KAVAROVALNICA TRIGLAV, d.d.
KAVAROVALNICA TRIGLAV, d.d.
12-1
mıklošıčeva cesta 19, ljubljana
Splošni pogoji
za zavarovanje odgovornosti
Izrazi v teh pogojih pomenijo:
♦ zavarovalec
osebo, ki sklene zavarovalno pogodbo;
♦ zavarovanec
osebo, katere interes je zavarovan. Zavarovalec in zavarovanec je ista oseba, razen pri zavarovanju na tuj račun;
♦ polica
listino o sklenjeni zavarovalni pogodbi;
♦ premija
znesek, ki ga zavarovalec plača zavarovalnici;
♦ odškodnina
znesek, ki ga zavarovalnica plača po zavarovalni pogodbi.
A. ZA VSE NEVARNOSTNE VIRE
1. člen - ZAVAROVANA NEVARNOST
(1) Zavarovalnica jamči za škodo zaradi civilno pravnih odškodninskih zahtevkov, ki jih tretje osebe uveljavljajo proti zavarovancu zaradi nenadnega in presenetljivega dogodka (nesreče), ki izvira iz dejavnosti, lastnosti in pravnega razmerja, navedenega v polici, in ki ima za posledico:
1) telesne poškodbe, obolenje ali smrt osebe (poškodovanje oseb); 2) uničenje ali poškodbo (poškodovanje stvari).
(2) Za tretje osebe iz (1) odstavka se ne štejejo delavci zavarovanca, če ni dogovorjeno drugače. Za delavce zavarovanca se po teh pogojih šteje vse tiste subjekte, ki dejansko opravljajo delo v korist zavarovanca na kakršnikoli pogodbeni podlagi (vajenci, dijaki, študenti, opravljanje dela pri uporabniku itd.).
(3) Če je v zavarovalni pogodbi posebej dogovorjeno, krije zavarovanje tudi odgovornost za škodo iz nevarnostnih virov, za katere veljavni premijski sistem določa posebno premijo ali doplačilo k premiji.
(4) Odgovornost za škodo zaradi izgube ali izginitve stvari je zavaro- vana samo tedaj, če je to posebej navedeno v polici ali v teh pogojih (gl. B - posamezni nevarnostni viri). Če je takšno zavarovanje sklenjeno, veljajo zanj določbe, ki jih ti pogoji predpisujejo za poškodovanje stvari.
(5) Le, če je posebej dogovorjeno, obsega zavarovanje tudi odgovor- nost za čisto premoženjsko škodo, ki je posledica opustitve, kršitve ali storjene napake, ni pa nastala niti na osebah niti na stvareh.
Če sodi registrirana dejavnost zavarovanca v področje čistih premoženjskih škod, se njegova odgovornost zavaruje posebej.
2. člen - RAZŠIRITEV ZAVAROVANJA
(1) V okviru nevarnostnega vira, zajetega z zavarovanjem, je pri za- varovanju odgovornosti, ki izvira iz dejavnosti, vključena tudi odgovornost:
1) zavarovanca:
a)zaradi uporabe ali posesti, zakupa ali užitka zemljišč, zgradb in prostorov, ki se uporabljajo izključno za namene zavarovanca; b)zaradi uporabe ali zakupa objektov družbenega standarda, namenjenih izključno delavcem, kot na primer menze, kopa- lišča, počitniški domovi in podobno, kot tudi športna igrišča;
c) zaradi uporabe osebnih in tovornih dvigal;
d)zaradi uporabe samovoznih delovnih strojev, ki funkcijsko obratujejo, se pa ne premikajo;
e)zaradi uskladiščenja kuriva in pogonskega goriva;
f ) zaradi poškodovanja, tatvine ali izginitve stvari delavcev zavarovanca, razen denarja, dragocenosti, ur, tehničnih predmetov (kot so fotoaparati, kamere, prenosni računalniki in televizorji, walkmani, orodja in podobno), vrednostnih papirjev in vseh vrst listin pod pogojem, da se stvari hranijo v zaklenjenih prostorih;
2) zakonitih zastopnikov zavarovanca ali oseb, ki vodijo zavarovane obrate ali njihove dele, dokler imajo to vlogo;
3) vseh ostalih delavcev za škode, ki jih povzročijo pri opravljanju
svoje službe.
PG-odg
(2) Če gre za objekte iz 1) točke pod a) in b) (1) odstavka tega člena, je z zavarovanjem krita tudi odgovornost:
1) zavarovanca kot naročnika ali izvajalca gradbenih del (nova gradnja, preurejanje, popravljanje, vzdrževanje), če stroški del predračunsko ne presegajo zneska 12.500 EUR;
2) oseb, ki jim je zaupano čiščenje in osvetljevanje zemljišč, za zahtevke, ki so proti njim postavljeni v zvezi z opravljanjem teh njihovih dolžnosti;
3) oseb, ki zaradi pravice užitka ali stečaja pridejo na mesto zava- rovanca, dokler imajo to vlogo;
4) zaradi obstoja garaže, ki je na zemljišču ali v objektih iz 1) točke pod a) in b) (1) odstavka tega člena, če ne gre za garažo, dano v zakup, ali za garažo, ki se uporablja pri opravljanju dejavnosti ali za hotelsko garažo.
3. člen - IZKLJUČITVE
(1) Zavarovalnica ne jamči in ne povrne škode, če zavarovanec nesre- čo povzroči z naklepom. Za naklep se šteje tudi:
1) ravnanje, ki ga zavarovanec ne opusti, čeprav bi moral pričako- vati njegovo škodljivo posledico;
2) zavestno ravnanje proti veljavnim predpisom;
3) vednost o pokvarjenosti ali o pomanjkljivosti blaga, izdelkov ali storitev.
(2) Če ni drugače dogovorjeno, zavarovalnica ne jamči za:
1) škodo zaradi nesreče pri aktivni udeležbi na konjskih, kolesarskih, motorističnih ali avtomobilskih dirkah, prireditvah borilnih športov, kakor tudi na pripravah za te dirke in borbe (trening);
2) škodo na stvareh, ki jih ima zavarovanec kakorkoli na skrbi (zakup, hramba);
3) škodo na vozilih, ki jih ima zavarovanec v hrambi;
4) škodo na tujih stvareh, ki so predmet obdelave, predelave, preizkušanja;
5) škodo zaradi poškodbe tujih stvari pri nakladanju in razkladanju z dvigali in napravami za nakladanje in razkladanje;
6) odškodninske (regresne) zahtevke zavodov za zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter zavarovalnic iz zdravstvenega zavarovanja ter ostalih posrednih oškodovancev.
(3) Iz zavarovanja so izključeni odškodninski zahtevki:
1) zaradi škode na osebah in stvareh, nastale zaradi izdelkov, ki jih je zavarovanec kakorkoli dal v promet (tovrstna odgovornost se lahko zavaruje posebej);
2) zaradi okvare zdravja in poškodovanja oseb, do katerega pride zaradi postopkov zdravljenja, zdravstvenih in drugih posegov ter postopkov na teh osebah, kot so porodništvo, nega telesa, kozmetika ipd. (tovrstna odgovornost se lahko zavaruje posebej);
3) zaradi okvare zdravja in poškodovanja živali, do katerega pride zaradi postopkov zdravljenja, zdravstvenih in drugih posegov ter postopkov na teh živalih, kot so kastriranje, osemenjevanje, podkovanje, dresiranje (tovrstna odgovornost se lahko zavaruje posebej);
4) zaradi škode, povzročene zaradi onesnaženja okolja (ekološke škode) - (tovrstna odgovornost, ki izvira iz ekološke nesreče, se lahko zavaruje posebej);
5) zaradi škode na stvareh, če je škoda posledica vplivanja tempe- rature, plina, pare, vlage, padavin, dima, saj, prahu, tresenja, ropota ipd. (emisije), če to vplivanje počasi škodljivo učinkuje; 6) a) zavarovanca ter družbenikov, če imajo v družbi poslovni delež nad 25 % in imajo na podlagi zakona ali aktov družbe pravico
oziroma možnost vodenja družbe (večinski družbeniki); b) svojcev zavarovanca, tudi v primeru, če so pri njem zaposleni,
ter svojcev večinskih družbenikov, če so zaposleni v družbi, katere odgovornost je zavarovana. Za svojce se štejejo zakonec, zunajzakonski partner, zakoniti zastopnik in osebe, ki jih zavarovanec ob škodnem primeru preživlja.
Izključeni pa niso odškodninski zahtevki, ki se nanašajo na
PG-odg/12-1
odgovornost iz hišne posesti (7. člen) in jih solastniki ali z njimi v skupnem gospodinjstvu živeči svojci naslovijo na druge solastnike, zaradi škode, ki je nastala pri uporabi skupnih delov hiše; 7) zaradi poškodovanja oseb ali stvari, če pride do nesreče zaradi
delovanja jedrske energije;
8) zaradi škod, ki jih povzročijo letala in vodna plovila vseh vrst, kakor tudi kopenska motorna vozila in prikolice ter samovozni delovni stroji, kadar se premikajo;
9) zaradi škod, do katerih pride zato, ker zavarovanec ne odstrani posebno nevarnih okoliščin, kar je zahtevala zavarovalnica. Kot posebno nevarna se v dvomu šteje okoliščina, zaradi katere je že prišlo do nesreče;
10) zaradi poklicne bolezni, azbestoze, genetskih sprememb v organizmu, elektromagnetnega sevanja ali tabakoze in škode zaradi natega ali zvina vratne, prsne in ledvene hrbtenice, razen če je medicinsko ugotovljena poškodba hrbteničnega skeleta ali premik med korpusi vretenc, večji od treh milimetrov.
B. ZA POSAMEZNE NEVARNOSTNE VIRE
4. člen - PRIKLJUČENE PROGE
(1) Zavarovanje obsega tudi odgovornost za škodo, nastalo zaradi:
1) uporabe industrijske proge (gozdne, poljske in priključne), vzpenjače ali žičnice, če se opravlja prevoz brezplačno;
2) uporabe skladišča, najetega od železnice.
(2) Če je posebej dogovorjeno, zajema zavarovanje tudi odgovornost: 1) zaradi poškodbe tujih vozil pri nakladanju in razkladanju z dvigali in napravami za nakladanje in razkladanje, razen za škode pri
nakladanju z napravami, ki spuščajo tovor, da pada;
2) zaradi uporabe industrijske proge, vzpenjače ali žičnice s plačilom voznine.
5. člen - GRADBENA, MONTAŽNA IN PODOBNA DEJAVNOST
(1) Poleg odgovornosti splošnih gradbenih in montažnih podjetij je krita tudi odgovornost podjetij z naslednjo dejavnostjo: globinsko vrtanje, razstreljevanje, posojanje gradbenih in montažnih odrov, posojanje gradbenih strojev, štukaturstvo in gradbeno mavčenje, proizvodnja betonskih izdelkov, izdelovanje umetnega kamna, pridobivanje peska in gramoza, izkoriščanje kamnolomov, tesarstvo, gradnja vodnjakov ipd.
(2) Zavarovanje odgovornosti iz naslova projektov velja le ob pogoju, da ima zavarovanec za iste projekte sklenjeno gradbeno/montažno zavarovanje pri Zavarovalnici Triglav, d.d..
(3) Določba iz prejšnjega odstavka tega člena pa ne velja za izvajalce gradbenih/montažnih del, katerih skupna pogodbena vrednost projektov v zavarovalnem letu je nižja od 850.000 EUR, pod pogojem, da pogodbena vrednost posamičnega projekta ne presega
85.000 EUR. Zavarovalnica si pridržuje pravico do vpogleda v knjigovodske evidence zavarovanca.
(4) Odgovornost, ki izvira iz projekta, ki ga je izdelal sam zavarovanec, je vključena v zavarovanje, pri čemer pa ni krita odgovornost za škodo na objektu, za katerega je izdelan projekt.
(5) Odgovornost za škodo na podzemeljskih napravah (plinski, vodni, električni vodi, kanali, temelji ipd.) krije zavarovanje le, če in za kolikor upravičeni odškodninski zahtevki presegajo znesek 315 EUR, če škoda seveda ni izključena iz zavarovanja že po 4) točki (2) odstavka 3. člena teh pogojev.
(6) Zavarovanje obsega tudi odgovornost zaradi miniranja, pri čemer pa je izključena škoda na stvareh:
1) če je po naravi dela treba računati na poškodovanje stvari kljub izpolnjevanju varnostnih predpisov;
2) če gre za stvari, ki so bile ob miniranju oddaljene manj kot 75 m od točke miniranja, če ni drugače dogovorjeno.
Zavarovalnica jamči za vsa miniranja, opravljena pri eni gradnji oziroma projektu največ do višine zavarovalne vsote, navedene v polici.
(7) Iz zavarovanja je izključena odgovornost za škodo:
1) na objektu oz. premičninah, ki naj jih izdela zavarovanec; 2) na objektu oz. premičninah, na katerih zavarovanec dela, razen,
če je posebej dogovorjeno v skladu s 4) točko (2) odstavka 3. člena teh pogojev;
3) zaradi odškodninskih zahtevkov, ki se nanašajo na poškodovanje sosednjih gradbenih objektov, ker je bila opuščena ustrezna zaščita (ojačanje, podpiranje, opiranje itd.);
4) do katere pride tako, da zavarovanec ali tisti, ki mu je zaupan nadzor, povzroči dogodek z zavestno kršitvijo tehničnih predpisov ali predpisov prisotnega tehničnega organa;
5) ki je nastala v času garancije oz. po predaji del naročniku.
6. člen - KMETIJSKA IN GOZDNA GOSPODARSTVA
(1) Zavarovanje vključuje tudi odgovornost:
1) zaradi posesti in uporabe živali za namene lastnega kmetijstva in gospodarstva;
2) zaradi sečnje v lastnem gozdu. Za sečnjo lesa v tujem gozdu je zavarovanje omejeno na sečnjo za lastne potrebe.
(2) Zavarovanje obsega tudi:
1) odgovornost zavarovanca v obsegu 13. člena (kot zasebnika); 2) odgovornost zaradi miniranja, za kar veljajo določbe (5) odstav-
ka 5. člena teh pogojev;
3) odgovornost zavarovanca kot naročnika in izvajalca del na poteh za lastni promet pod pogojem, da predračunski stroški ne presegajo zneska 8.350 EUR.
7. člen - HIŠNA IN ZEMLJIŠKA POSEST
(1) Zavarovanje se nanaša tudi na odgovornost iz nevarnostnih virov po
(2) odstavku 2. člena teh pogojev.
(2) Če ima zgradba več lastnikov, katerih idealni deleži na stavbi ne presegajo 30 % celotne vrednosti, zavarovalnica jamči, če ni drugače dogovorjeno, za zahtevke iz škode, ki prizadene solastnika ali z njim v skupnem gospodinjstvu živeče svojce, pri uporabi skupnih delov hiše, če so zahtevki postavljeni na druge solastnike, vendar le v sorazmerju z višino idealnih deležev ostalih solastnikov na skupnih prostorih.
8. člen - POSEST IN REJA ŽIVALI TER TRGOVINA Z NJIMI
Zavarovanje se razširja tudi na odgovornost vsakokratnega čuvaja - oskrbovalca in druge osebe, ki ima na skrbi živino, na katero se nanaša zavarovanje.
9. člen - HOTELI, PENZIONI, GOSTINSKI OBJEKTI, TURISTIČNI DOMOVI IN PODOBNO
(1) Zavarovanje obsega tudi odgovornost:
1) zaradi pomožnih obratov, ki pripadajo podjetju, kot so pralnice, pekarne, mesarije in podobno ter se uporabljajo samo za lastne potrebe;
2) zaradi posesti predmetov za šport in razvedrilo gostov.
(2) Zavarovalnica jamči tudi za zahtevke proti zavarovancu, ki izvirajo iz odgovornosti za izginitev ali tatvino stvari, ki se nahajajo v najetih sobah in pripadajo prenočujočim gostom ali članom njihove družine, razen vozil vseh vrst, njihovih sestavnih delov, kakor tudi stvari, ki so v vozilih. Za izginitev ali tatvino denarja, dragocenosti, ur, tehničnih predmetov (kot so fotoaparati, kamere, mobilni telefoni, prenosni računalniki in televizorji, walkmani, orodja in podobno), vrednostnih papirjev in vseh vrst listin, ki pripadajo prenočujočim gostom ali članom njihovih družin, zavarovalnica jamči le takrat, če so te stvari izročene zavarovancu v hrambo in jih ta hrani v zaklenjeni blagajni.
(3) Zavarovanje ne krije zahtevkov zaradi izginitve ali tatvine stvari, ki pripadajo gostom, iz skupnih prostorov hotelov, penzionov, gostin- skih objektov, turističnih domov in podobno, razen če so izročene v hrambo.
(4) Če se stvari izgube ali izginejo, mora zavarovanec o tem takoj obvestiti pristojni organ za notranje zadeve (policijo).
10. člen - KOPALIŠČA
Zavarovanje obsega tudi odgovornost kopališč:
(1) Za poškodovanje, izginitev ali tatvino stvari, puščenih v kabini ali garderobi kopališča, razen odgovornosti za tatvino in izginitev denar- ja, dragocenosti, ur, tehničnih predmetov (kot so fotoaparati, kamere, mobilni telefoni, prenosni računalniki in televizorji, walkmani, orodja in podobno), vrednostnih papirjev in vseh vrst listin, če te stvari niso bile izročene zavarovancu v hrambo in jih ta hrani v zaklenjeni blagajni.
Zavarovanec mora nemudoma prijaviti izgubo ali izginitev stvari pristojnemu organu za notranje zadeve (policiji).
(2) Zaradi posesti predmetov za šport in razvedrilo gostov.
PG-odg/12-1
11. člen - BOLNICE, ZDRAVSTVENI DOMOVI, SANATORIJI, AMBULANTE IN PODOBNO
(1) Zavarovalnica jamči za poškodbo, tatvino in izginitev stvari, ki pripadajo pacientom, njihovim spremljevalcem in obiskovalcem. Denar, dragocenosti, ure, tehnične predmete (kot so fotoaparati, kamere, mobilni telefoni, prenosni računalniki in televizorji, walkmani, orodja in podobno), vrednostne papirje in dragocenosti pa krije zavarovanje le, če so zavarovancu izročeni v hrambo in jih ta hrani v zaklenjeni blagajni. Zavarovanec mora nemudoma prijaviti izgubo ali izginitev stvari pristojnemu organu za notranje zadeve (policiji).
(2) V zavarovanje niso zajeti odškodninski zahtevki oseb, ki so pri delu za zavarovanca ali zaradi narave svojega dela ali zaradi znanstve- nega raziskovanja izpostavljene učinkovanju naprav in posebnih zdravstvenih postopkov.
12. člen - DRUŠTVA
(1) Zavarovanje obsega tudi odgovornost:
1) zaradi posesti ali zakupa zgradb, zemljišč, prostorov in naprav, ki so namenjene izključno za potrebe društva, kot so na primer vadišča, igrišča, strelišča in podobno;
2) za škode, povzročene ob običajnih, s statutom predvidenih pri- reditvah, na primer: občni zbor članov, društvene svečanosti in podobno;
3) ki izvira iz uradne dejavnosti oseb, ki so pooblaščene za zasto- panje društva;
4) zaradi posesti in uporabe kolesa.
(2) Zavarovanje obsega tudi osebno odgovornost članov društva zaradi njihove dejavnosti na prireditvah društva. Ni pa zavarovana osebna odgovornost za dejavnost, ki ni v interesu društva.
(3) Pri gasilskih društvih zavarovalnica jamči za odškodninske zahtevke, ki nastanejo pri vajah, reševalnih delih in pomoči, ne jamči pa za škodo na stvareh, za katerih varstvo in reševanje je bilo društvo poklicano.
(4) Če je v zavarovalni pogodbi posebej dogovorjeno, obsega zavaro- vanje tudi odgovornost zaradi:
1) prireditev, ki presegajo okvir običajnih prireditev društva (npr. razstave, svečanosti v državnem merilu ter podobno);
2) posesti živali;
3) posesti zgradb in zemljišč, ki niso namenjena neposredni dejav- nosti društva;
4) posesti in imetja vseh vrst podjetij (npr. restavracij v lastni režiji, kopališč in podobno).
13. člen - ODGOVORNOST ZASEBNIKA
(1) Zavarovanje se nanaša na odgovornost zavarovanca:
1) iz nevarnosti vsakodnevnega življenja, torej ne iz nevarnosti oprav- ljanja poklica, obratovanja ali posebno nevarnih opravil;
2) kot glavarja družine, kot delodajalca gospodinjskih delavcev in kot imetnika stanovanja;
3) kot imetnika in uporabnika kolesa brez motorja;
4) kot športnika, če ne gre za letala, motorna vozila, vodna motorna vozila, borilne športe in lov;
5) kot imetnika orožja v obrambne in v tekmovalne namene.
(2) Zavarovanje zajema tudi:
1) v istem obsegu, kot je določen v prejšnjem odstavku, zavaro- vančevega zakonca in njegove otroke, če živijo te osebe z njim v domači skupnosti;
2) gospodinjske delavce (npr. gospodinjska pomočnica) - v obsegu odgovornosti iz opravljanja hišnih opravil, ki so jim zaupana.
14. člen - ŠOLE, VZGOJNI ZAVODI IN PODOBNO
Zavarovanje obsega tudi odgovornost:
1) članov uprave, učiteljev, uslužbencev in delavcev zaradi opravlja- nja službe;
2) za garderobo učencev, razen za denar, dragocenosti, ure, tehnične predmete (kot so fotoaparati, kamere, mobilni telefoni, prenosni računalniki, televizorji, walkmani, orodja in podobno), vrednostne papirje in vse vrste listin. Zavarovanec mora nemudoma prijaviti izgubo ali izginitev stvari pristojnemu organu za notranje zadeve (policiji);
3) zaradi izletov, ekskurzij, šolskih prireditev in podobno.
15. člen - ŠPORTNE PRIREDITVE
Zavarovanje obsega tudi odgovornost prirediteljev kolesarskih, motor- nih in avtomobilskih dirk med samo dirko, toda le, če oblastveni organ zapre dirkalno stezo za javni promet.
16. člen - NAPRAVE ZA ZABAVO
Zavarovanje obsega tudi odgovornost za škode pri montiranju in demon- tiranju naprav za zabavo.
17. člen - GARDEROBE
(1) Zavarovanje obsega odgovornost zaradi poškodbe, izginitve ali tatvine stvari, izročene v hrambo garderobi, ki je za to izdala ustrezno potrdilo.
(2) Iz zavarovanja je izključena odgovornost za denar, dragocenosti, ure, tehnične predmete (kot so fotoaparati, kamere, mobilni telefoni, prenosni računalniki in televizorji, walkmani, orodja in podobno), vrednostne papirje in vse vrste listin.
(3) Zavarovanec mora skrbeti za stalno varovanje garderobe, sicer jamstvo zavarovalnice preneha. Zavarovanec mora nemudoma prijaviti izgubo ali izginitev stvari pristojnemu organu za notranje zadeve (policiji).
18. člen - ČISTE PREMOŽENJSKE ŠKODE
(1) Zavarovanje obsega odgovornost za napake, ki so zagrešene v času trajanja jamstva zavarovalnice. Če je napaka v opustitvi, v dvomu velja, da je zagrešena opoldne tistega dne, v katerem bi najpozneje moralo biti storjeno dejanje, da ne bi prišlo do škode.
(2) Iz zavarovanja so izključeni odškodninski zahtevki:
1) ki se uveljavljajo pred tujim sodiščem ali zahtevki zaradi kršitve tujih predpisov ali zahtevki zaradi dejavnosti v tujini;
2) zaradi prekoračitve predračuna in kredita; 3) zaradi kršitve dobavnih rokov;
4) zaradi posredovanja ali priporočanja v denarnih, zemljiških ali drugih gospodarskih poslih, ne glede na to, če se to opravlja za plačilo ali brezplačno;
5) za škodo, nastalo zaradi primanjkljajev pri vodstvu blagajne, izplačanih napak in poneverb zavarovančevega osebja;
6) za škodo, ki nastane z zavestno kršitvijo predpisov ali navodil in pogojev pooblastitelja (upravičenca) ali s katero koli drugo zavestno kršitvijo obveznosti;
7) za škodo, ki nastane tako, da zavarovanec ali oseba, za katero on odgovarja, prezre računsko ali predračunsko napako ali napako pri izmerah v načrtu.
(3) Če ni drugače dogovorjeno, je jamstvo zavarovalnice omejeno na eno četrtino zavarovalne vsote, ki je dogovorjena za poškodovanje stvari.
(4) Določbe iz drugih členov teh pogojev se uporabljajo smiselno tudi za zavarovanje čiste premoženjske škode, če ne nasprotujejo določbam tega člena.
C. SPLOŠNI DEL
19. člen - NEVARNOSTNE OKOLIŠČINE
(1) Pri sklenitvi zavarovalne pogodbe mora zavarovalec prijaviti zavarovalnici vse okoliščine, ki so pomembne za ocenitev nevarnosti (teže rizika) in za katere je vedel, oziroma bi moral vedeti. Za okoliščine, ki so pomembne za ocenitev nevarnosti, se štejejo zlasti okoliščine, ki so zavarovalcu znane in na podlagi katerih je določena in obračunana zavarovalna premija, kakor tudi one, ki so navedene v zavarovalni pogodbi. Te okoliščine lahko sklenitelj zavarovanja in zavarovalnica določita tudi skupaj.
(2) Sklenitelj zavarovanja mora omogočiti zavarovalnici pregled in revizijo rizika.
20. člen - ČASOVNA IN KRAJEVNA OMEJITEV ZAVAROVANJA
(1) Obveznost zavarovalnice iz zavarovalne pogodbe se prične po izteku
24. ure dneva, ki je v polici naveden kot začetek zavarovanja, če je do tega dne plačana prva premija, oziroma po izteku 24. ure dneva, ko je premija plačana, če ni drugače dogovorjeno.
PG-odg/12-1
Obveznost velja le za odškodninske zahtevke, ki izvirajo iz dogodkov, nastalih po izteku navedenih rokov. Če pa izvira vzrok za dogodek iz časa pred temi roki ali iz časa, ko je bilo jamstvo zavarovalnice prekinjeno, velja obveznost zavarovalnice le, če zavarovancu do sklenitve zavarovanja oziroma do ponovnega jamstva zavarovalnice ta vzrok ni bil znan.
(2) Obveznost zavarovalnice preneha po izteku 24. ure dneva, ki je v polici naveden kot dan poteka zavarovanja. Če je v polici naveden samo začetek zavarovanja, se zavarovanje nadaljuje iz leta v leto, dokler ga katera od pogodbenih strank pisno ne odpove. Odpovedati ga mora vsaj 3 mesece pred koncem tekočega zavarovalnega leta.
(3) Če je zavarovanje sklenjeno za več kot 3 leta, sme po preteku tega časa vsaka stranka z odpovednim rokom šestih mesecev odstopiti od pogodbe, s tem da to pisno sporoči drugi stranki.
(4) Če ni drugače dogovorjeno, krije zavarovanje odgovornost le za nesreče, ki se zgodijo v Sloveniji.
21. člen - SKLENITEV ZAVAROVALNE POGODBE
(1) Zavarovalna pogodba je sklenjena na podlagi pisne ponudbe.
(2) Zavarovalnica lahko po prejemu ponudbe zahteva dopolnitve ali pojasnila. Šteje se, da je ponudba prispela k zavarovalnici, ko le-ta prejme zahtevane dopolnitve ali pojasnila.
(3) Določbe o sklenitvi zavarovalne pogodbe se uporabljajo tudi, ko se spremeni obstoječa zavarovalna pogodba, razen v primeru spre- membe zavarovalnih pogojev ali premijskih osnov.
22. člen - PLAČILO PREMIJE
(1) Prvo ali enkratno premijo mora sklenitelj zavarovanja plačati ob prejemu zavarovalne listine, naslednje premije pa prvi dan vsakega zavarovalnega leta.
Če je dogovorjeno, da se premija plačuje v obrokih, zapadejo v plačilo ob nastanku zavarovalnega primera vsi premijski obroki tekočega zavarovalnega leta.
(2) Če je dogovorjeno, da se premija plačuje v obrokih ali za nazaj, se lahko obračunajo redne obresti od zneska premije, za katero je dogovorjena odložitev plačila. Če obročna premija ni plačana do dneva zapadlosti, se lahko obračunajo zamudne obresti.
(3) Če je premija plačana po pošti, velja za čas plačila dan, ko je bil premijski znesek pravilno izročen pošti. Če pa je premija plačana s plačilnim nalogom, velja za čas plačila dan, ko pride nalog k banki zavarovalnice.
(4) Če je bila glede na dogovorjeni čas zavarovanja v zavarovalni pogodbi določena nižja premija, zavarovanje pa je iz kateregakoli razloga prenehalo pred potekom tega časa, ima zavarovalnica pravico terjati doplačilo zneska, za katerega bi se bila premija odmerila više, če bi se bila pogodba sklenila le za toliko časa, kolikor je resnično trajala.
(5) V primeru prenehanja veljavnosti zavarovalne pogodbe zaradi neplačane zapadle premije mora sklenitelj zavarovanja plačati premijo za neplačani čas od dneva prenehanja veljavnosti pogodbe. Če je do dneva prenehanja veljavnosti pogodbe nastal zavarovalni primer, za katerega mora zavarovalnica plačati odškodnino, pa mora plačati celotno premijo za tekoče zavarovalno leto.
(6) Zavarovancu, pri katerem je razmerje med likvidiranimi škodami in plačano zavarovalno premijo (škodni rezultat) v preteklih treh zavarovalnih letih znašalo več kot 97,4 %, se zavarovalna premija za prihodnje zavarovalno obdobje zviša (malus) v odstotku, ki je enak 75 % razlike med doseženim razmerjem in 97,4 %, s tem da zvišanje ne more znašati več kot 300 %.
Razmerje med likvidiranimi škodami in plačano zavarovalno premijo po predhodnem odstavku se ugotavlja tako, da se predhodno opravi revalorizacija likvidiranih škod in plačane zavarovalne premije na podlagi gibanja cen življenjskih potrebščin v Republiki Sloveniji v razdobjih od 1.10. vsakega prejšnjega leta do 1.10. zadnjega opazovanega leta.
Ne glede na določila prve alineie tega odstavka se za zavarovance, ki niso zavarovani tri leta ali več, pri izračunu razmerja med likvidiranimi škodami in plačano premijo lahko upošteva enoletni oziroma dvoletni rezultat.
23. člen - POSLEDICE, ČE PREMIJA NI PLAČANA
(1) Obveznost zavarovalnice, da izplača zavarovalnino, preneha v primeru, če zavarovalec do zapadlosti ne plača zavarovalne premije, ki je zapadla po sklenitvi pogodbe, in tega tudi ne stori kdo drug, ki je za to zainteresiran, po tridesetih dneh od dneva, ko je bilo zavarovalcu vročeno priporočeno pismo zavarovalnice z obvestilom
o zapadlosti premije, pri čemer pa ta rok ne more izteči prej, preden ne preteče trideset dni od zapadlosti premije.
(2) Zavarovalnica lahko po izteku roka iz prvega odstavka tega člena, če je zavarovalec v zamudi s plačilom premije, ki jo je treba plačati po sklenitvi pogodbe oziroma druge in naslednjih premij, razdre zavarovalno pogodbo brez odpovednega roka, s tem da razdrtje zavarovalne pogodbe nastopi z iztekom roka iz prvega odstavka tega člena in s prenehanjem zavarovalnega kritja, če je bil zavarovalec na to opozorjen v priporočenem pismu z obvestilom o zapadlosti premije in o prenehanju zavarovalnega kritja.
(3) Če zavarovalec plača premijo po izteku roka iz prvega odstavka tega člena, vendar v enem letu od zapadlosti premije, je zavarovalnica dolžna, če nastane zavarovalni primer od 24. ure po plačilu premije in zamudnih obresti, plačati zavarovalnino. Če zavarovalec premije v tem roku ne plača, zavarovalna pogodba preneha veljati s potekom zavarovalnega leta.
24. člen - POVRAČILO PREMIJE
(1) Zavarovalnica vrne del zavarovalne premije za neuporabljeni čas zavarovanja, če je zavarovana nevarnost prenehala obstajati po sklenitvi zavarovalne pogodbe.
(2) Če je zavarovana nevarnost prenehala obstajati pred začetkom jamstva, vrne zavarovalnica vso plačano zavarovalno premijo.
(3) V drugih primerih prenehanja zavarovalne pogodbe pred koncem dobe, za katero je plačana premija, gre zavarovalnici premija do tistega dne, do katerega traja njeno jamstvo, če ni dogovorjeno drugače.
25. člen - ZAVAROVALNI PRIMER
(1) Pri zavarovanju odgovornosti se šteje, da je nastal zavarovalni primer v trenutku, ko je nastal škodni dogodek, zaradi katerega bi se lahko uveljavljal odškodninski zahtevek proti zavarovancu.
(2) Če je dogovorjeno, da zavarovanec sam nosi del škode (franšiza), se odškodnina, ki jo je dolžna plačati zavarovalnica po zavaro- valnem primeru, zmanjša za znesek, ki je dogovorjen v zavarovalni pogodbi.
26. člen - ZAVAROVANČEVE DOLŽNOSTI PO ZAVAROVALNEM PRIMERU
(1) Zavarovanec mora zavarovalnico obvestiti o nesreči brez odlašanja.
(2) Če so proti zavarovancu ali osebi, za katero on odgovarja, uvedene kazenske poizvedbe ali kazenska preiskava ali je vložena obtožnica ali če je izdana odločba v upravno kazenskem postopku, mora zavarovanec o tem nemudoma obvestiti zavarovalnico, četudi je že prijavil nesrečo po prejšnjem odstavku.
(3) Če so na zavarovanca postavljeni odškodninski zahtevki ali če je proti njemu vložena odškodninska tožba, mora zavarovanec o tem ravno tako brez vsakega odlašanja obvestiti zavarovalnico in ji dostaviti original vseh listin, ki vsebujejo te zahtevke.
(4) Zavarovanec mora vodstvo pravde zaupati zavarovalnici in dati pravdno pooblastilo tisti osebi, ki jo določi zavarovalnica.
(5) Zavarovanec mora obravnavanje odškodninskih zahtevkov prepustiti zavarovalnici, zaradi česar ni upravičen odškodninskih zahtevkov zavrniti, zlasti pa jih ne sme pripoznati.
(6) Če zavarovanec onemogoči zavarovalnici, da reši odškodninske zahtevke s poravnavo, zavarovalnica ni dolžna plačati presežka odškodnine, obresti in stroškov, ki zaradi tega nastanejo.
27. člen - DOLŽNOSTI ZAVAROVALNICE PO ZAVAROVALNEM PRIMERU
(1) Zavarovalnica mora proučiti odškodninske zahtevke tako po temelju kot po višini in ugoditi upravičenim zahtevkom ter poskrbeti za obrambo zavarovalca pred neutemeljenimi ali pretiranimi odškodnin- skimi zahtevki. S to določbo je podan osnovni obseg škode, za katero jamči zavarovalnica po (1) odstavku 1. člena in drugih določbah teh pogojev.
(2) Zavarovalnica jamči za pravdne stroške zavarovanca in za škodo zaradi pravdnih stroškov, ki so prisojeni oškodovancu, le tedaj, če po
(4) odstavku 26. člena teh pogojev pravdo usmerja od vsega začetka sama ali pa oseba, ki jo ona določi.
(3) Za stroške obrambe zavarovanca v kazenskem postopku jamči zavarovalnica samo v primeru, če izrecno pristane na branilca in se zaveže poravnati te stroške.
(4) Zavarovalnica nosi - če so dani za to drugi pogoji - le tisti del pravdnih stroškov, ki ustrezajo razmerju med zavarovalno vsoto in prisojenim
PG-odg/12-1
zneskom odškodnine oškodovancu. Če tega ni mogoče ugotoviti, je zavarovalnica glede teh pravdnih stroškov udeležena v razmerju med zavarovalno vsoto in višino vtoževanih zahtevkov.
(5) Za ugotavljanje kapitalizirane vrednosti rent, ki jih je treba plačevati oškodovancu, in s tem obsega udeležbe zavarovalnice pri plače- vanju rent, se uporabljajo tablice smrtnosti za rentna zavarovanja Zavarovalnice Triglav, d.d. Vezano na plačevanje rente ima zavarovalnica pravico položiti zavarovalno vsoto ali njen preostali del kot hranilno vlogo v korist zavarovanca. Zaradi plačevanja rente ima zavarovalnica tudi pravico, da zavarovalno vsoto ali njen del uporabi kot hranilno vlogo, dokler zavarovalna vsota ni izčrpana.
(6) Zavarovalna vsota predstavlja zgornjo mejo obveznosti zavarovalnice ne glede na število oškodovancev. Več časovno povezanih škod predstavlja eno nesrečo, če nastanejo iz istega vzroka.
(7) Zavarovanec je pri vsaki škodi udeležen v višini 10 % od vseh nave- denih sestavin dajatve zavarovalnice, vendar ne manj kot 250 EUR in ne več kot 2.000 EUR, razen če ni z zavarovalno polico drugače dogovorjeno.
28. člen - IZVEDENSKI IN PRITOŽBENI POSTOPEK
(1) Vsaka pogodbena stranka lahko zahteva, naj določena sporna dejstva ugotavljajo izvedenci.
(2) Vsaka stranka imenuje enega izvedenca izmed oseb, ki s strankami niso v delovnem razmerju. Imenovana izvedenca pred začetkom dela imenujeta tretjega izvedenca, ki da svoje mnenje le, kadar so ugotovitve prvih dveh izvedencev različne in le v mejah njunih ugotovitev.
(3) Vsaka stranka nosi stroške za izvedenca, ki ga je imenovala, za tretjega izvedenca nosi vsaka stranka polovico stroškov.
(4) Ugotovitve izvedencev so obvezne za obe stranki.
(5) Zoper poravnalno ponudbo zavarovalnice ali odklonitev zahtevka je dovoljena pisna pritožba na pritožbeno komisijo zavarovalnice. Pritožba se vloži pri tisti organizacijski enoti zavarovalnice, ki je zahtevek obravnavala.
(6) Zavarovalnica obravnava tudi pritožbe, v katerih se zatrjuje kršitev poslovne morale. Pritožba se vloži pri tisti organizacijski enoti zavarovalnice, pri kateri naj bi kršitev nastala.
29. člen - SPREMEMBA ZAVAROVALNIH POGOJEV ALI PREMIJSKEGA CENIKA
(1) Če zavarovalnica spremeni zavarovalne pogoje ali premijski cenik, je dolžna o tem obvestiti zavarovalca na primeren način (individualno obvestilo, objava v javnih občilih ali na spletni strani in podobno).
(2) Če zavarovalec zavarovalne pogodbe v 30 dneh od dneva obvestila ne odpove, se novi zavarovalni pogoji oziroma premijski cenik uporabljajo na začetku naslednjega zavarovalnega obdobja.
(3) Če zavarovalec zavarovalno pogodbo odpove, le-ta preneha veljati s potekom zavarovalnega leta, v katerem je zavarovalnica prejela odpoved.
30. člen - SPREMEMBA NASLOVA
(1) Zavarovalec mora obvestiti zavarovalnico o spremembi svojega osebnega imena ali bivališča oziroma svoje firme ali sedeža v petnajstih dneh od dneva spremembe.
(2) Če je zavarovalec spremenil svoje osebno ime ali bivališče, oziroma svojo firmo ali sedež, pa tega ni sporočil zavarovalnici, zadošča, da zavarovalnica obvestilo, ki ga mora sporočiti zavarovalcu, pošlje na naslov njegovega zadnjega bivališča oziroma njegove firme ali sedeža.
31. člen - NAČIN OBVEŠČANJA
(1) Vsa obvestila in izjave, ki jih je treba dati po določbah zavarovalne pogodbe, morajo biti pisne z izjemo obvestila zavarovalnice po 29. členu teh pogojev.
(2) Obvestilo ali izjava je dana pravočasno, če se pred koncem roka pošlje s priporočenim pismom.
(3) Izjava, ki jo je treba dati drugemu, velja šele tedaj, ko jo ta prejme.
32. člen - VARSTVO OSEBNIH PODATKOV
(1) Zavarovalec dovoljuje, da v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, osebne podatke iz zavarovalne pogodbe obdeluje zavarovalnica in z njo kapitalsko povezana podjetja ter pooblaščena podjetja za zastopanje in posredovanje zavarovanj ter da se ti podatki uporabljajo v zbirkah podatkov, ki jih vzpostavijo, vodijo in vzdržujejo navedena podjetja. Pooblaščena podjetja za zastopanje in posredovanje so podjetja, ki so z zavarovalnico sklenila pogodbo o zavarovalnem zastopanju oziroma posredovanju in pogodbo o obdelavi osebnih podatkov.
(2) Zavarovalec dovoljuje, da v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, zavarovalnica obdeluje osebne podatke iz prejšnjega odstavka, razen občutljivih osebnih podatkov, tudi za namen neposrednega trženja zase in za povezane družbe, ki se ukvarjajo z zavarovalniško dejavnostjo in so navedene na seznamu dostopnem na: xxx0.xxx-xxxxxxx.xx/xxxxxxxxxxxxxx/xxxxx.xxx?xxx00. Zavarovalec lahko dovoljenje za obdelavo osebnih podatkov za namen neposrednega trženja kadarkoli prekliče s pisno zahtevo, poslano na naslov: Zavarovalnica Triglav, d.d., Miklošičeva 19, 1000 Ljubljana.
33. člen - UPORABA ZAKONA
Za razmerje med zavarovalcem oziroma zavarovancem na eni in zavarovalnico na drugi strani se uporabljajo tudi določila Obligacijskega zakonika.
34. člen - PRISTOJNOST V PRIMERU SPORA
Spore med zavarovalcem oziroma zavarovancem na eni in zavarovalnico na drugi strani rešuje sodišče, pristojno po kraju sklenitve zavarovanja ali po posebnem dogovoru Arbitraža pri Zavarovalnici Triglav, d.d., ali po posebnem dogovoru Mediacijski center pri Slovenskem zavarovalnem združenju.
Za izvajanje nadzora nad zavarovalnico je pristojna Agencija za zavarovalni nadzor, Trg republike 3, Ljubljana. Ti splošni pogoji z oznako PG-odg/12-1 se uporabljajo od 1. januarja 2012.