umetniških del na zgradbah (reliefov, spomenikov, štukatur...);

5) poštnih nabiralnikov, zvoncev in domofonov;

6) sanitarne keramike;

7) osebnih in tovornih dvigal.

(3) Zavarovanje ne krije škode:

1) na stekleni embalaži, steklenicah, kozarcih in prtih v gostinskih lokalih;

2) ki nastane zaradi ožganin s cigareti, vžigalniki ali vžigalicami;

3) zaradi manjših odrgnin in ureznin na objektu in opremi, ki niso posledica loma;

4) na ograji iz rastlinja (živa meja), prometnih znakih, cestnoprometnih ogledalih;

5) do katere je prišlo, ker so bile zavarovane stvari odnesene, uničene ali poškodovane pri vlomni tatvini, ropu ali roparski tatvini oziroma pri poskusu teh dejanj;

6) ki jo povzročijo motorna vozila;

7) do katere je prišlo pri vlomu ali ropu oz. poskusu teh dejanj;

(4) Soudeležba zavarovanca v primeru škode znaša 10 % od izračunane zavarovalnine, vendar v absolutnem znesku najmanj 100 EUR (odbitna franšiza). Če je v zavarovalnem obdobju prišlo do več zavarovalnih primerov, se soudeležba upošteva za vsak zavarovalni primer.

(5) Maksimalno izplačilo vseh škod, ki so se dogodile v enem zavaroval- nem letu, znaša največ dvakratno zavarovalno vsoto (letni agregat). V primeru, ko je letni agregat izčrpan, se zavarovanje lahko nadaljuje le, če je to posebej dogovorjeno in plačana dodatna premija.

(6) Zavarovanec mora:

1) o nastalem zavarovalnem primeru takoj prijaviti pristojni policijski postaji ter navesti, katere stvari so bile uničene ali poškodovane ter morebitnega povzročitelja;

2) obvestiti zavarovalnico o nastalem zavarovalnem primeru takoj brez odlašanja;

3) dati zavarovalnici vse podatke in druge dokaze, ki so potrebni za ugotavljanje vzroka, obsega in višine škode.

(7) Nevarnost, zavarovano po tem členu, ima zavarovalnica pravico pisno odpovedati kadarkoli. Odpoved nastopi z datumom, navedenim na pisni odpovedi.

28. člen – Potres

(1) Potres je naravno tresenje tal, ki ga povzročijo geofizikalni procesi v notranjosti zemlje.

(2) Šteje se, da je prišlo do potresa, če zavarovanec dokaže da:

1) je naravno tresenje tal v bližini zavarovalnega kraja povzročilo škodo na zgradbah, ki so bile pred potresom v dobrem stanju, ali na drugih podobnih obstojnih objektih ali

2) je glede na dobro stanje zavarovanih objektov pred potresom škoda lahko nastala izključno zaradi potresa.

(3) Če je škoda, ki jo je povzročil potres, predmet ločenih zahtevkov, velja pravilo, da se škoda, ki jo povzroči potres v obdobju 72 zaporednih

ur, obravnava kot en zahtevek.

(4) Zavarovanje potresa krije uničenje ali poškodbo zavarovanih stvari, ki nastane:

1) neposredno zaradi delovanja potresa;

2) zaradi delovanja vseh osnovnih in dodatnih nevarnosti, ki so opredeljene v teh pogojih in so nastale kot posledica potresa.

(5) Zavarovanje potresa ne krije škod, ki nastanejo:

1) na freskah in zidnih dekoracijah;

2) na vzidanih rezervoarjih, zunanjih dvoriščih, zunanjih stopniščih in na drugih zunanjih objektih, razen, če je tako posebej dogovorjeno;

3) na zgradbah, ki še niso pripravljene za njihovo namembnost, ter na vsebini takšnih zgradb.

(6) Zavarovanec je dolžan zavarovane objekte primerno vzdrževati.

(7) Če v polici ni drugače dogovorjeno, se zavarovalnina zmanjša za franšizo v višini 5% od zavarovalne vsote po predmetu zavarovanja.

29. člen - Škoda pri obratovalnem zastoju

(1) Če ni drugače dogovorjeno se škoda pri obratovalnem zastoju izračuna iz:

- izgubljenega prispevka za xxxxxx xxx

- neprigospodarjeni stalni stroški in izgubljen čisti dobiček v času trajanja obratovalnega zastoja, vendar največ v času jamstva zavarovalnice.

Škoda obratovalnega zastoja se zmanjša za znesek privarčevanih zavarovanih stroškov in poveča za stroške zmanjševanja škode (glej 33.člen);

(2) Pri izračunu škode obratovalnega zastoja se ne upoštevajo pogodbene kazni ali odškodnine, ki jih mora zavarovanec plačati zaradi neupošte- vanja dobavnih in izvršilnih rokov ali drugih prevzetih obveznosti;

(3) Zavarovanje ne krije škode zaradi obratovalnega zastoja, če se ta poveča:

1) zaradi izrednih dogodkov, ki so nastali med obratovalnim zastojem;

2) zaradi zakonskih in drugih omejitev za ponovno gradnjo oziroma popravilo ali zaradi omejitev v proizvodnji;

3) zaradi pomanjkanja finančnih sredstev za pravočasno gradnjo, popravilo ali nabavo stvari, ki jih potrebuje za obnovo gospodarske dejavnosti;

4) zaradi opravljenih sprememb in izboljšav pri obnovi;

5) zato, ker je obratovalni zastoj v poškodovanem zavarovanem obratu povzročil obratovalni xxxxxx v drugem obratu na zavaro- vanem kraju, pa ni bil fizično poškodovan, razen v primeru, da je zavarovan po teh pogojih pri isti zavarovalnici;

6) zaradi posledic pri drugih pravnih osebah, s katerimi ima oško- dovani zavarovanec poslovne odnose ali sklenjeno kooperacijsko pogodbo, tudi če imajo omenjene pravne osebe sklenjeno zava- rovanje po teh pogojih;

7) zaradi izginitve ali uničenja denarja, vrednostnih papirjev, poslovnih knjig, načrtov, dokumentov, pomnilnikov podatkov, ipd.;

8) zaradi izgube trga (izguba kupcev, strank ipd.).

30. člen – Zavarovalna vrednost, čas jamstva, jamstvena vsota

(1) Zavarovalna vrednost je

- prispevek za xxxxxx xxx

- stalni stroški in izgubljen čisti dobiček ki bi ga zavarovano podjetje doseglo v 12 mesecih od trenutka nastopa materialne škode, če do obratovalnega zastoja ne bi prišlo. Če znaša čas jamstva zavarovalnice več kot 12 mesecev, vendar manj kot 24 mesecev je zavarovalna vrednost prispevek za kritje ali stalni stroški in izgu- bljen dobiček, ki bi zavarovano podjetje doseglo v 24 mesecih od trenutka nastopa materialne škode, če do obratovalnega zastoja ne bi prišlo.

(2) Če ni drugače dogovorjeno, prične jamstvo zavarovalnice v trenutku nastopa materialne škode in traja 12 mesecev. Razen pri podjetjih, ki se ukvarjajo s sezonskim poslovanjem, je možno dogovoriti tudi drugačen čas jamstva.

(3) Jamstvena vsota je napram zavarovalni vsoti v enakem razmerju kot čas jamstva napram obdobju 12 mesecev.

31. člen – Dajatev zavarovalnice (zavarovalnina)

(1) Zavarovalnica nadomesti škodo zaradi obratovalnega zastoja najdlje za čas jamstva in največ do višine jamstvene vsote. Ta omejitev ne velja, če je prekoračitev posledica navodil zavarovalnice.

(2) Obseg zavarovalnine se določi glede na vse okoliščine, ki bi lahko pozitivno ali negativno vplivale na finančni rezultat zavarovanca in s tem na višino zavarovalnine. Te okoliščine so še zlasti tržna situacija in posebne poslovne, tehnične, obratovalne razmere, delovanja višje sile, stavka, bojkot, stečaj ali prisilna poravnava.

(3) Za v škodnem primeru uničene stvari, ki se bodo nadomestile z drugimi, se pri določanju zavarovalnine amortizacija ne upošteva.

(4) Pri obratih, pri katerih prispevek za kritje ni enakomerno prigospodar- jen preko celotnega obratovalnega leta, je pri izračunu zavarovalnine potrebno izločiti tisti del prispevka za kritje v času jamstva zavarovalni- ce, ki je bil v času izven časa jamsta zavarovalnice že prigospodarjen ali pa se še lahko prigospodari.

(5) Za obratovalni zastoj, ki traja do treh dni, se zavarovalnina ne izplača.

Če traja obratovalni zastoj več kot tri dni, se ugotovljena zavarovalni- na zmanjša za 10%. Zavarovanja, pri katerem zavarovanec ne bi bil udeležen pri odškodnini ali pa bi biI udeležen z manj kot 10% od višine zavarovalnine, ni možno skleniti.

(6) Zavarovalnina ne sme voditi do obogatitve zavarovanca.

32. člen - Izplačilo zavarovalnine

(1) Če je po poteku enega meseca od pričetka prekinitve obratovanja in po poteku vsakega naslednjega meseca možno ugotoviti znesek, ki ga je zavarovalnica dolžna povrniti za pretekli čas prekinitve, lahko zavarovanec zahteva, da se mu ta znesek poravna vnaprej.

(2) Zavarovalnica lahko zahteva mesečno dokazilo o dejanskem znesku zavarovane škode obratovalnega zastoja.

(3) Dokler ni zavarovalnina določena sporazumno ali na osnovi izveden- skega postopka, odškodninski zahtevek ne more biti odstopljen.

33. člen – Stroški zmanjševanja škode

(1) Stroški zmanjševanja škode so stroški ukrepov, ki jih je zavarovalec izvedel zaradi preprečevanja ali zmanjšanja škode zaradi obratovalnega zastoja,

- če se zaradi teh ukrepov škoda zaradi obratovalnega zastoja dejansko zmanjša ali

- če so bili ti ukrepi po mnenju zavarovalca potrebni, zaradi njihove nujnosti pa ni mogel pridobiti predhodnega soglasja zavarovalnice. V takšnem primeru mora zavarovalec zavarovalnico nemudoma obvestiti o izvedenih ukrepih.

(2) Kot ukrepi za preprečevanje ali zmanjšanje škode pridejo npr. v poštev: ureditev nadomestnega ali zasilnega poslovanja, nadoknadenje izgu- bljenega (nedoseženega) prispevka za kritje v primernem roku s pove- čano storilnostjo po koncu obratovalnega zastoja.

(3) Za stroške zmanjševanja škode ne veljajo stroški ukrepov, če zaradi teh zavarovalec

- po koncu trajanja obratovalnega zastoja pridobi premoženjsko korist,

- prigospodari prispevek za kritje, ki ni zavarovan,

- stroški skupaj z xxxxxxxxxxxxx presežejo zavarovalno vsoto ali jamstveno vsoto razen če niso posledica navodil zavarovalnice.

34. člen – Zveza med zavarovanje obratovalnega zastoja in požarnim zavarovanjem

(1) Zavarovanje je možno skleniti ob pogoju, da je predhodno ali istočasno sklenjeno pri isti zavarovalnici tudi zavarovanje opredmetenih osnovnih sredstev pred nevarnostjo požara in nekaterimi drugimi nevarnostmi.

(2) Škoda iz zavarovanja obratovalnega zastoja je krita samo takrat, ko obstaja ustrezno kritje za škode na stvari na podlagi požarnega zavarovanja.

(3) Če preneha veljati požarno zavarovanje, preneha veljati tudi zavarovanje po teh pogojih.

35. člen – Zavarovalni kraj

Zavarovanje velja za obratovalni zastoj v zavarovanem obratu, v kraju, ki je naveden v polici, če ni drugače dogovorjeno.

36. člen – Nevarnostne okoliščine

(1) Pred sklenitvijo kakor tudi med trajanjem zavarovalne pogodbe mora zavarovalec prijaviti zavarovalnici vse okoliščine, ki so pomembne za ocenitev nevarnosti in so mu bile znane ali mu niso mogle ostati neznane. Za okoliščine, ki so pomembne za ocenitev nevarnosti, štejejo zlasti okoliščine, ki so zavarovalcu znane in na podlagi katerih je določena in obračunana zavarovalna premija, kakor tudi one, ki so navedene v zavarovalni pogodbi. Te okoliščine lahko zavarovalec in zavarovalnica določita tudi skupaj.

(2) Zavarovalec mora omogočiti zavarovalnici pregled in oceno nevarnosti.

37. člen – Obračun premije

Če je zavarovanje obratovalnega zastoja sklenjeno z zavarovalno vsoto, ki temelji na dejansko ustvarjenih celoletnih poslovnih stroških in dobičku iz poslovanja, se premija obračuna dvakrat letno in sicer v začetku za- varovalnega leta kot akontacija in na koncu leta kot poračun. Akontacija zavarovalne premije se obračuna od načrtovanih celoletnih poslovnih stroškov in dobička iz poslovanja, poračun pa se opravi od razlike med dejansko ustvarjenimi in načrtovanimi celoletnimi poslovnimi stroški in dobičkom iz poslovanja.

38. člen – Sklenitev zavarovalne pogodbe

(1) Zavarovanec je lahko vsak poslovni subjekt, ki opravlja določeno gospodarsko dejavnost (npr. proizvodnjo), s ciljem ustvarjanja dobička skladno z zakonom in lahko za vsak obrat, zlasti pa za zavarovanega, izkažejo analizo poslovnih stroškov in dobička iz poslovanja na osnovi bilanc, inventur in drugih evidenc.

(2) Zavarovanec iz prejšnje točke mora skleniti to zavarovanje za vse organizacijske enote na isti lokaciji, ne glede na to, ali so vključene v posameznem ali skupnem riziku. Če to ni storjeno, se pri ugotavljanju odškodnine uporabi ustrezno sorazmerje.

(3) Če je v pogodbi posebej dogovorjeno, lahko zavarovanec iz (1) točke

sklene to zavarovanje tudi za organizacijske enote ki niso pravne osebe, pod pogoji:

1) da se nahajajo v ločenem riziku in niso tehnološko povezane,

2) da zagotavljajo ustrezno evidenco;

3) da ustvarjajo dobiček na osnovi konkurenčnih pogojev gospodarjenja;

4) da izkazujejo lastne računovodske izkaze – poročila iz katerih je mogoče nesporno ugotoviti zavarovalno vrednost.

(4) Zavarovalna pogodba se sklepa na podlagi pisne ponudbe, sklenjena pa je, ko obe pogodbeni stranki podpišeta zavarovalno polico ali potrdilo o začasnem kritju. Ustna ponudba zavarovalnici za sklenitev zavarovalne pogodbe ne veže nobene stranke. Pisna ponudba zava- rovalnici za sklenitev zavarovalne pogodbe veže ponudnika (če ponu- dnik ni določil krajšega roka) 8 dni od dneva, ko je ponudba prispela k zavarovalnici. Če zavarovalnica v tem roku ne odkloni ponudbe, ki se ne odmika od zavarovalnih pogojev, po katerih sklepa predlagano zavarovanje, se šteje, da je ponudbo sprejela in da je zavarovalna pogodba sklenjena. V tem primeru se pogodba šteje za sklenjeno, ko je ponudba prispela k zavarovalnici. Če zavarovalnica ob prejemu ponudbe zahteva kakšno dopolnitev ali spremembo, se kot dan pre- jema ponudbe šteje dan, ko zavarovalnica prejme zahtevano.

(5) Določbe o sklenitvi zavarovalne pogodbe se uporabljajo tudi pri spre- minjanju obstoječe zavarovalne pogodbe, razen v primeru spremembe zavarovalnih pogojev ali premijskega sistema.

39. člen – Veljavnost zavarovanja

(1) Če ni drugače dogovorjeno, se obveznost zavarovalnice začne po izteku 24. ure dneva, ki je v zavarovalni polici označen kot začetek zavarovanja, če je v 30 dnevih od tega dneva plačana zapadla premija, sicer pa po izteku 24. ure dneva, ko je plačana premija.

(2) Obveznost zavarovalnice preneha po izteku 24. ure dneva, ki je v polici naveden kot dan poteka zavarovanja. Če je v polici naveden samo začetek zavarovanja, se zavarovanje nadaljuje iz leta v leto, dokler ga katera izmed pogodbenih strank ne odpove. Odpovedati ga mora vsaj 3 mesece pred koncem tekočega zavarovalnega leta.

(3) Če je zavarovanje sklenjeno za več kot 3 leta, sme po preteku tega časa vsaka stranka z odpovednim rokom šestih mesecev odstopiti od pogodbe, s tem da to pisno sporoči drugi stranki.

(4) Obveznost zavarovalnice je podana le, če pride do škodnega dogodka v času trajanja zavarovalnega kritja.

40. člen – Varnostna določila za preprečitev zavarovalnega primera

(1) Zavarovanec mora skrbeti, da se na zavarovalnem kraju dosledno izvajajo zakonski, uradni, normirani in v zavarovalni pogodbi dogo- vorjeni ukrepi za preprečitev zavarovalnega primera. Če zavarovanec oz. zavarovalec krši varnostna določila ali dopusti njihovo kršitev je zavarovalnina omejena na višino škode, ki bi nastala ob spoštovanju varnostnih določil. Če škodni primer nastane izključno zaradi omenjenih kršitev zavarovanca oz. zavarovalca, je zavarovalnica prosta dajatev.

(2) Zavarovanec je obvezan zagotoviti izvajanje sledečih varnostnih ukrepov:

1) V primeru prenehanja izvajanja poslovne aktivnosti v zavarovanem podjetju:

- da so vsa vrata in ostale odprtine na zavarovalnem kraju ustrezno zaprte in zaklenjene;

- vsi pri sklenitvi zavarovanja obstoječi in dodatno dogovorjeni varnostni ukrepi morajo ostati v funkciji. Če je prenehanje poslovne aktivnosti izvedeno le na delu zavarovalnega kraja, velja to določilo le za objekte, kjer se aktivnost ne opravlja;

- vsako odstopanje od dogovorjenih in predpisanih varnostnih ukrepov je potrebno v pisni obliki javiti zavarovalnici;

2) o vrednostnih papirjih, drugih listinah, zbirkah in drugih dogo- vorjenih stvareh je potrebno voditi ustrezne vrednostne spiske in evidenco, katero je potrebno hraniti na način, da ob škodnem primeru ne more biti poškodovana, uničena ali izgubljena; zgornje določilo ne velja za vrednostne papirje, druge listine in zbirke če vrednost teh stvari ne preseže 3.500,-- EUR; določilo o potrebni evidenci in seznamih ne velja za pisemske znamke. Če zavarova- nec oz. zavarovalec krši ta določila, lahko zavarovalnino za tam nahajajoče se stvari določene vrste, terja le v primeru, če dokaže obstoj, sestavo in zavarovalno vrednost teh stvari brez seznama;

3) da se omogoči ponovna vzpostavitev vrednostnih papirjev, listin, seznamov, nosilcev podatkov ali načrtov, je potrebno za te zava- rovane stvari imeti dvojnike. Dvojniki morajo biti shranjeni na način, da v škodnem dogodku niso uničeni, poškodovani ali izgubljeni hkrati z originali.

4) vse zavarovane stvari, še posebej pa vodovodne naprave in insta- lacije, strehe in izven zgradb nahajajoče se stvari, morajo biti vselej v stanju skladnem s predpisi, pri čemer je potrebno vsaka napako, hibo nemudoma odpraviti;

5) ne uporabljane zgradbe in dele zgradb ustrezno nadzorovati ter tamkajšnje vodovodne naprave in instalacije zapreti, izprazniti in jih ohraniti izpraznjene;

6) v primeru nevarnosti zmrzali, je potrebno zgradbe in dele zgradbe

ogrevati, v nasprotnem pa vse vodovodne naprave in instalacije zapreti, izprazniti in jih ohraniti izpraznjene;

7) v prostorih pod zemeljskim nivojem hranjene stvari je potrebno skladiščiti minimalno 12cm nad tlemi ali vsaj nad minimalno drugo višino, za katero se je sklenil dogovor;

8) upoštevati in izvajati je potrebno vse potrebne preventivne ukrepe proti elementarnim nevarnostim, še posebej proti poplavi, visoki vodi, zemeljskemu plazu in pogrezanju zemlje.

9) o vsaki spremembi nevarnostnih okoliščin obvestiti je potrebno obvestiti zavarovalnico.

(3) Izvajanje vročih del vseh vrst. Vroča dela so predvsem varjenje in avtogeno rezanje, brušenje in rezanje z abrazivnimi sredstvi, lotanje, plamensko čiščenje, ipd. Zaradi uporabe odprtega plamena, nasta- jajočih visokih temperatur, prisotnosti žarečega in talečega materiala ter močno segretih obdelovancev te dejavnosti predstavljajo povišano nevarnost za nastanek požara. Z iskrenjem pri tovrstnih delih je požarno ogrožena okolica v polmeru vsaj 10 metrov. Razen tega so vroča dela na rezervoarjih in cevovodih vnetljivih tekočin zelo nevarna za povzro- čitev eksplozije – tudi če so slednje izpraznjene. Zato je potrebno pri izvajanju vročih del, izven za to predvidenih in opremljenih prostorov, upoštevati sledeče:

1) izvajanje del lahko opravljajo le ustrezno usposobljeni in poo- blaščeni delavci, ki se v celoti zavedajo nevarnosti povezanimi s takšnimi deli, ter le s predhodnim pisnim dovoljenjem vodstva podjetja oziroma obrata. Vodstvo podjetja oziroma obrata mora poskrbeti za nadzor teh del s strani primerne osebe. Pred začet- kom izvajanja del z ognjem, je obvezna izpolnitev za to predvide- nega pisnega dovoljenja za delo, ki mora biti podpisan s strani vodstva obrata ali pooblaščenca za požarno varnost;

2) če je le mogoče, se je potrebno izogniti opravljanju vročih del v bližini gorljivih snovi. Stvari, ki so predmet tovrstne obdelave, je potrebno prenesti v za to primerne servisne, ključavničarske ali podobne delavnice;

3) premične gorljive snovi in skladiščene gorljive snovi ter prah in odpadki, morajo biti pred pričetkom izvajanja vročih del odstra- njeni iz okolice delovnega mesta. To velja tudi za prostore, ki se nahajajo nad, pod in poleg delovnega mesta;

4) nepremični gradbeni deli morajo biti pred začetkom del zaščiteni z nevnetljivimi zaščitnimi oblogami ali drugo primerno zaščito;

5) odprtine v stropu in zidu, jaški, prehodi cevi, konci cevi, fuge in zareze morajo biti pred pričetkom izvajanja del ognjevarno zate- snjeni proti sosednjim prostorom. Prostori, ki se nahajajo poleg oziroma pod in nad delovnim mestom, morajo biti med izvajanjem del neprestano pod nadzorom;

6) zbiralniki, cevovodi in kanali za vnetljive snovi, tekočine ali pline morajo biti pred začetkom del izpraznjeni, očiščeni in, če je le mogoče, napolnjeni z vodo;

7) voda za gašenje in primerni gasilski ročni aparati morajo biti pred začetkom dela dosegljivi na vseh ogroženih mestih;

8) pred pričetkom izvajanja del je potrebno kontrolirati delovne napra- ve, ki se jih bo uporabljalo. Pri začasni odložitvi varilnih aparatov ali gorilnikov za spajkanje, je potrebno odprti plamen še posebno varovati in ga stalno opazovati;

9) pri opravilih, ki jih opravljajo tretje osebe, ki niso zaposlene pri zavarovancu, je zavarovanec obvezan, da zagotovi oziroma zah- teva, da se zgornji omenjeni varnostni ukrepi upoštevajo;

10) vodstvo podjetja oziroma obrata je obvezano zagotoviti infor- miranost delavcev o vrsti izgradnje nepremičnin ter o vnetljivih snoveh, ki se nahajajo v sosednjih zgradbah. Razen tega pa mora poskrbeti za primerne preventivne ukrepe za preprečitev nastanka požara;

11) po koncu del z ognjem je potrebno prostore, ki ležijo poleg, nad in pod delovnim mestom ter vse ostale nevarne cone temeljito preveriti, če v njih ni ognja ali dima;

12) pri gašenju še tako majhnega ognja ali tlenja je potrebno biti še posebno pozoren, predvsem je potrebno paziti na težko dostopna mesta. V primeru potrebe je potrebno obvestiti gasilce;

13) če ni zagotovljena zadostna požarna zaščita, opisanih del ni dovoljeno izvajati.

(4) Zavarovanec mora imeti uveljavljene preventivne in aktivne ukrepe var- stva pred požarom, ki jih mora stalno izvajati in preverjati. Kakršnokoli omejevanje teh ukrepov ali dopuščanje nespoštovanja teh ukrepov ni dopustno. Zagotovljeno mora biti periodično preverjanje funkcionalnosti vseh preventivnih in aktivnih ukrepov varstva pred požarom.

(5) Za stroje in naprave, z delovanjem katerih lahko nastane statična elektrika, je potrebno predvideti ukrepe ozemljitve in druge učinkovite ukrepe za preprečitev nastanka statične elektrike.

(6) Upravljanje kurilnic in podobnih prostorov se lahko zaupa samo uspo- sobljenim osebam, ki poznajo te prostore, pri čemer je potrebno upo- števati zakonska določila z upravljanjem le-teh. Lahko gorljive snovi in stvari se ne smejo nahajati v bližini kurilnic, dimih cevi, spojnic ter odprtin za čiščenje dimnikov.

41. člen – Plačilo premije in posledice neplačila premije

(1) Premijo za prvo zavarovalno leto mora zavarovalec plačati ob sklenitvi

pogodbe, premije za naslednja zavarovalna leta pa prvi dan vsakega nadaljnjega zavarovalnega leta. Če je dogovorjeno, da se premija plačuje v obrokih, mora biti prvi obrok vplačan ob sklenitvi pogodbe, razen če ni drugače dogovorjeno. Ob nastanku zavarovalnega primera ima zavarovalnica pravico zahtevati takojšnje plačilo vseh obrokov premije za zavarovalno leto.

(2) Če je dogovorjeno, da se premija plačuje v obrokih ali za nazaj, se lahko obračunajo redne obresti od zneska premije, za katero je dogovorjena odložitev plačila. Če obrok ni plačan do dneva zapadlosti, ima zava- rovalnica pravico do zakonskih zamudnih obresti in pravico zahtevati takojšnje plačilo vseh še nezapadlih obrokov.

(3) Če je premija plačana po pošti ali banki, velja za čas plačila dan, ko je bil dan nalog za plačilo pošti ali banki.

(4) Če je bil glede na dogovorjeni čas zavarovanja priznan popust na premijo, zavarovanje pa je prenehalo pred potekom tega časa, ima zavarovalnica pravico zahtevati doplačilo razlike tiste premije, ki bi jo moral zavarovalec plačati, če bi se bila pogodba sklenila le za toliko časa, kolikor je dejansko trajala.

(5) V primeru prenehanja zavarovalne pogodbe zaradi neplačane zapadle premije, mora zavarovalec plačati premijo za čas do dneva prenehanja pogodbe ali celotno premijo za tekoče zavarovalno leto, če je do dneva prenehanja veljavnosti pogodbe nastal zavarovalni primer, za katere- ga mora zavarovalnica plačati zavarovalnino. Zavarovalec je dolžan povrniti tudi popust na premijo, ki mu je bil priznan za dogovorjeni čas zavarovanja, kot je opredeljeno v prejšnjem odstavku.

(6) Zavarovalnica ima pravico, da ob kakršnem koli izplačilu iz zavarovanja od zavarovalnine odtegne vse zapadle in neplačane premije tekočega zavarovalnega leta kakor tudi druge zapadle obveznosti zavarovalca do zavarovalnice iz preteklih let.

(7) Obveznost zavarovalnice, da izplača zavarovalnino preneha v prime- ru, če zavarovalec do zapadlosti ne plača zavarovalne premije, ki je zapadla po sklenitvi pogodbe, in tega tudi ne stori kdo drug, ki je za to zainteresiran, po tridesetih dneh od dneva, ko je bilo zavarovalcu vročeno priporočeno pismo zavarovalnice z obvestilom o zapadlosti premije, pri čemer pa ta rok ne more izteči prej, preden ne preteče trideset dni od zapadlosti premije.

(8) Zavarovalnica lahko po izteku roka iz 7. odstavka tega člena, če je zavarovalec v zamudi s plačilom premije, ki jo je treba plačati po skle- nitvi pogodbe oziroma druge in naslednjih premij, razdre zavaroval- no pogodbo brez odpovednega roka, s tem da razdrtje zavarovalne pogodbe nastopi z iztekom roka iz 7. odstavka tega člena in s prene- hanjem zavarovalnega kritja, če je bil zavarovalec na to opozorjen v priporočenem pismu z obvestilom o zapadlosti premije in o prenehanju zavarovalnega kritja.

(9) Če zavarovalec, v primerih ko zavarovalnica ni razdrla zavarovalne pogodbe, plača premijo po izteku roka iz 7. odstavka tega člena, vendar v enem letu od zapadlosti premije, je zavarovalnica dolžna, če nastane zavarovalni primer, plačati zavarovalnino od 24. ure po plačani premiji in zamudnih obresti. Če zavarovalec premije v tem roku ne plača, zavarovalna pogodba preneha veljati s potekom zavarovalnega leta.

42. člen – Povračilo premije

(1) Zavarovalnici pripada celotna premija za tekoče zavarovalno leto, če je plačala zavarovalnino zaradi nastanka zavarovalnega primera.

(2) Če je nastal obratovalni zastoj zaradi nezavarovane nevarnosti, vrne zavarovalnica del premije za neuporabljeni čas zavarovanja obratoval- nega zastoja, pri čemer se upošteva morebitno koriščenje dogovorjene jamčevalne dobe zaradi zavarovane nevarnosti.

(3) Če je nastal obratovalni zastoj pred začetkom kritja, vrne zavarovalnica vso plačano premijo iz naslova zavarovanja obratovalnega zastoja.

(4) V drugih primerih prenehanja veljavnosti zavarovalne pogodbe pred koncem dobe, za katero je plačana premija, pripada zavarovalnici premija do tistega dne, do katerega traja njeno kritje, če ni drugače dogovorjeno.

43. člen – Odpoved zavarovanja ob zavarovalnem primeru

Ob nastopu zavarovalnega primera se lahko zavarovalna pogodba prekine s strani katerekoli pogodbene stranke in sicer v roku enega meseca odkar je zavarovalnica priznala ali odklonila zavarovalno varstvo. Odpoved lahko učinkuje takoj ali ob koncu tekočega zavarovalnega leta.

44. člen - Obveznost vodenja poslovnih knjig

(1) Zavarovanec je dolžan v skladu s predpisi voditi poslovne knjige, izvajati inventure ter izdelovati računovodske izkaze v skladu z Slovenskimi računovodskimi standardi oz. drugimi predpisi, če zakon to dovoljuje. Potrebno jih je varno ter ločeno shranjevati za tekoče poslovno leto in tri prejšna leta.

(2) Pri kršitvi te obveze je zavarovalnica prosta svojih obveznosti, razen, če zavarovanec dokaže, da kršitev ni namerna, grobo malomarna ali da ni vplivala na ugotovitev škodnega primera niti na višino odškodnine.

45. člen – Obveznost zavarovanca ob nastanku škodnega primera

(1) Po nastanku zavarovalnega primera (obratovalnega zastoja) je zava- rovanec dolžan:

1) takoj storiti vse, kar je v njegovi moči, da bi preprečil nadaljnje nastajanje škode.

2) v okviru možnosti zaposliti delavce, ki so ostali brez dela, v kakšnem drugem svojem obratu ali kje drugje;

3) omogočiti zavarovalnici in od nje angažiranim strokovnja- kom, da pregledajo in ugotovijo vzrok in višino škode oziroma zavarovalnine;

4) dati zavarovalnici vse podatke in druge dokaze, ki jih ima na voljo in so potrebni za ugotavljanje vzroka, obsega in višine škode (pisna pojasnila, obvestila in dokumente, kakor tudi poslovne knjige, bilance, inventure, račune ter podatke o poslovanju v tekočem zavarovalnem letu in v preteklih letih);

5) prijaviti zavarovalnici nastanek zavarovalnega primera najkasneje v treh dneh od dneva, ko izve zanj;

6) v vseh primerih, ki so določeni z ustreznimi predpisi, predvsem pa o zavarovalnem primeru, ki je nastal zaradi požara, eksplozije ali udarca motornega vozila, ki ni last zavarovanca, takoj obvestiti pristojno policijsko postajo ter navesti, katere stvari so bile uničene ali poškodovane oziroma so izginile ob zavarovalnem primeru

(2) Če zavarovanec svoje obveznosti v dogovorjenem roku ne izpolni, zavarovalnica lahko odkloni plačilo zavarovalnine, če zaradi te opu- stitve ne more ugotoviti nastanka zavarovalnega primera ali obsega poškodovanja zavarovanih stvari.

(3) Če zavarovanec po svoji krivdi zavarovalnici ne prijavi nastanka zava- rovalnega primera v času in na način, ki je določen s temi pogoji, mora zavarovalnici povrniti morebitno škodo, ki jo ima zaradi tega.

46. člen – Izvedenski postopek

(1) Vsaka pogodbena stranka lahko zahteva, naj določena sporna dejstva ugotavljajo izvedenci.

(2) Vsaka pogodbena stranka imenuje enega izvedenca izmed oseb, ki z njima niso v delovnem ali sorodstvenem razmerju. Imenovana izve- denca pred začetkom dela imenujeta tretjega izvedenca, ki da svoje mnenje le, kadar so ugotovitve prvih dveh izvedencev različne in le v mejah njunih ugotovitev.

(3) Vsaka stranka nosi stroške za izvedenca, ki ga je imenovala, za tretjega izvedenca nosi vsaka stranka polovico stroškov.

(4) Končne ugotovitve izvedenskega postopka so zavezujoče za obe pogodbeni stranki.

47. člen – Zavarovanje po zavarovalnem primeru

(1) Po zavarovalnem primeru, pri katerem jamčevalna doba ni bila v celoti izkoriščena se zavarovanje nadaljuje z obveznostjo zavarovalnice za kritje za preostanek jamčevalne dobe.

48. člen – Sprememba zavarovalnih pogojev ali premijskega cenika

(2) Če je bila ob zavarovalnem primeru jamčevalna doba v celoti izkori- ščena, zavarovanje po zavarovalnem primeru preneha.

50. člen – Sprememba naslova in vročanje

(1) Zavarovalec mora obvestiti zavarovalnico o spremembi naslova svojega bivališča oziroma sedeža ali svojega imena oziroma firme v roku 15 dni od dneva spremembe.

(2) Če je zavarovalec spremenil naslov bivališča oziroma sedež ali svoje ime oziroma firmo, pa tega ni sporočil zavarovalnici, zadošča, da zavarovalnica obvestilo, ki ga mora sporočiti zavarovalcu, pošlje na naslov njegovega zadnjega znanega bivališča ali sedeža, ali ga naslovi na zadnje znano ime oziroma firmo.

(3) V primeru, da poskus vročitve priporočenega obvestila zavarovalcu ni bil uspešen (zaradi preselitve, odklonitve sprejema ipd.), vrnjena pošta šteje za vročeno, zavarovalnica pa jo deponira pri sebi. Zavarovalec se strinja, da se vrnjena nevročena priporočena pošiljka šteje za prejeto na dan prvega poizkusa vročitve ter da velja, da je zavarovalec z njeno vsebino seznanjen.

(4) V prejšnjem odstavku navedena domneva uspele vročitve ima na pod- lagi pogodbenega dogovora z zavarovalcem pravno veljavne učinke.

51. člen – Varstvo osebnih podatkov

(1) Zavarovalec v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov dovo- ljuje, da se njegovi osebni podatki uporabljajo v zbirki podatkov, ki jo vzpostavi, vodi in vzdržuje zavarovalnica in z njo kapitalsko povezana ter pooblaščena podjetja za zastopanje in posredovanje zavarovanj.

(2) Zavarovalec soglaša in pooblašča zavarovalnico oziroma katerokoli drugo osebo, ki s cesijo pridobi pravice iz zavarovalne pogodbe, da pri pristojnih državnih organih ali drugih institucijah opravi poizvedbe o naslovu bivališča, zaposlitve, premoženjskem stanju in prejemkih, ter jih uporabi, če je to za izvajanje pogodbe potrebno.

(3) Zavarovalec dovoljuje zavarovalnici oziroma katerikoli drugi osebi, ki s cesijo pridobi pravice iz zavarovalne pogodbe, posredovanje in zbiranje podatkov o morebitnem neizpolnjevanju njegovih obveznosti iz zavarovalne pogodbe tudi drugim finančnim ustanovam.

(4) Navedeni osebni podatki se bodo uporabljali le v času trajanja zavaro- vanja in z namenom obveščanja zavarovalca o novostih in ponudbah zavarovalnice. Zavarovalnica se obvezuje, da bo zdravstvene podatke, kot tudi vse druge osebne podatke, skrbno varovala v skladu z veljavno zakonodajo.

52. člen – Uporaba zakona in krajevna pristojnostv primeru sodnega spora

Za razmerje med zavarovancem oziroma zavarovalcem na eni in zavaro- valnico na drugi strani se uporabljajo določila Obligacijskega zakonika in drugih pravnih predpisov Republike Slovenije. Za spore iz te zavarovalne pogodbe je krajevno pristojno sodišče po kraju sedeža zavarovalnice oziroma se lahko rešujejo v okviru postopkov za izvensodno reševanje sporov pri Slovenskem zavarovalnem združenju.

53. člen – Izvensodno reševanje sporov

(1) Če zavarovalnica spremeni zavarovalne pogoje ali premijski cenik, mora o spremembi obvestiti sklenitelja zavarovanja vsaj 60 dni pred potekom tekočega zavarovalnega leta

(2) Sklenitelj zavarovanja ima pravico, da v 60 dneh po prejemu obvestila zavarovalno pogodbo odpove. Pogodba preneha veljati s potekom tekočega zavarovalnega leta.

(3) Če zavarovalec zavarovalne pogodbe ne odpove, se ta z začetkom prihodnjega leta spremeni v skladu z novimi zavarovalnimi pogoji ali premijskim cenikom.

49. člen – Način obveščanja

(4) Dogovori o vsebini zavarovalne pogodbe so veljavni le, če so sklenjeni v pisni obliki.

(5) Vsa obvestila in izjave, ki jih je treba dati po določbah zavarovalne pogodbe, morajo biti pisne.

(6) Obvestilo ali izjava je dana pravočasno, če se pošlje pred potekom roka s priporočenim pismom.

(7) Vsa obvestila in izjave so veljavne od trenutka, ko jih naslovnik prejme.

(1) Zoper odločitev zavarovalnice je dovoljena pritožba. Pritožba se lahko odda osebno, po pošti ali prek spletne strani zavarovalnice.

(2) Pritožbo obravnava pristojna pritožbena komisija v skladu s pravilnikom, ki ureja interni pritožbeni postopek zavarovalnice.

Odločitev pritožbene komisije je dokončna in nadaljnji postopki pri zavarovalnici niso možni.

(3) V primeru nestrinjanja z odločitvijo pritožbene komisije se lahko nada- ljuje postopek za izvensodno rešitev spora pri mediacijskem centru, ki deluje v okviru Slovenskega zavarovalnega združenja.

54. člen – Pristojnost v primeru spora

Spore med zavarovancem oziroma zavarovalcem in zavarovalnico rešuje sodišče, pristojno po sedežu zavarovalnice.

GENERALI zavarovalnica d.d. Ljubljana, Xxxxxxxx xxxxx 0, Xxxxxxxxx, je vpisana v sodni register pri Okrožnem sodišču v Ljubljani pod vložno št. 1/09815/00 in ima dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor za opravljanje zavarovalnih poslov št. 30200-2298/03-22DP. Za nadzor nad zavarovalnico je pristojna Agencija za zavarovalni nadzor, Trg republike 3, Ljubljana. Višina osnovnega kapitala je 39.520.347,18 EUR. Nevplačanih vložkov ni. TRR je odprt pri SKB d.d. št. XX00 0000 0000 0000 000, ID št. za DDV SI88725324, matična št. 5186684000. Družba pripada zavarovalniški skupini Generali Group, vpisani v italijanski register zavarovalniških skupin pod vložno št. 26, ki ga vodi IVASS.