NADZOR NAD PORABO SREDSTEV Vzorčne klavzule

NADZOR NAD PORABO SREDSTEV. 30. člen Upravičenec je za potrebe nadzora in spremljanja porabe sredstev ter doseganja zastavljenih ciljev dolžan agenciji, organu upravljanja, organu za potrjevanje, revizijskemu organu, drugim nadzornim organom vključenim v izvajanje, upravljanje, nadzor ali revizijo operacije Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020, predstavnikom Komisije, Evropskega računskega sodišča in Računskega sodišča RS ter njihovim pooblaščencem omogočiti dostop do celotne dokumentacije operacije, vključno z dokumentacijo o izbiri ?zunanjih? izvajalcev, v posesti upravičenca na način, da sta vsak čas možna kontrola izvajanja operacije in vpogled v dokumentacijo v vsaki točki operacije ob smiselnem upoštevanju 140. člena Uredbe 1303/2013/EU oziroma predpisa, ki jo bo nadomestil. Nadzor se izvaja z revizijskimi pregledi na podlagi 127. člena Uredbe 1303/2013/EU oz. predpisa, ki jo bo nadomestil, in internih pravil revizijskih organov, s katerimi je upravičenec seznanjen. Preverjanja na kraju samem podrobneje urejajo vsakokratna veljavna Navodila organa upravljanja za izvajanje upravljalnih preverjanj po 125. členu Uredbe 1303/2013/EU programsko obdobje 2014-2020 oziroma predpisa, ki jo bo nadomestil. Če je upravičenec prejel sredstva, za katera se pozneje pri nadzoru nad porabo proračunskih sredstev, dodeljenih za operacijo, izkaže, da jih je prejel neupravičeno, agencija zahteva vrnitev dodeljenih sredstev, upravičenec pa mora vrniti prejeta sredstva po tej pogodbi v roku 30 (tridesetih) dni od pisnega poziva agencije in skladno s tem pozivom, povečana za zakonske zamudne obresti od dneva nakazila na transakcijski račun upravičenca do dneva nakazila v dobro proračuna RS.
NADZOR NAD PORABO SREDSTEV. 7.1 Kreditojemalec je dolžan do poteka 10 let po izpolnitvi vseh finančnih obveznosti iz kredita, s predhodno najavo omogočiti Izvajalcu finančnega instrumenta in/ali SID banki oziroma vsakemu Pristojnemu organu34 dostop do prostorov in obratov pod nadzorom kreditojemalca ter podatkov in celotne dokumentacije, če je to potrebno za nadzor nad izvajanjem njegovih obveznosti na podlagi sklenjenega Finančnega posla. izvajanje, upravljanje, nadzor ali revizijo izvajanja Operativnega programa.
NADZOR NAD PORABO SREDSTEV. VIZ se zavezuje, da bo nadzor nad porabo sredstev, ki ga izvajajo Arnes, ministrstvo, organ upravljanja, organ za potrjevanje, revizijski organ, Računsko sodišče RS, Evropska komisija, Evropsko računsko sodišče, Komisija za preprečevanje korupcije in drugi nadzorni organi, vključeni v izvajanje, upravljanje, nadzor ali revizijo operacije in posledično Operativnega programa za izvajanje kohezijske politike v programskem obdobju 2014-2020, ter njihovi pooblaščenci (v nadaljnjem besedilu: nadzorni organi) ves čas veljavnosti pogodbe, ob smiselnem upoštevanju 140. člena Uredbe 1303/2013/EU, omogočil spremljanje, preverjanje in nadzor nad izvajanjem operacije, katere sofinanciranje je predmet te pogodbe. Nadzor se izvaja z revizijskimi pregledi na podlagi 127. člena Uredbe (EU) št. 1303/2013 oziroma predpisa, ki jo bo nadomestil, in internih pravil revizijskih organov, s katerimi je VIZ seznanjen. Kontrole na kraju samem podrobneje urejajo vsakokratno veljavna Navodila organa upravljanja za izvajanje upravljalnih preverjanj po 125. členu Uredbe (EU) št. 1303/2013 za programsko obdobje 2014–2020 oziroma predpisa, ki jo bo nadomestil. VIZ se zavezuje, da bo nadzornim organom predložil vse dokumente, ki izkazujejo resničnost, pravilnost in skladnost operacije, katere sofinanciranje je predmet te pogodbe. Vsa originalna elektronska dokumentacija bo dostopna na portalu EDO, zato bo moral izbrani VIZ skrbno hraniti podatke (uporabniško ime, geslo), ki omogočajo VIZ dostop v portal. Dokumentacijo, ki bo nastala originalno v fizični obliki (računi, dobavnice, izjave, idr.), mora VIZ hraniti ločeno zbrano na enem mestu in nedvoumno označeno z logotipom Evropskega sklada za regionalni razvoj. Hranjenje celotne originalne dokumentacije mora biti skladno s pravili, določenimi v Navodilih Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport za izvajanje operacij evropske kohezijske politike v programskem obdobju 2014-2020 in Navodilih organa upravljanja na področju komuniciranja vsebin evropske kohezijske politike v programskem obdobju 2014–2020. V primeru preverjanja na kraju samem bo VIZ nadzornim organom omogočil dostop v objekte in vpogled v celotno dokumentacijo operacije, računalniške programe in postopke v zvezi z izvajanjem operacije. VIZ se obvezuje, da bo sodeloval pri izvedbi teh preverjanj ter se nanje ustrezno pripravil. Nadzorni organi bodo VIZ praviloma predhodno naznanili izvedbo kontrole na kraju samem, za nadzor pa lahko pooblastijo tudi zunanjega izvajalca. Arn...
NADZOR NAD PORABO SREDSTEV člen člen člen
NADZOR NAD PORABO SREDSTEV. 19. člen
NADZOR NAD PORABO SREDSTEV. (1) Visokošolski zavod se zavezuje, da bo omogočil tehnični, administrativni in finančni nadzor nad izvajanjem projektnih aktivnosti, katerih sofinanciranje je predmet te pogodbe, ves čas veljavnosti pogodbe. Nadzor se izvaja s strani sklada, pristojnih organov Republike Slovenije ali s strani pristojnih organov Evropske skupnosti, vključenih v izvajanje, upravljanje, nadzor ali revizijo operacije in posledično Operativnega programa za izvajanje kohezijske politike v programskem obdobju 2014 - 2020, ter njihovi pooblaščenci.
NADZOR NAD PORABO SREDSTEV. Upravičenec se zavezuje, da bo za potrebe nadzora nad porabo sredstev, ki ga izvajajo ministrstvo, revizijski organ, Računsko sodišče Republike Slovenije, Urad za nadzor proračuna in drugim nadzornim organom omogočil spremljanje, preverjanje in nadzor nad izvajanjem projekta, katere sofinanciranje je predmet te pogodbe. Ministrstvo lahko kadarkoli zahteva od upravičenca vpogled v poslovanje in dokumentacijo v zvezi z izpolnjevanjem te pogodbe in upravičenec je dolžan tej zahtevi ugoditi. Upravičenec se zavezuje, da bo nadzornim organom predložil vse dokumente, ki izkazujejo resničnost, pravilnost in skladnost projekta, katere sofinanciranje je predmet te pogodbe. Če se bo pri kateremkoli nadzoru nad porabo sredstev projekta tekom njenega izvajanja ali po njenem zaključku izkazalo, da gre za uveljavljanje neupravičenih stroškov lahko ministrstvo od upravičenca zahteva vrnitev prejetih sredstev, pod pogoji določenimi v 11. členu te pogodbe.
NADZOR NAD PORABO SREDSTEV. 14. člen

Related to NADZOR NAD PORABO SREDSTEV

  • UVODNE UGOTOVITVE 1. člen Pogodbene stranke uvodoma ugotavljajo: • da je zagotavljanje izvajanja javnih služb ravnanja z odpadki izvirna pristojnost lokalne skupnosti, ki izhaja iz njene pospeševalne funkcije, kot zakonske implementacije ustavne pravice do lokalne samouprave (9. in 140. člen Ustave RS; Ur.l. RS, št. 33I/1991, 42/1997, 66/2000, 24/2003, 69/2004, 69/2004, 69/2004, 68/2006, 47/2013, 47/2013, 47/2013, 47/2013), zbiranje in odlaganje odpadkov pa je kot pristojnost občine določeno v Zakonu o lokalni samoupravi (21. člen Zakona o lokalni samoupravi; ZLS; Ur. l. RS 72-2629/1993, do RS 40-1700/2012), • da 149. člen Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 - uradno prečiščeno besedilo, 49/06 - ZMetD, 66/06 - odl. US, 33/07 - ZPNačrt, 57/08 - ZFO- 1A, 70/08, 108/09, 108/09 - ZPNačrt-A, 48/12, 57/12 in 92/13) določa obdelavo določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanje komunalnih odpadkov kot obvezni gospodarski javni službi, ki ju občina zagotovi skladno s predpisi vlade o vrstah dejavnosti in nalogah, ki se izvajajo v okviru teh javnih služb in metodologijo za oblikovanje cen, oskrbovalnimi standardi in tehničnimi, vzdrževalnimi, organizacijskimi ter drugimi ukrepi in normativi za opravljanje javnih služb in skladno s predpisi, ki urejajo gospodarske javne službe, • da Zakon o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 - ZZLPPO, 127/06 - ZJZP, 38/10 - ZUKN in 57/11 - ORZGJS40; ZGJS) omogoča izvajanje gospodarskih javnih služb tako v javnem podjetju kot z dajanjem koncesij, • da so Mestna občina Ljubljana kot investitor, občine Medvode, Brezovica, Dobrova - Polhov Gradec, Škofljica, Dol pri Ljubljani in Horjul kot sovlagateljice (vse so soustanoviteljice JAVNEGA HOLDINGA Ljubljana, d.o.o.,Xxxxxxxxxx xxxxx 00, 0000 Xxxxxxxxx), ter občine Ig, Velike Lašče, Domžale, Kamnik, Mengeš, Komenda, Trzin, Lukovica, Vodice in Moravče kot občine pristopnice pristopile k izvajanju projekta Nadgradnja regijskega centra za ravnanje z odpadki Ljubljana – RCERO LJUBLJANA (v nadaljevanju: RCERO), na lokaciji Barje v Ljubljani, ki zajema izgradnjo čistilne naprave za čiščenje izcednih voda, izgradnjo objektov za ravnanje z odpadki (kar vključuje napravo za obdelavo mešanih komunalnih odpadkov, odpadkov iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti ter kosovnih odpadkov; napravo za pridobivanje trdnega alternativnega goriva; in napravo za obdelavo ločeno zbranih biorazgradljivih odpadkov) in izgradnjo 3. faze IV. in V. odlagalnega polja za odlaganje preostankov obdelanih nenevarnih odpadkov, • da so se s Pogodbo o sofinanciranju nadgradnje regijskega centra za ravnanje z odpadki Ljubljana RCERO Ljubljana z dne 21.6.2006 in Pogodbo o pristopu občin širše ljubljanske regije k sofinanciranju nadgradnje regijskega centra za ravnanje z odpadki Ljubljana – RCERO Ljubljana z dne 15.12.2009 občine iz prejšnje alineje zavezale sofinancirati (iz sredstev proračunov in sredstev okoljskih dajatev) izvedbo projekta, • da so se s Pogodbo o pristopu občin širše ljubljanske regije k sofinanciranju nadgradnje regijskega centra za ravnanje z odpadki Ljubljana – RCERO Ljubljana z dne 15.12.2009 občine iz četrte alineje dogovorile o medsebojnih pravicah in obveznostih v zvezi z uporabo storitev RCERO, ter o vprašanjih v zvezi z oblikovanjem cen storitev, • da bodo skladno s pogodbami iz prejšnje alineje občine solastnice objektov in naprav v okviru RCERO v deležih dejansko vloženih sredstev Mestna občina Ljubljana, občine Medvode, Brezovica, Dobrova - Polhov Gradec, Škofljica, Dol pri Ljubljani in Horjul, vse občine iz četrte alineje pa bodo z dnem pričetka rednega obratovanja RCERO na podlagi vloženih sredstev in skladno s Pogodbo o pristopu občin širše ljubljanske regije k sofinanciranju nadgradnje regijskega centra za ravnanje z odpadki Ljubljana – RCERO Ljubljana z dne 15.12.2009 upravičene uporabljati storitve RCERO, vključno s polji za odlaganje ostankov predelave ter morebitnimi objekti in napravami za termično obdelavo proizvedenega sekundarnega goriva pod enakimi pogoji, • da bo upravljavec (in najemnik) RCERO Snaga javno podjetje d.o.o., Xxxxxxxxx xxxxx 0, 0000 Xxxxxxxxx, katere lastnik stoodstotnega lastniškega deleža je JAVNI HOLDING Ljubljana, d.o.o., • da so s Pogodbo o pristopu občin širše ljubljanske regije k sofinanciranju nadgradnje regijskega centra za ravnanje z odpadki Ljubljana – RCERO Ljubljana z dne 15.12.2009 občine iz četrte alineje družbo Snaga javno podjetje d.o.o. pooblastile, da izvede vse potrebne postopke za uveljavitev cene storitev v skladu z omenjeno pogodbo, • da so se z namenom doseganja ciljev na področju ponovne uporabe komunalnih odpadkov, skladno z Direktivo Evropske komisije 2008/98/ES s pogodbami o pristopu k skupnemu ravnanju z odpadki v RCERO med Mestno občino Ljubljana (ki je pogodbo sklenila tudi v imenu in za račun vseh ostalih občin iz četrte alineje) in občinami Grosuplje, Ivančna Gorica, Dobrepolje, Ribnica, Loški Potok, Sodražica, Cerklje na Gorenjskem, Bloke, Žiri, Gorenja vas - Poljane, Mestna občina Koper, Šmartno pri Litiji, Vrhnika, Borovnica, Log – Dragomer, Idrija, Postojna, Pivka,Cerkno, Ankaran ter Mokronog-Trebelno, Trebnje, Šentrupert in Mirna kot občinami pristopnicami, pogodbene stranke tega sporazuma dogovorile, da bodo občine pristopnice z dnem pričetka rednega obratovanja RCERO upravičene uporabljati storitve RCERO, vključno s polji za odlaganje ostankov predelave ter morebitnimi objekti in napravami za termično obdelavo proizvedenega sekundarnega goriva, pri čemer bo cena za pristopnice enaka stroškovni ceni oblikovani skladno z Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/2012) oz. drugo veljavno metodologijo za oblikovanje cen (cena za občine, ki financirajo investicijo iz četrte alineje), povečani za 5 %, kar velja tudi za nove pristopnice po tem sporazumu, • da se sklepa ta sporazum z namenom, da se na enotnem in zaokroženem območju osrednje in zahodne Slovenije zaradi uresničitve skupnih ciljev zagotavljanja storitev javnih služb ravnanja z odpadki z zaokrožitvijo, enotnostjo in optimalno izkoriščenostjo RCERO, doseganja skupnih ciljev na področju ponovne uporabe komunalnih odpadkov, skladno z Direktivo Evropske komisije 2008/98/ES in znižanja stroškov storitev za uporabnike storitev, kot končnih plačnikov storitev, v javnem interesu zagotavlja s horizontalnim sodelovanjem pogodbenih strank tega sporazuma pri skupnem izvajanju gospodarskih javnih služb obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov v okviru RCERO v skladu z nacionalnimi in evropskimi predpisi s področja ravnanja z odpadki, gospodarskih javnih služb in javnih naročil ter koncesij, • da pravo EU v primeru sodelovanja med lokalnimi skupnostmi ne nalaga javnim organom, da morajo za skupno zagotovitev opravljanja nalog javnih storitev uporabiti posebne pravne oblike, • da Zakon o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06; ZJZP) ne prepoveduje lokalnim skupnostim, da podelijo koncesijo za opravljanje gospodarske javne službe brez javnega razpisa javnim podjetjem, ki so v 100% javni lasti, saj po izrecnem stališču v postopku sprejemanja tega zakona, razmerja med javnim partnerjem in drugo pravno osebo javnega prava (med javnim in »drugim javnim partnerjem«) ne gre šteti za razmerje javno-zasebnega partnerstva, ki bi izključevalo uporabo tretjega odstavka 36. člena ZGJS, ki dopušča možnost podelitve koncesije brez javnega razpisa (enako 35. člen ZGJS), • da je Sodišče EU zastavilo izhodišče glede horizontalnega sodelovanja pri skupnem opravljanju nalog javnega značaja v sodbi z dne 9. junija 2009 v zadevi Komisija proti Nemčiji (C-480/06). Pri tem ni nujno, da udeleženi subjekti izvajajo dejavnost ali del dejavnosti, pomembno je, da imajo skupni cilj, pogodba pa je sporazum o sodelovanju - skupnih nalogah za dosego skupnega cilja, • da je dosedanja sodna praksa Sodišča EU o vprašanju horizontalnega sodelovanja z Direktivo o koncesijah integrirana v evropsko sekundarno zakonodajo v 4. točki 17. člena, ki se glasi: 4. Pogodba, sklenjena izključno med dvema ali več javnimi naročniki ali naročniki iz točke (a) člena 7(1), ne spada v področje uporabe te direktive, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji: