Priloga 1 – Posebni pogoji finančnega instrumenta »EKP posojila za celovito energetsko prenovo javnih stavb (2014-2020)« za financiranje končnih prejemnikov
Priloga 1 – Posebni pogoji finančnega instrumenta
»EKP posojila za celovito energetsko prenovo javnih stavb (2014-2020)« za financiranje končnih prejemnikov
SID – Slovenska izvozna in razvojna banka, d. d., Ljubljana (v nadaljevanju: SID banka, Izvajalec finančnega instrumenta ali kreditodajalec) na podlagi določil Sporazuma o financiranju z dne 24. 11. 20171 in njegovega Dodatka št. 1 z dne 1. 3. 2019, Uredbe Komisije (EU) št. 1407/20132 in Uredbe Komisije (EU) 2020/972 z dne 2. julija 2020 o spremembi Uredbe (EU) št. 1407/2013 v zvezi s podaljšanjem njene veljavnosti in o spremembi Uredbe (EU) št. 651/2014 v zvezi s podaljšanjem njene veljavnosti in ustreznimi prilagoditvami3 ter sheme pomoči de minimis, ki je bila priglašena Ministrstvu za finance dne 5. 7. 2018 in njena dopolnitev dne 23. 1. 2019 (št. priglasitve: M003- 5665493-2018 in M003-5665493-2018/I), objavlja dne 9. 5. 2019 sprejete, ter dne 5. 11. 2020, dne 6. 5. 2022 in
dne 11. 4. 2023 spremenjene:
P O S E B N E P O G O J E
F I N A N Č N E G A I N S T R U M E N T A
» E K P p o s o j i l a z a c e l o v i t o e n e r g e t s k o p r e n o v o j a v n i h s t a v b ( 2 0 1 4 - 2020) « z a f i n a n c i r a n j e k o n č n i h p r e j e m n i k o v
1. Uvodna določila
1.1 »Posebni pogoji finančnega instrumenta EKP posojila za celovito energetsko prenovo javnih stavb« (Posebni pogoji) urejajo minimalne in nujne pogoje za pridobitev kredita, ki se sofinancira iz evropskega Kohezijskega sklada, ki ga kreditojemalec (t.j. končni prejemnik) nameni za izvedbo projekta celovite energetske prenove stavb javnega xxxxxxxx0. V okviru izvedbe primernega projekta se kredit lahko porabi izključno za financiranje upravičenih stroškov iz točke
1.5 Posebnih pogojev.
1.2 Vsak projekt, ki lahko vključuje eno stavbo ali večje število stavb javnega sektorja, mora izpolnjevati naslednje pogoje:
(1) stavba, ki se prenavlja, je na ozemlju Republike Slovenije;
(2) se nanaša na stavbo(-e) javnega sektorja, ki je(- so) primerna(-e) za energetsko prenovo, ker ne izpolnjuje(-jo) minimalnih zahtev energetske učinkovitosti oz. ne dosega(-jo) mejnih vrednosti učinkovite rabe energije v stavbah po vsakokrat veljavnem Pravilniku o učinkoviti rabi energije v stavbah5;
1 Gre za sporazum, sklenjen med SID banko in Republiko Slovenijo, na podlagi katerega je bil SID banki zaupan mandat za izvajanje Sklada skladov kot oblike upravljanja sredstev evropske kohezijske politike za izvajanje finančnih instrumentov v okviru sprejetega Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020 (OP EKP).
2 Ur.l. EU L 352, 24.12.2013
3 UL L 215, 7.7.2020
4 Gre bodisi za projekte celovite energetske prenove javnih stavb, vključno s pilotnimi in demonstracijskimi projekti celovite energetske prenove, ki merijo na zmanjšanje rabe energije tudi po standardu skoraj nič-energijske stavbe; bodisi za projekte celovite energetske prenove javnih stavb v okviru energetskega pogodbeništva oziroma javno-zasebnega partnerstva z ESCO podjetji.
5 Ur.l. RS, št. 52/10 in 61/17 – GZ (PURES)
6 Ur.l. RS, št. 52/16
7 Ur.l. RS, št. 60/06, 54/10 in 27/16
(3) je zasnovan v skladu z veljavnimi predpisi in standardi gradbene stroke ter mednarodnimi in nacionalnimi smernicami s področja večje energetske učinkovitosti zlasti s/z: (i) Uredbo o upravljanju z energijo v javnem sektorju6, (ii) Pravilnikom o učinkoviti rabi energije v stavbah,
(iii) Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ7, (iv) Akcijskim načrtom za energetsko učinkovitost do leta 20208, (v) Dolgoročno strategijo za spodbujanje naložb energetske prenove stavb9, (vi) Navodili in tehničnimi usmeritvami za energetsko prenovo javnih stavb, (vii) Podrobnejšimi usmeritvami javnim partnerjem pri ukrepu energetske prenove stavb javnega sektorja, (viii) Navodili za delo posredniških organov in upravičencev pri ukrepu energetske prenove stavb javnega sektorja, (ix) Priročnikom upravičenih stroškov pri ukrepu energetske prenove stavb javnega sektorja in (x) Smernicami za energetsko prenovo stavb kulturne dediščine10;
(4) lahko se je že začel, vendar še ni končan11;
(5) je po presoji SID banke projekt ekonomsko in
finančno izvedljiv.
1.3 S kreditom se lahko financira tudi projekt celovite energetske prenove javnih stavb, za katerega je bila že sprejeta odločitev pristojnega ministrstva12, da izpolnjuje pogoje upravičenosti oziroma za katerega je pristojno ministrstvo s pravnomočno odločbo odločilo o odobritvi sofinanciranja z nepovratnimi sredstvi oziroma za katerega je pristojno ministrstvo že sklenilo pogodbo o sofinanciranju v okviru prednostne naložbe
4.1. Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020. SID banka lahko v tem primeru šteje, da je pogoj iz alineje (5) prejšnje točke 1.2 izpolnjen.
1.4 S kreditom se lahko financira projekt iz točke 1.3 samo še za razliko do 100% upravičenih stroškov, za katero mora končni prejemnik po odločbi pristojnega ministrstva zagotoviti lastna sredstva, da ne pride do dvojnega financiranja iz javnih sredstev.
1.5 Upravičeni stroški so podrobno opredeljeni v Priročniku upravičenih xxxxxxxx pri ukrepu energetske prenove stavb javnega sektorja13 in po namenu predstavljajo:
- stroške storitev zunanjih izvajalcev (svetovalni inženiring, kar zajema pripravo investicijske in projektne dokumentacije, nadzor in ostale storitve) največ v višini 12% celotnih upravičenih stroškov projekta (brez DDV),
- stroške gradnje in nakupa opreme,
8 Oziroma dokumentom, ki bo morebiti nadomestil ali nadgradil ali
podaljšal navedeni Akcijski načrt.
9 DSEPS, objavljen na spletni strani xxxx://xxx.xxxxxxxxxx- xxxxxx.xx/xxxxxxxxx/xxxxxxxxx/xxxxxxxxxxx/xxxxx/xxxxx_xxxxx_xxx000 5.pdf
10 Vse navedeno je objavljeno na spletni strani xxxx://xxx.xxxxxxxxxx-xxxxxx.xx/xxxxxxxx/xxxxxxxxxx/xxxxxxxxxx- prenova-javnih-stavb/projektna-pisarna/
11 Pomeni, da je prvo pravno zavezujoče dejanje že nastalo, vendar
projekt še ni zaključen ali celostno izveden.
12 Pristojno ministrstvo je v času zadnje spremembe posebnih
pogojev Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo.
13 Priročnik je pripravilo Ministrstvo za infrastrukturo in je objavljen na spletni strani:
xxxx://xxx.xxxxxxxxxx-xxxxxx.xx/xxxxxxxx/xxxxxxxxxx/xxxxxxxxxx- prenova-javnih-stavb/projektna-pisarna/.
- stroške informiranja in komuniciranja največ v višini 1% celotnih upravičenih stroškov projekta (brez DDV),
- stroški plač.
1.6 Upravičeni stroški14 morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
(1) so podprti z dokumentarnimi dokazili, ki morajo biti razumljivi, podrobni in posodobljeni;
(2) so prepoznavni in preverljivi in kot taki ustrezno knjiženi pri kreditojemalcu skladno z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (MSRP) ali Slovenskimi računovodskimi standardi (SRS);
(3) so tisti, ki na dan oddaje vloge za financiranje še niso starejši od dveh (2) let ter tisti, ki so nastali največ štiri (4) leta po odobritvi financiranja in so del projekta
(4) če se krijejo še z drugimi državnimi/de minimis pomočmi, znesek de minimis pomoči, dodeljen s kreditom, povečan za višino teh drugih državnih/ de minimis, ne sme presegati največje intenzivnosti pomoči ali zneska pomoči, kot je določen v podlagah za dodelitev teh drugih državnih/de minimis pomoči;
(5) če se krijejo tudi s sredstvi Evropske unije (EU), s katerimi ne upravlja Republika Slovenija ali druga država članica, višina teh sredstev skupaj s sredstvi kredita ne sme presegati najugodnejše stopnje financiranja, kot je določena z veljavnimi predpisi prava EU.
2. Opredelitev pojmov
2.1 Izrazi, uporabljeni v Posebnih pogojih, imajo naslednji pomen:
(1) Kredit pomeni s kreditno pogodbo dogovorjen znesek financiranja kreditojemalca (glavnica), ki je sestavljen iz največ 62,5% vira sredstev evropskega Kohezijskega sklada in najmanj 37,5% vira sredstev SID banke;
(2) Projekt pomeni opis izbranih ukrepov celovite energetske prenove stavb(e) javnega sektorja in podroben popis predvidenih upravičenih stroškov15;
(3) Celovita energetska prenova je usklajena izvedba ukrepov učinkovite rabe energije na ovoju stavbe (npr. fasada, streha, tla) in na stavbnih tehničnih sistemih (npr. ogrevanje, prezračevanje, klimatizacija, priprava tople vode), pri čemer ni potrebno, da so istočasno izvedeni vsi ukrepi, je pa treba, da so financirani ukrepi izvedeni na način, da se, kolikor je to tehnično mogoče, izkoristi ves ekonomsko upravičen potencial za energetsko prenovo in da se zagotovi izpolnjevanje minimalnih zahtev glede energetske učinkovitosti skladno z vsakokrat veljavnimi Navodili za delo posredniških organov in upravičencev pri ukrepu energetske prenove stavb javnega sektorja;
14 Stroški, ki niso upravičeni, so med drugim: nepredvidena in dodatna dela, davek na promet z nepremičninami, nakup rabljene opreme ter notarski in odvetniški stroški.
15 V primeru iz točke 1.3. Posebnih pogojev se lahko predloži isti projekt, kot je bil predložen pristojnemu ministrstvu.
16 Ur.l. RS, št. 61/2017 in 72/17.
17 A Guide to the Statistical Treatment of Energy Performance Contracts, May 2018, vir: Evropska investicijska banka (EIB) xxxx://xxx.xxx.xxx/xx/xxxxxxxxxx/xxxxxxxxxxxx/xxx/xxxxx-xx- statistical-treatment-of-epc.htm
(4) Izvajalec finančnega instrumenta je v razmerju do kreditojemalca kreditodajalec;
(5) Končni prejemnik je kreditojemalec;
(6) Javna stavba je nestanovanjska stavba z bruto tlorisno površino večjo od 250 m2, ki je kot taka opredeljena s klasifikacijo vrste objekta kot stavba CC-SI in ki jo kot tako po četrtem odstavku
3. člena Gradbenega zakona16 predpiše Vlada. Stavbe za namene nacionalne obrambe in stavbe za obredne namene so izključene. Izpolnjevanje pogoja iz tega pojma ni pogoj za financiranje, če je projekt podprt z nepovratnimi sredstvi, kot izhaja iz določbe 1.3 teh Posebnih pogojev;
(7) Osebe ožjega javnega sektorja so ministrstva, organi v njihovi sestavi, upravne enote, vladne službe, pravosodni organi in drugi državni organi;
(8) Osebe širšega javnega sektorja so javni zavodi, javni gospodarski zavodi, javni skladi, javne agencije in ustanove, katerih ustanovitelj je država ali občina in katerih namen ustanovitve je izvajanje javne službe; ter samoupravne lokalne skupnosti (npr. občine);
(9) Energetsko pogodbeništvo je model naložb v energetsko prenovo stavb z vključevanjem zasebnega kapitala podjetij, ki izvajajo energetske storitve, skladno s Smernicami EIB o statistični obravnavi energetskega pogodbeništva17;
(10) ESCO podjetje je pravna oseba, ustanovljena po določilih Zakona o gospodarskih družbah18, s sedežem v Republiki Sloveniji, ki po načelih energetskega pogodbeništva izvaja celovito energetsko prenovo javne stavbe in storitev kasnejšega energetskega upravljanja takšne stavbe. V primeru da je ESCO podjetje istočasno tudi dobavitelj elektrike, toplote, plina ter tekočih in trdnih goriv končnim odjemalcem, prihrankov energije, ki so posledica izvedenih ukrepov energetske učinkovitosti in so predmet sofinanciranja, ne sme upoštevati v okviru sheme prihrankov energije pri končnih odjemalcih, opredeljene z 318. členom Energetskega zakona EZ-119 in Uredbo o zagotavljanju prihrankov energije20;
(11) Za podjetje v težavah se šteje pravna oseba, za katero velja katera koli izmed naslednjih okoliščin:
a. je v postopku zaradi insolventnosti oziroma so izpolnjeni pogoji za uvedbo postopka zaradi insolventnosti na predlog upnikov po določbah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP21);
b. je veliko podjetje (ne izpolnjuje pogojev za status MSP22) ali MSP, ki posluje več kot 3 polna poslovna leta, če ima v zadnjem zaključenem poslovnem letu razmerje med celotnim in vpoklicanim kapitalom manjše od 0,523 oziroma se je zaradi nakopičenih
18 Ur.l. RS, št. 65/09 – UPB, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 –
odl. US, 82/13, 55/15 in 15/17.
19 Ur.l. RS št. 17/14 in 81/15.
20 Ur. L. RS, št. 96/14
21 Ur.l. RS, št. 13/14 – UPB.
22 Ugotavljanje pragov za opredelitev statusa MSP se presoja skladno
s 3., 4., 5. in 6. členom Priloge 1 k Uredbi Komisije (EU) št. 651/2014.
23 Gre za količnik po podatkih iz zadnjih računovodskih
izkazov: AOP056.
AOP057
izgub v osebni družbi kapital zmanjšal za več kot polovico;24
c. je prejemnica pomoči za reševanje in posojila še ni vrnila ali prekinila jamstev oziroma je še vedno predmet načrta prestrukturiranja;
d. je veliko podjetje in ima v zadnjih dveh zaključenih poslovnih letih razmerje med dolgom in kapitalom večje od 7,525 ter razmerje med poslovnih izidom iz poslovanja, povečanim za odpise vrednosti (EBITDA) in finančnimi odhodki iz finančnih obveznosti manjše od 1,026.
(12) Datum začetka izvajanja financiranega projekta je datum, ki ga v projektu navede kreditojemalec;
(13) Predvideni datum konca izvajanja financiranega projekta pomeni v projektu predvideni datum zaključka izvedbe celovite energetske prenove javne stavbe oziroma javnih stavb;
(14) Vloga za financiranje pomeni izpolnjen prijavni obrazec SID banke z obveznimi prilogami:
a. predstavitev kreditojemalca na obrazcu SID banke,
b. izjava za ugotavljanje skupine povezanih strank na obrazcu SID banke,
c. če vlogo oddaja ESCO podjetje:
o bilanca stanja, izkaz poslovnega izida in izkaz bilančnega dobička/bilančne izgube, vsi zadnji oddani na Agencijo Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES) na poenotenih obrazcih za državno statistiko, predpisanih z Navodilom o predložitvi letnih poročil ter drugih podatkov poslovnih subjektov27 (zadnji računovodski izkazi),
o zadnja razpoložljiva medletna bilanca stanja in izkaz poslovnega izida ter primerljiva medletna bilanca stanja in izkaz poslovnega izida za predhodno leto,
o revidirano in konsolidirano letno poročilo (pogoj velja, če kreditojemalca k izdelavi teh poročil zavezuje zakon ali drug predpis, poročilo pa še ni objavljeno na spletni strani AJPES);
o poslovno finančni načrt kreditojemalca za čas ročnosti kredita,
o izjava in posredovanje podatkov v zvezi s seštevanjem de minimis pomoči v zvezi s spoštovanjem pravil o intenzivnosti državnih pomoči, če je kredit predmet državnih pomoči,
o potrdilo Finančne uprave Republike Slovenije (FURS) o plačanih davkih in prispevkih,
24 Osebna družba je družba z neomejeno odgovornostjo ali komanditna družba oziroma druga vrsta pravne osebe s sedežem v katerikoli drugi državi članici Evropske unije iz Priloge II k Direktivi 2013/34EU Evropskega parlamenta in Sveta.
25 Gre za količnik po podatkih iz zadnjih računovodskih izkazov:
(AOP055−AOP056).
AOP056
26 Gre za količnik po podatkih iz zadnjih računovodskih izkazov:
(AOP151 – AOP152 + AOP144).
AOP169
27 Ur.l. RS, št. 86/2016.
28 Veljajo enake povezave (razen ekonomskih in vodstvenih povezav), kot so opredeljene v izjavi za ugotavljanje skupine
o potrdilo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) o številu zaposlenih v podjetju,
d. če se za kredit daje zavarovanje:
o predlog zavarovanj na obrazcu SID banke,
o dokazila o vrednosti v zavarovanje
predlaganega premoženja,
e. lokacija projekta in izpisek iz zemljiške knjige, ki izkazuje lastništvo ali solastništvo javne stavbe (v primeru solastništva je potrebno priložiti tudi Sporazum o sofinanciranju in vodenju projekta celovite energetske prenove javne stavbe),
f. opis projekta in Razširjen energetski pregled (REP), iz katerega je jasno razvidno, da gre za projekt celovite energetske prenove javnih stavb,
g. investicijska dokumentacija oziroma druga ustrezna dokumentacija, ki izkazuje seznam vseh predvidenih upravičenih stroškov,
h. veljavno gradbeno dovoljenje oziroma izjava odgovornega projektanta, da gradbeno dovoljenje ni potrebno,
i. veljavno okoljevarstveno dovoljenje oziroma izjava odgovornega projektanta, da okoljevarstveno dovoljenje ni potrebno,
j. kulturnovarstvene usmeritve oz. kulturnovarstveni pogoji ali kulturnovarstveno soglasje, kjer je potrebno,
k. izjava kreditojemalca, da so oziroma bodo pridobljena vsa druga dovoljenja in soglasja za izvedbo projekta,
l. za namene dokazovanja primernosti projekta iz točke 1.3 posebnih pogojev mora kreditojemalec SID banki predložiti kopijo odločbe Ministrstva za infrastrukturo (MzI) o dodelitvi nepovratnih sredstev za isto javno stavbo oziroma iste javne stavbe ali kopijo sklenjene pogodbe s pristojnim ministrstvom o sofinanciranju,
m. če vlogo oddaja občina:
o soglasje Ministrstva za finance k zadolžitvi (občina lahko to soglasje predloži do podpisa kreditne pogodbe).
3. Primerni kreditojemalci
3.1 SID banka lahko odobri kredit osebi ožjega ali širšega javnega sektorja neposredno ali ESCO podjetju, ki izpolnjuje vse naslednje pogoje (kreditojemalec):
(1) ESCO podjetje ne šteje za podjetje v težavah in ni povezano28 z osebo, ki šteje za podjetje v težavah;
(2) ESCO podjetje nima neporavnanih obveznosti iz naslova obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti do Republike Slovenije29 po Zakonu o finančni upravi30;
povezanih strank za ugotavljanje izpostavljenosti banke na podlagi
Zakona o bančništvu.
29 Štejejo vse obvezne dajatve in druge denarne nedavčne obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ (v višini 50,00 EUR ali več na dan oddaje vloge za financiranje). Šteje se, da končni prejemnik, ki je gospodarski subjekt, ne izpolnjuje obveznosti tudi, če na dan oddaje vloge ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje vloge.
30 Ur.l. RS, 25/14
(3) ESCO podjetje nima neporavnanega naloga za izterjavo zaradi predhodne odločbe Evropske Komisije, ki je pomoč razglasila za nezakonito in nezdružljivo z notranjim trgom;
(4) ESCO podjetju v zadnjih 5 letih ni bila pravnomočno izrečena globa za prekršek iz pete alineje prvega odstavka 23. člena Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno31 zaradi nezakonite zaposlitve državljana tretje države;
(5) ESCO podjetje ob oddaji vloge za financiranje z isto davčno številko posluje najmanj šest (6) mesecev;
(6) ESCO podjetje ima na dan oddaje vloge za financiranje najmanj enega zaposlenega za polni delovni čas32;
(7) je predložil popolno vlogo za financiranje in razkril vse naknadne podatke in dal pojasnila, ki jih je XXX banka dodatno zahtevala za presojo vloge za financiranje;
(8) če gre za veliko podjetje, mora biti v položaju,
primerljivem kreditni oceni vsaj B-;33
(9) če gre za občino mora biti le-ta ustanovljena skladno z določili Zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij34.
3.2 Osebe ožjega ali širšega javnega sektorja se zadolžujejo skladno z Zakonom o javnih financah35 in z vsakokrat veljavnim zakonom o izvrševanju proračunov RS.
31 Ur.l. RS, 32/14 in 47/15
32 Potrdilo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije o številu zaposlenih v podjetju na navedeni dan predloži končni prejemnik pred podpisom kreditne pogodbe, v vlogi za financiranje se upošteva število zaposlenih na podlagi izjave. Za primerno potrdilo šteje potrdilo navedenega ZZZS najmanj ene osebe za polni delovni čas.
33 Kar ustreza stopnji kreditne kakovosti najmanj 5 po Izvedbeni Uredbi Komisije (EU) 2016/1799.
34 Ur.l., RS, št. 108/06 - UPB, 9/11 in 31/18
4. Dopustni pogoji financiranja
4.1 Najnižji kredit znaša 100.000 evrov, najvišji kredit pa
15.000.000 evrov, ki se lahko koristi za financiranje 100% upravičenih stroškov. Valuta kredita je evro (EUR).
4.2 Pogodbena obrestna mera je sestavljena in je enaka seštevku referenčne obrestne mere 6-mesečnega EURIBOR36, ki se obračunava od sredstev SID banke, in nespremenljivega pribitka.
4.3 Nespremenljivi pribitek iz prejšnjega odstavka predstavlja tehtano vrednost pribitka sredstev evropskega Kohezijskega sklada (sredstva KS), ki znaša 0% ter pribitka sredstev SID banke, in sicer po naslednji formuli:
Nespremenljivi pribitek = max. 62,5% pribitka sredstev KS + min. 37,5% pribitka sredstev SID banke37
4.4 Če je višina pribitka sredstev KS ob odobritvi kredita nižja od ekvivalenta tržne obrestne mere38 in je kredit podvržen pravilom o državnih pomočeh, ima kredit status pomoči de minimis. Višina pomoči de minimis, dodeljene enotnemu podjetju39 s strani dajalcev pomoči de minimis v Sloveniji, ne sme preseči 200.000 evrov v kateremkoli obdobju treh koledarskih let oziroma 100.000 evrov40, če kreditojemalec opravlja komercialne cestne prevoze tovora41 (prag pomoči).
Posebnih pogojev upošteva tudi pomoč de minimis, dodeljena osebi, ki je predmet statusne spremembe, pred statusno spremembo. Pri delitvi se pomoč de minimis, dodeljena pred delitvijo, prerazporedi osebi, ki jo je koristilo, in to je načeloma oseba, ki prevzame dejavnosti, za katere se je pomoč de minimis uporabila. Če taka dodelitev ni mogoča, se pomoč de minimis dodeli sorazmerno na podlagi knjigovodske vrednosti lastniškega kapitala novih oseb na dejanski datum delitve.
41 Višino de minimis pomoči se izračuna po naslednji formuli:
𝑛
𝑠𝑡𝑎𝑛𝑗𝑒 𝑘𝑟𝑒𝑑𝑖𝑡𝑎 ∗ (𝑜. 𝑚. − 𝑜. 𝑚. )
35 ∑
𝑖 1
2 ; č𝑒 𝑣𝑒𝑙𝑗𝑎 𝑜. 𝑚.
Ur.l., RS št. 11/11-UPB, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 –
ZFisP, 96/15 – XXXXX0000 in 13/18
36 V primeru, da je XXXXXXX manjši od nič, se šteje, da je XXXXXXX
𝑖=1
(1 + 𝑑𝑖𝑠𝑘𝑜𝑛𝑡𝑛𝑎 𝑠𝑡𝑜𝑝𝑛𝑗𝑎)𝑖 2
< 𝑜. 𝑚.1
enak nič.
37 Pribitek sredstev SID banke se določi glede na razvrstitev kreditojemalca v ustrezni bonitetni razred po pravilih SID banke in ostale parametre določanja zadevnega pribitka (npr. kvaliteta zavarovanja ipd.).
38 Ekvivalent tržne obrestne mere pomeni referenčno obrestno mero, ki se določi skladno s Sporočilom Evropske komisije o spremembi metode določanja referenčnih obrestnih mer in diskontnih stopenj (UL C 14, 19.1.2008 str. 6).
39 Enotno podjetje pomeni vse osebe, ki so med seboj neposredno ali preko ene ali več drugih oseb najmanj v enem od naslednjih razmerij:
Simboli, znaki in pojmi uporabljeni v izračunu višine de minimis pomoči imajo naslednji pomen:
Σ vsota
o.m.1 ekvivalent tržne obrestne mere
V izračunu ekvivalenta tržne obrestne mere se uporabi izhodiščna obrestna mera, ki velja na dan sklepa organa odločanja izvajalca Finančnega instrumenta o kreditu.
o.m.2 višina pribitka sredstev ESRR
i zaporedna številka meseca
n tehtana ročnost kredita v mesecih
a) oseba ima večino glasovalnih pravic druge osebe;
b) oseba ima pravico imenovati ali odpoklicati večino članov
upravnega, poslovodnega ali nadzornega organa druge osebe;
c) oseba ima pravico izvrševati prevladujoč vpliv na drugo osebo na podlagi pogodbe, sklenjene z navedeno osebo, ali določbe v njeni družbeni pogodbi ali statutu;
d) oseba, na podlagi dogovora z drugimi osebami sama nadzoruje
večino glasovalnih pravic tretje osebe.
40 Kumulacija (seštevanje) pomoči de minimis se presoja na podlagi (a) pisnih izjav kreditojemalca o (i) enotnem podjetju, (ii) statusnih spremembah, (iii) že prejeti pomoči de minimis enotnemu podjetju in osebam, ki so bila predmet statusnih sprememb, v predhodnih dveh koledarskih letih in tekočem koledarskem letu in
(iv) že prejeti državni pomoči kreditojemalcu ter (b) na podlagi podatkov iz javne evidence ministrstva, pristojnega za finance, o dodeljenih državnih pomočeh in pomočeh de minimis v predhodnih dveh koledarskih letih in tekočem koledarskem letu, ki jih ob obravnavi vloge za financiranje pridobi SID banka sama. V primeru statusnih sprememb kreditojemalca v kateremkoli obdobju treh koledarskih let se pri ugotavljanju praga de minimis iz te točke
diskontna stopnja
stanje kredita
diskontna stopnja določena na osnovi Sporočila Komisije o spremembi metode določanja referenčnih obrestnih mer in diskontnih stopenj, ki velja na dan sklepa organa odločanja izvajalca Finančnega instrumenta o kreditu
le 62,5% ostanka kredita v kapitalizacijskem obdobju (po obrestih in razdolžnini) kot izhaja iz načrta odplačila kredita za namen izračuna višine de minimis pomoči, v katerem se upošteva odobreni znesek kredita za kritje upravičenih stroškov, ročnost kredita (vključno z moratorijem), enkratno nakazilo kredita takoj po sklenitvi kreditne pogodbe in linearna metoda mesečnega odplačila kredita
4.5 Kredit predstavlja pomoč de minimis, kadar se kredit daje ESCO podjetju ter tudi, če se daje javnemu subjektu za tisto stavbo ali stavbe, v katerih poleg negospodarskih opravlja tudi gospodarske dejavnosti, pri čemer slednjih ni mogoče šteti za t.i. pomožne dejavnosti42.
4.6 Če bi imel pribitek sredstev KS iz določbe 4.3 za posledico preseganje še dopustnih pragov kumulacije iz točke 1.6 (4) ali praga de minimis pomoči iz prejšnjega odstavka, se njegova višina zviša za največ toliko, kolikor je nujno potrebno, da se teh pragov ne preseže.
4.7 Dopustnost sprememb kreditne pogodbe se presoja na podlagi skladnosti z določbami kreditne pogodbe in pravili o državni pomoči. V primeru znižanja kredita se lahko izdela nov izračun višine pomoči de minimis. V izračunu se upošteva ekvivalent tržne obrestne mere, pogodbeno obrestno mero in diskontno stopnjo, ki so se upoštevale ob odobritvi kredita.
4.8 Skladno z določili prejšnje točke in v diskreciji SID banke je mogoče ESCO podjetju kadarkoli znižati pogodbeno obrestno mero v delu, ki se nanaša na nespremenljivi pribitek, iz razlogov izboljšanja kvalitete predloženega zavarovanja kredita, če kreditojemalec:
x. xxxxx in popolnoma izpolnjuje svoje obveznosti
in ne krši nobenih zavez iz kreditne pogodbe; in
b. SID banki poda pisno vlogo za spremembo kreditne pogodbe; ter
c. vlogi iz prejšnje alineje priloži predlog zavarovanj na obrazcu SID banke, pri čemer zagotovi boljše zavarovanje kredita, kot ga je zagotovil ob odobritvi kredita. SID banka presoja kvaliteto zavarovanj skladno s pravili SID banke.
4.9 Poleg razlogov iz prejšnje točke in pod pogoji iz alinej
a. in b. prejšnje točke ter v diskreciji SID banke je mogoče ESCO podjetju kadarkoli znižati pogodbeno obrestno mero v delu, ki se nanaša na nespremenljivi pribitek, tudi iz razloga izboljšanja bonitetnega razreda, v katerega je razvrščen kreditojemalec glede na razvrstitev v bonitetni razred ob odobritvi kredita. Razvrstitev v bonitetni razred se presoja po pravilih SID banke.
4.10 Znižanje pogodbene obrestne mere iz prejšnjih dveh točk ne pomeni zvišanja pomoči de minimis in je dopustno le v kolikor informativni izračun višine pomoči po znižanju pogodbene obrestne mere ni višji od višine pomoči, izračunane ob odobritvi kredita, če kredit sploh predstavlja pomoč de minimis. Tako znižana pogodbena obrestna mera se obračunava na neodplačani znesek kredita skladno z določili pisnega dodatka h kreditni pogodbi, ki ga skleneta kreditojemalec in SID banka. V informativnem izračunu višine pomoči de minimis se upošteva razvrstitev kreditojemalca v bonitetni razred po pravilih SID banke in kvaliteto zavarovanja, oboje na dan znižanja pogodbene obrestne mere, ostale parametre določanja zadevnega pribitka, ekvivalent tržne obrestne mere, pogodbeno obrestno mero in diskontno stopnjo pa vse na dan odobritve kredita.
4.11 V primeru naknadnega znižanja pogodbene obrestne mere skladno z zgornjimi določili se najprej znižuje
42 Podrobneje o tem v odstavku 207. Obvestila Evropske komisije o pojmu državne pomoči po členu 107(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije (2016/C 262/01), dostopnem na povezavi
pribitek sredstev KS, največ do vrednosti nič, potem se lahko potencialno zniža še pribitek sredstev SID banke.
4.12 SID banka kreditojemalcu ne bo zaračunala nobenih nadomestil za odobritev in obdelavo kreditov ter drugih stroškov, povezanih z najemom kredita, zavarovanjem kredita, ipd.
4.14 Obrestno obdobje, za katerega se določi pogodbena
obrestna mera, je 6-mesečno.
4.15 Pogodbene obresti se obračunavajo skladno z določili
kreditne pogodbe.
4.16 Ročnost kredita, vključno z moratorijem na odplačilo
kredita, je najmanj pet (5) let in največ petindvajset
(25) let in se šteje od dneva veljavnosti kreditne pogodbe do dneva zapadlosti zadnjega obroka kredita.
4.17 Kredit se lahko odobri zgolj za ročnosti polnih let.
4.18 Moratorij na odplačilo kredita (glavnice) lahko traja največ do 1/2 ročnosti kredita in se za potrebe izračuna de minimis pomoči šteje od dneva veljavnosti kreditne pogodbe.
4.19 Kredit se lahko črpa v eni ali več tranšah. Kredit se nakaže na račun kreditojemalca, ki mora biti odprt pri finančni instituciji s sedežem v državi članici EU oziroma v primeru oseb javnega sektorja se kredit nakaže po pravilih poslovanja proračunskih uporabnikov (Enotni zakladniški sistem).
4.20 Črpanje kredita se izvrši ob izpolnjevanju pogojev, ki so opredeljeni v kreditni pogodbi.
4.21 Skrajni rok za črpanje kredita je načrtovani zaključek projekta oziroma najkasneje šest (6) mesecev od dneva odobritve kredita, če je ta rok pred načrtovanim zaključkom projekta.
4.22 Kredit se odplačuje v enakih obrokih skladno z določili
kreditne pogodbe.
4.23 Za zavarovanje kredita lahko SID banka zahteva vpis zastavne pravice na predmetu financiranja. Kredit se lahko odobri tudi brez vsakršnih zavarovanj.
4.24 Poleg zavarovanj iz prejšnjega odstavka lahko SID banka od kreditojemalca zahteva še druga zavarovanja.
4.25 SID banka lahko od kreditojemalca zahteva izročitev bianco podpisane menice oziroma menic z nepreklicno menično izjavo in nalogom za plačilo menic v predpisani obliki in vsebini.
4.26 SID banka lahko od kreditojemalca zahteva, da v času trajanja projekta zavaruje sredstva financiranja pri prvovrstnih zavarovalnicah na njihovo dejansko
xxxxx://xxx-xxx.xxxxxx.xx/xxxxx- content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:52016XC0719(05)&from=EN
vrednost, proti rizikom in pod pogoji, ki so običajna v Republiki Sloveniji pri zavarovanju tovrstnih sredstev. Drugi kreditni pogoji in finančne zaveze se opredelijo s kreditno pogodbo.
4.27 V primeru uporabe kredita v nasprotju s kreditno pogodbo in/ali Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013, v kolikor kredit predstavlja pomoč de minimis, mora kreditojemalec na zahtevo SID banke zagotoviti vračilo de minimis pomoči, vključno z obrestmi za vračilo nedovoljene ali zlorabljene de minimis pomoči od dneva posameznega črpanja kredita. Višina obrestne mere za vračilo de minimis pomoči se določi tako, da se obrestni meri, ki jo Evropska komisija izračuna in objavi v Uradnem listu Evropske unije skladno z 9. in
10. členom Uredbe Komisije (ES) št. 794/200443, doda
100 bazičnih točk.
5. Obveščanje o spremembah
5.1 Po oddaji vloge za financiranje morajo biti naslednje načrtovane spremembe nemudoma pisno sporočene SID banki: sprememba lokacije projekta, sprememba aktivnosti povezanih s projektom, sprememba višine in strukture upravičenih stroškov, sprememba virov financiranja projekta ali sprememba terminske izvedbe projekta. Vse spremembe in njihov vpliv na poslovanje morajo biti obrazložene.
5.2 Dopustnost načrtovanih sprememb iz prejšnje točke se presoja na podlagi skladnosti z določbami kreditne pogodbe in Posebnih pogojev.
5.3 SID banka s spremembami iz točke 5.1 soglaša v obliki enostranske izjave. Spremembe brez predhodnega soglasja SID banke predstavljajo kršitev kreditne pogodbe, zaradi katerih lahko SID banka kreditojemalcu predčasno odpokliče kredit.
6. Hramba dokumentacije
6.1 Kreditojemalec je dolžan še deset let od dokončnega poplačila obveznosti po kreditni pogodbi hraniti vso dokumentacijo o kreditu in upravičenih stroških, ter SID banki posredovati vse podatke, dokumentacijo in poročila, ki jih ta potrebuje zaradi izpolnjevanja svojih obveznosti.
7. Nadzor nad porabo sredstev
7.1 Kreditojemalec je dolžan do poteka deset let po izpolnitvi vseh finančnih obveznosti iz kredita, s predhodno najavo omogočiti SID banki oziroma vsakemu Pristojnemu organu44 dostop do prostorov in opreme pod nadzorom kreditojemalca ter podatkov in celotne dokumentacije, če je to potrebno za nadzor nad izvajanjem njegovih obveznosti na podlagi sklenjene kreditne pogodbe.
43 UL L 140, 30.4.2004, str. 1–134 in njene nadaljnje spremembe. 44 Pristojni organ pomeni vsak organ Republike Slovenije ali Evropske Unije, ki je v skladu s pravili pristojen za izvajanje, upravljanje, nadzor ali revizijo izvajanja Operativnega programa.
8. Končne določbe
8.1 Kreditojemalec soglaša z javno objavo informacije o tem, da je bil projekt financiran po Posebnih pogojih, ki jo lahko objavi SID banka ali Pristojni organ.
8.2 Kreditojemalec soglaša s prenosom pravic in obveznosti iz kreditne pogodbe na drugega Izvajalca finančnega instrumenta, če to zahteva in takšnega izvajalca določi SID banka kot upravljavec Sklada skladov.
8.3 Šteje se, da je pomoč de minimis dodeljena kreditojemalcu z dnem odobritve kredita s strani organa odločanja SID banke. Slednja v kreditni pogodbi kreditojemalca seznani o vrsti pomoči, njeni višini in za katere stroške mu je dodeljena ter koliko znaša njena intenzivnost. V primeru, da kreditna pogodba po odobritvi kredita ni sklenjena, se šteje, da pomoč de minimis ni bila dodeljena.
8.4 SID banka o odobreni de minimis pomoči poroča ministrstvu, pristojnemu za finance, skladno z Zakonom o spremljanju državnih pomoči45 in Uredbo o spremembi Uredbe o posredovanju podatkov in poročanju o dodeljenih državnih pomočeh in pomočeh po pravilu "de minimis"46, tako kot ta pravila določajo za upravljavca sheme de minimis pomoči.
8.5 Finančna prednost sredstev KS se iz SID banke kot Izvajalca finančnega instrumenta v celoti prenaša na končnega prejemnika v obliki kredita, bruto ekvivalent nepovratnih sredstev pa je izračunan skladno z določili Posebnih pogojev.
8.6 V skladu z Uredbo Komisije (EU) 2020/972 z dne 2. julija 2020 o spremembi Uredbe (EU) št. 1407/2013 v zvezi s podaljšanjem njene veljavnosti in o spremembi Uredbe (EU) št. 651/2014 v zvezi s podaljšanjem njene veljavnosti in ustreznimi prilagoditvami ter na podlagi podaljšanja sheme de minimis, ki je bila priglašena Ministrstvu za finance dne 5. 7. 2018 in njena dopolnitev dne 23. 1. 2019 (št. priglasitve: M003- 5665493-2018 in M003-5665493-2018/I), SID banka lahko zadnji kredit nakaže do 31. 12. 2023.
Objavljeno na xxxx://xxx.xxx.xx, dne 12. 4. 2023.
45 Ur.l. RS, št. 37/2004.
46 Ur.l. RS, št. 61/04, 22/07 in 50/14.