PROTOKOL O SPREMEMBI

k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Kneževino Monako o ukrepih, enakovrednih tistim iz Direktive Sveta 2003/48/ES

EVROPSKA UNIJA

KNEŽEVINA MONAKO,

v nadaljnjem besedilu: pogodbenica oziroma pogodbenici, STA SE –

Z NAMENOM izvesti standard za avtomatično izmenjavo informacij o finančnih računih, ki ga je oblikovala Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) v okviru sodelovanja, ki upošteva legitimne interese obeh pogodbenic,

OB UPOŠTEVANJU, da pogodbenici dolgotrajno in tesno sodelujeta na področju medsebojnega sodelovanja v davčnih zadevah, zlasti na področju uporabe ukrepov, enakovrednih tistim iz Direktive Sveta 2003/48/ES z dne 3. junija 2003 o obdavčevanju dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti (1), in želita z nadaljnjo krepitvijo navedenega sodelovanja izboljšati spoštovanje davčnih predpisov na mednarodni ravni,

OB UPOŠTEVANJU, da želita pogodbenici doseči sporazum za izboljšanje spoštovanja davčnih predpisov na mednarodni ravni na podlagi vzajemne avtomatične izmenjave informacij ob upoštevanju določb o varstvu zaupnosti in drugih tovrstnih določb iz tega protokola o spremembi, vključno z določbami, ki omejujejo uporabo izmenjanih informacij,

OB UPOŠTEVANJU, da se pogodbenici strinjata, da mora biti Sporazum, ki izhaja iz tega protokola o spremembi, v skladu s standardom za avtomatično izmenjavo informacij o finančnih računih (v nadaljnjem besedilu: svetovni standard), ki ga je oblikovala OECD,

OB UPOŠTEVANJU, da je treba člen 12 Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Kneževino Monako o ukrepih, enakovrednih tistim iz Direktive Sveta 2003/48/ES (v nadaljnjem besedilu: Sporazum), v obliki, kakršna je bila pred spremembo (2) s tem protokolom o spremembi, ki izmenjavo informacij na zahtevo omejuje na dejanja, ki predstavljajo kaznivo dejanje davčne prevare, uskladiti s standardom OECD o preglednosti in izmenjavi informacij v davčnih zadevah, da se bo natančno upošteval namen tega standarda iz člena 5(1) Sporazuma, ki izhaja iz tega protokola o spremembi, ter spoštovale določbe o zaupnosti in varstvo o osebnih podatkih iz člena 6 Sporazuma, ki izhaja iz tega protokola o spremembi, in njegove priloge III,

OB UPOŠTEVANJU, da Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (3) za države članice določa posebna pravila o varstvu podatkov v Evropski uniji, ki veljajo tudi za izmenjavo informacij, ki jo izvedejo države članice in so zajete v Sporazumu, ki izhaja iz tega protokola o spremembi,

OB UPOŠTEVANJU, da Zakon št. 1165 z dne 23. decembra 1993 o varstvu osebnih podatkov kakor je bil spremenjen z Zakonom št. 1240 z dne 2. julija 2001 in Zakonom št. 1353 z dne 4. decembra 2008, ki je začel veljati 1. aprila 2009, vključno s pogoji za izvajanje iz Odredbe št. 2230 z dne 19. junija 2009 (4) ureja varstvo osebnih podatkov v Kneževini Monako,

(1) UL EU L 157, 26.6.2003, str. 38.

(2) UL EU L 19, 21.1.2005, str. 55.

(3) UL EU L 281, 23.11.1995, str. 31.

(4) Uradni list Kneževine Monako (Journal de Monaco – Bulletin officiel de la Principauté) št. 7918, 26.6.2009.

OB UPOŠTEVANJU, da Evropska komisija na datum podpisa tega protokola o spremembi ni sprejela sklepa v skladu s členom 25(6) Direktive 95/46/ES, s katerim bi ugotovila, da Kneževina Monako zagotavlja ustrezno raven varstva osebnih podatkov,

OB UPOŠTEVANJU, da sta se pogodbenici zavezali izvajanju in spoštovanju posebnih določb za varstvo podatkov, kakor so vključeni v Sporazum, ki izhaja iz tega protokola o spremembi, vključno z njegovo prilogo III, s čimer se zagotovi, da nobena od njiju ne more upravičeno zavrniti izmenjave informacij z drugo pogodbenico,

OB UPOŠTEVANJU, da Poročevalske finančne institucije, pristojni organi pošiljatelji in pristojni organi prejemniki podatkov, pristojni za upravljanje podatkov, informacij, ki so obdelane v skladu s Sporazumom, ki izhaja iz tega protokola o spremembi, ne bi smeli hraniti dlje, kot je potrebno za dosego namenov Sporazuma. Glede na razlike med zakonodajami držav članic in Kneževine Monako bi se morali pri določanju najdaljšega obdobja hrambe za vsako pogodbenico sklicevati na pravila o zastaranju, ki so določena v nacionalni davčni zakonodaji vsakega posameznega upravljavca podatkov,

OB UPOŠTEVANJU, da sta kategoriji Poročevalskih finančnih institucij in Računov, o katerih se poroča, ki sta zajeti v Sporazumu, ki izhaja iz tega protokola o spremembi, oblikovani tako, da se omejijo priložnosti, da bi se davkoplačevalci s prenašanjem sredstev v Finančne institucije ali z vlaganjem v finančne produkte, ki so izvzeti iz področja uporabe Sporazuma, ki izhaja iz tega protokola o spremembi, izognili poročanju. Kljub temu bi morale biti nekatere Finančne institucije in nekateri računi, pri katerih obstaja majhno tveganje, da se bodo uporabili za izogibanje davkom, izvzeti iz področja uporabe. Pragovi se na splošno ne bi smeli vključiti, saj bi se bilo mogoče brez težav izogniti prekoračitvi, če bi račune razdelili med več Finančnih institucij. Finančne informacije, ki jih je treba sporočiti in izmenjati, se ne bi smele nanašati le na celotni zadevni dohodek (obresti, dividende in podobne vrste dohodkov), temveč tudi na stanje na računu in iztržke od prodaje Finančnih sredstev, da bi se lahko ukrepalo v primerih, ko poskušajo davkoplačevalci skriti kapital, ki že sam predstavlja dohodek, ali sredstva, pri katerih je bil utajen davek. Obdelava informacij v skladu s Sporazumom, ki izhaja iz tega protokola o spremembi, je torej potrebna in sorazmerna, da se davčnim upravam držav članic in Kneževine Monako omogoči, da pravilno in nedvoumno identificirajo zadevne davkoplačevalce, uveljavljajo in izvršujejo svoje davčne zakonodaje v čezmejnih primerih, ocenijo verjetnost, da bodo storjene davčne utaje, in se izognejo nepotrebnim nadaljnjim preiskavam –

DOGOVORILI O NASLEDNJEM:

Člen 1

Sporazum med Evropsko skupnostjo in Kneževino Monako o ukrepih, enakovrednih tistim iz Direktive Sveta 2003/48/ES (v nadaljnjem besedilu: Sporazum), se spremeni:

(1) naslov se nadomesti z naslednjim:

„Sporazum med Evropsko unijo in Kneževino Monako o izmenjavi informacij o finančnih računih za izboljšanje spoštovanja davčnih predpisov na mednarodni ravni v skladu s standardom za avtomatično izmenjavo informacij o finančnih računih, ki ga je oblikovala Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD)“;

(2) členi od 1 do 21 se nadomestijo z naslednjim:

„Člen 1

Opredelitev pojmov

1. Izrazi, uporabljeni v tem sporazumu pomenijo naslednje:

(a) „Evropska unija“ pomeni Unijo, kakor je bila ustanovljena s Pogodbo o Evropski uniji in vključuje ozemlja, na katerih se uporablja Pogodba o delovanju Evropske unije, pod pogoji iz navedene pogodbe;

(b) „država članica“ pomeni državo članico Evropske unije;

(c) „Monako“ pomeni Kneževino Monako, celinske vode, teritorialno morje, vključno s površino in podtaljem, zračnim prostorom nad njo, izključno ekonomsko cono in kontinentalno polico, na katerih Kneževina Monako v skladu z določbami mednarodnega prava in nacionalnih zakonodaj izvršuje svoje suverene pravice in izvaja svojo jurisdikcijo;

(d) „Pristojni organi Monaka“ in „Pristojni organi držav članic“ pomeni tiste organe, ki so navedeni v Prilogi IV pod točko (a) oziroma točko (b) do (ac). Priloga IV je sestavni del tega sporazuma. Seznam pristojnih organov v Prilogi IV se lahko spremeni s preprostim obvestilom, ki ga drugi pogodbenici pošlje Monako za organ iz točke (a) navedene priloge, Evropska unija pa za organe iz točk (b) do (ac) navedene priloge. Evropska komisija obvesti države članice oziroma Monako o vsakem takem prejetem obvestilu;

(e) „Finančna institucija države članice“ pomeni (i) katero koli Finančno institucijo, ki je rezidentka države članice, ne vključuje pa podružnic navedene finančne institucije, ki so zunaj te države članice, in (ii) katero koli podružnico Finančne institucije, ki ni rezidentka navedene države članice, če ima navedena podružnica sedež v tej državi članici;

(f) „Finančna institucija Monaka“ pomeni (i) katero koli Finančno institucijo, ki je rezidentka Monaka, ne vključuje pa podružnic navedene finančne institucije, ki so zunaj Monaka, in (ii) katero koli podružnico Finančne institucije, ki ni rezidentka Monaka, če ima navedena podružnica sedež v Monaku;

(g) „Poročevalska finančna institucija“ pomeni katero koli Finančno institucijo države članice ali Finančno institucijo Monaka, ki ni Neporočevalska finančna institucija, odvisno od ozemeljske uporabe zadevne jurisdikcije;

(h) „Račun, o katerem se poroča“ glede na okoliščine pomeni ali Račun države članice, o katerem se poroča, ali Račun Monaka, o katerem se poroča, če je bil kot tak opredeljen v skladu s postopki dolžne skrbnosti v skladu s prilogama I in II, ki so vzpostavljeni v navedeni državi članici ali Monaku;

(i) „Račun države članice, o katerem se poroča“ pomeni Finančni račun, ki je odprt pri Poročevalski finančni instituciji Monaka in je v lasti vsaj ene Osebe države članice, ki je Oseba, o katerih se poroča, ali Pasivnega nefinančnega subjekta z vsaj eno Obvladujočo osebo, ki je Oseba države članice, o kateri se poroča;

(j) „Račun Monaka, o katerem se poroča“ pomeni Finančni račun, ki ga vodi Poročevalska finančna institucija države članice in je v lasti vsaj ene Osebe Monaka, ki je Oseba, o kateri se poroča, ali Pasivnega nefinančnega subjekta z vsaj eno Obvladujočo osebo, ki je Xxxxx Monaka, o kateri se poroča;

(k) „Oseba države članice“ pomeni fizično osebo ali Subjekt, ki ga Poročevalska finančna institucija Monaka opredeli za rezidenta države članice v skladu s postopki dolžne skrbnosti v skladu s prilogama I in II, oziroma zapuščino pokojnika, ki je bil rezident države članice;

(l) „Oseba Monaka“ pomeni fizično osebo ali Subjekt, ki ga Poročevalska finančna institucija države članice opredeli za rezidenta Monaka v skladu s postopki dolžne skrbnosti v skladu s prilogama I in II, oziroma zapuščino pokojnika, ki je bil rezident Monaka.

2. Vsak izraz z veliko začetnico, ki ni drugače opredeljen v tem sporazumu, ima tak pomen, kot ga ima (i) za države članice na podlagi Direktive Sveta 2011/16/EU o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja (1) ali, kjer je primerno, nacionalne zakonodaje države članice, ki uporablja Sporazum, in (ii) za Monako na podlagi njegove nacionalne zakonodaje, tak pomen pa je skladen s pomenom iz prilog I in II.

Vsak izraz, ki ni drugače opredeljen v tem sporazumu, ima, razen če iz vsebine izhaja drugače oziroma se Pristojni organ države članice in Pristojni organ Monaka ne dogovorita o skupnem pomenu v skladu s členom 7 (če to dovoljuje nacionalna zakonodaja), tak pomen, kot ga ima v tistem trenutku v zakonodaji zadevne jurisdikcije, ki uporablja ta sporazum, (i) za države članice na podlagi Direktive Sveta 2011/16/EU o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja ali, kjer je primerno, nacionalni zakonodaji zadevne države članice ter (ii) za Monako na podlagi njegove nacionalne zakonodaje pomen, kot ga ima v veljavni davčni zakonodaji zadevne jurisdikcije (države članice ali Monaka), ki prevlada nad pomenom, ki se izrazu dodeli v drugih pravnih aktih zadevne jurisdikcije.

(1) UL EU L 64, 11.3.2011, str. 1.

Člen 2

Avtomatična izmenjava informacij v zvezi z Računi, o katerih se poroča

1. Pristojni organ Monaka in Pristojni organ posamezne države članice ter Pristojni organ posamezne države članice in Pristojni organ Monaka si v skladu z določbami tega člena in na podlagi veljavnih pravil o poročanju in dolžni skrbnosti v skladu s prilogama I in II, ki sta sestavni del tega sporazuma, vsako leto avtomatično izmenjajo informacije pridobljene v skladu s takimi pravili, ki so določeni v odstavku 2.

2. Informacije, ki se izmenjajo v primeru države članice glede posameznega Računa Monaka, o katerem se poroča, in v primeru Monaka glede posameznega Računa države članice, o katerem se poroča, so:

(a) ime, naslov, identifikacijska številka davkoplačevalca (v nadaljnjem besedilu: IŠD) ter datum in kraj rojstva (v primeru fizičnih oseb) vsake Osebe, o kateri se poroča in ki je Imetnik računa, v primeru Subjekta, ki je Imetnik računa in za katerega se po uporabi postopkov dolžne skrbnosti iz prilog I in II ugotovi, da ima eno ali več Obvladujočih oseb, ki so Osebe, o katerih se poroča, pa ime, naslov in IŠD Subjekta ter ime, naslov, IŠD ter datum in kraj rojstva vsake Osebe, o kateri se poroča. Monako nima na voljo IŠD Oseb Monaka na datum podpisa Protokola o spremembi, podpisanega 12. julija 2016;

(b) številka računa (ali ustrezna oznaka, če ni številke računa);

(d) stanje na računu ali vrednost računa (vključno z Odkupno vrednostjo ali vrednostjo ob odstopu v primeru Zavarovalne pogodbe z odkupno vrednostjo ali Pogodbe rentnega zavarovanja) ob koncu zadevnega koledarskega leta ali drugega ustreznega poročevalskega obdobja ali, če je bil račun zaprt med takim letom ali obdobjem, neposredno pred zaprtjem računa;

(e) v primeru kakršnega koli Skrbniškega računa:

(i) skupni bruto znesek obresti, skupni bruto znesek dividend in skupni bruto znesek drugih dohodkov, ustvarjenih v zvezi s sredstvi na računu, ki se v vsakem od primerov vplačajo ali pripišejo na račun (ali v zvezi z računom) med koledarskim letom ali drugim ustreznim poročevalskim obdobjem; in

(ii) skupni bruto iztržek od prodaje ali odkupa Finančnih sredstev, ki se vplača ali pripiše na račun med koledarskim letom ali drugim ustreznim poročevalskim obdobjem, v zvezi s katerim je Poročevalska finančna institucija delovala kot skrbnik, borzni posrednik, pooblaščenec ali kako drugače kot zastopnik Imetnika računa;

(f) v primeru katerega koli Depozitnega računa skupni bruto znesek obresti, vplačanih ali pripisanih na račun med koledarskim letom ali drugim ustreznim poročevalskim obdobjem; in

(g) v primeru računov, ki niso opisani v odstavku 2(e) ali (f), skupni bruto znesek, plačan ali pripisan Imetniku računa v zvezi z računom med koledarskim letom ali drugim ustreznim poročevalskim obdobjem, v zvezi s katerim je Poročevalska finančna institucija dolžnik, vključno s skupnim zneskom vseh plačil v zvezi z odkupom, opravljenih Imetniku računa med koledarskim letom ali drugim ustreznim poročevalskim obdobjem.

Člen 3

Čas in način avtomatične izmenjave informacij

1. Znesek in kategorizacija plačil, opravljenih v zvezi z Računom, o katerem se poroča, se zaradi izmenjave informacij iz člena 2 lahko določita v skladu z davčno zakonodajo jurisdikcije (države članice ali Monaka), ki izmenjuje informacije.

2. V informacijah, ki se izmenjujejo, mora biti zaradi izmenjave informacij iz člena 2 navedena valuta, v kateri je izražen zadevni znesek.

3. Kar zadeva člen 2(2), se informacije za leto 2017 in vsa naslednja leta izmenjajo v devetih mesecih po koncu koledarskega leta, na katerega se informacije nanašajo.

4. Pristojni organi si informacije iz člena 2 avtomatično izmenjajo v shemi enotnega standarda poročanja v razširljivem označevalnem jeziku (XML).

5. Pristojni organi se dogovorijo o vsaj enem načinu prenosa podatkov, vključno s standardi šifriranja.

Člen 4

Sodelovanje pri vzpostavljanju skladnosti in izvrševanju

Pristojni organ države članice mora obvestiti Pristojni organ Monaka in Pristojni organ Monaka mora obvestiti Pristojni organ države članice, če navedeni pristojni organ (Pristojni organ, ki obvešča) upravičeno domneva, da so bili zaradi napake sporočene netočne ali nepopolne informacije na podlagi člena 2, ali pa Poročevalska finančna institucija ne upošteva veljavnih zahtev za poročanje in postopkov dolžne skrbnosti v skladu s prilogama I in II. Obveščeni Pristojni organ bo sprejel vse ustrezne ukrepe, ki so na voljo v skladu z njegovo nacionalno zakonodajo, da odpravi napake ali neskladnosti, opisane v obvestilu.

Člen 5

Izmenjava informacij na zahtevo

1. Ne glede na določbe iz člena 2 in vseh drugih sporazumov, ki določajo izmenjavo informacij na zahtevo med Monakom in državo članico, si Pristojni organ Monaka in Pristojni organ države članice na zahtevo izmenjata tiste informacije, ki so predvidoma pomembne za izvajanje določb tega sporazuma ali za izvajanje ali uporabo nacionalne zakonodaje v zvezi z davki vseh vrst in opisi, ki se uvedejo v imenu Monaka in držav članic, njihovih političnih enot ali lokalnih organov, če obdavčenje na podlagi take nacionalne zakonodaje države prosilke ni v nasprotju z veljavnim sporazumom o izogibanju dvojnemu obdavčevanju med Monakom in zadevno državno članico.

2. Določbe odstavka 1 tega člena in člena 6 se v nobenem primeru ne razlagajo, kakor da Monaku ali državi članici nalagajo obveznost:

(a) da sprejme upravne ukrepe, ki niso v skladu z zakonodajo in upravno prakso Monaka oziroma navedene države članice;

(b) da predloži informacije, ki jih ni mogoče dobiti na podlagi zakonodaje ali po običajni upravni poti Monaka oziroma navedene države članice;

(c) da predloži informacije, ki bi razkrile kakršno koli trgovinsko, poslovno, industrijsko, komercialno ali poklicno skrivnost, trgovinski postopek ali informacije, katerih razkritje bi bilo v nasprotju z javnim redom.

3. Če v skladu s tem členom informacije zahteva država članica ali Monako, ki ima jurisdikcijo za predloženo zahtevo, mora Monako ali država članica, ki ima jurisdikcijo za prejeto zahtevo, uporabiti sredstva, ki jih ima na voljo za pridobitev zahtevanih informacij, čeprav jih morda ne potrebuje za svoje davčne namene. Za obveznost iz prejšnjega stavka veljajo omejitve iz odstavka 2, vendar se v nobenem primeru te omejitve ne razlagajo tako, kot da lahko stran, ki ima jurisdikcijo za predloženo zahtevo, zavrne predložitev informacij le zato, ker sama zanje nima interesa.

4. V nobenem primeru se določbe odstavka 2 ne razlagajo, kot da je v skladu z njimi dovoljeno, da Monako ali država članica zavrne posredovanje informacij le zato, ker ima te informacije banka, druga finančna institucija, pooblaščenec ali oseba, ki deluje kot zastopnik ali fiduciar, ali ker zadevajo lastniško udeležbo osebe.

5. Pristojni organi se dogovorijo o vsaj enem načinu prenosa podatkov, vključno s standardi šifriranja, in, če je primerno, standardnimi obrazci.

Člen 6

Zaupnost in varstvo osebnih podatkov

1. Poleg pravil o zaupnosti in drugih zaščitnih ukrepov iz tega sporazuma, vključno s tistimi iz Priloge III, za zbiranje in izmenjavo informacij v skladu s tem sporazumom veljajo (i) za države članice zakoni in predpisi držav članic, ki izvajajo Direktivo 95/46/ES o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov in (ii) za Monako določbe Zakona št. 1165 z dne 23. decembra 1993 o varstvu osebnih podatkov (kakor je bil spremenjen z Zakonom št. 1240 z dne 2. julija 2001 in Zakonom št. 1353 z dne 4. decembra 2008, ki je začel veljati 1. aprila 2009, vključno s pogoji za izvajanje iz Odredbe št. 2230 z dne 19. junija 2009).

Države članice za namene pravilne uporabe člena 5 omejijo obseg obveznosti in pravic, opredeljenih v členu 10, členu 11(1) ter členih 12 in 21 Direktive 95/46/ES, na obseg, ki je potreben zaradi zaščite interesov iz člena 13(1)(e) navedene direktive. Monako sprejme enakovredne ukrepe v skladu s svojo zakonodajo.

Z odstopanjem od prejšnjega pododstavka posamezne države članice in Monako zagotovijo, da vsaka Poročevalska finančna institucija pod njihovo jurisdikcijo vsako zadevno fizično osebo (Osebo Monaka ali države članice) obvesti, da se bodo z njo povezane informacije iz člena 2 zbirale in pošiljale v skladu s tem sporazumom, ter da Poročevalska finančna institucija tej osebi zagotovi vse informacije, do katerih je na podlagi nacionalne zakonodaje o varstvu podatkov upravičena, in vsaj naslednje informacije o:

(a) namenu obdelave osebnih podatkov;

(b) pravni podlagi za obdelavo teh podatkov;

(d) istovetnosti upravljavcev podatkov;

(e) rokih shranjevanja podatkov;

(f) obstoju pravice, da ta oseba od upravljavca zahteva dostop do podatkov ter popravek ali izbris podatkov;

(g) pravici do upravnega in sodnega varstva;

(h) postopku za uveljavljanje pravice do upravnega in sodnega varstva;

(i) pravici do vložitve pritožbe pri nadzornemu organu ali nadzornih organih za varstvo podatkov ter njihovih kontaktnih podatkih.

Te informacije se zagotovijo dovolj zgodaj, da lahko oseba uveljavlja svoje pravice do varstva podatkov, v vsakem primeru pa preden zadevna Poročevalska finančna institucija Pristojnemu organu svoje jurisdikcije rezidentstva (države članice ali Monaka) sporoči informacije iz člena 2.

Države članice in Monako zagotovijo, da je vsaka fizična oseba (Oseba Monaka ali države članice), o kateri se poroča, uradno obveščena o kršitvi varnosti, ki zadeva njene podatke, če bi to utegnilo negativno vplivati na varstvo njenih osebnih podatkov ali zasebnosti.

2. Informacije, obdelane v skladu s tem sporazumom, se hranijo le toliko, kolikor je potrebno za dosego ciljev tega sporazuma, v vsakem primeru pa skladno z nacionalnimi pravili o zastaranju, ki veljajo za posameznega upravljavca podatkov.

Poročevalske finančne institucije in Pristojni organi posamezne države članice in Monaka se štejejo za upravljavce podatkov, vsak za namene osebnih podatkov, ki jih obdeluje v okviru tega sporazuma. Upravljavci podatkov so odgovorni za zagotavljanje spoštovanja določb o varstvu osebnih podatkov v skladu z opisom teh določb v tem sporazumu in spoštovanja pravic zadevnih oseb.

3. Vse informacije, ki jih jurisdikcija (država članica ali Monako) pridobi na podlagi tega sporazuma, se obravnavajo kot zaupne in varujejo enako kakor informacije, pridobljene na podlagi nacionalne zakonodaje navedene jurisdikcije, ter v obsegu, ki zagotavlja potrebno varstvo osebnih podatkov v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo in določbami, ki jih lahko jurisdikcija, ki pošilja informacije, določi v skladu s svojo nacionalno zakonodajo.

4. Take informacije se vsekakor razkrijejo le osebam ali organom (vključno s sodišči in upravnimi ali nadzornimi organi), ki sodelujejo pri odmeri, pobiranju ali izterjavi davkov, izvrševanju, pregonu, odločanju o pritožbah ali nadzoru v zvezi z davki navedene jurisdikcije (države članice ali Monaka). Zadevne informacije lahko uporabljajo le navedene osebe ali organi, ki jih lahko uporabljajo le v namene iz prejšnjega stavka. Ne glede na določbe odstavka 3 pa smejo informacije razkriti v javnem sodnem postopku ali sodnih odločbah v zvezi s takimi davki, pod pogojem da v zvezi s posebnim pobiranjem davkov, pristojni organ (Monaka ali druge države članice), ki posreduje informacije, zagotovi predhodno dovoljenje.

5. Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov se informacije, ki jih prejme jurisdikcija (država članica ali Monako), lahko uporabijo za druge namene, kadar se za take druge namene lahko uporabijo po zakonodaji jurisdikcije, ki je informacije predložila (Monako oziroma države članice), vključno z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov, njen Pristojni organ pa tako uporabo predhodno dovoli. Informacije, ki jih jurisdikcija (država članica ali Monako) zagotovi drugi jurisdikciji (Monaku ali državi članici), lahko slednja ob upoštevanju uporabe določb iz tega člena in s predhodnim dovoljenjem Pristojnega organa prve jurisdikcije, od katere informacije izvirajo in ki je morala prejeti elemente, potrebne za presojo glede uporabe zadevnih določb, pošlje tretji jurisdikciji (drugi državi članici). Informacije, ki jih ena država članica zagotovi drugi državi članici na podlagi svoje veljavne zakonodaje, s katero se izvaja Direktiva Sveta 2011/16/EU o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja, se lahko s predhodnim dovoljenjem Pristojnega organa države članice, od katere informacije izvirajo, pošljejo Monaku.

6. Pristojni organ države članice ali Pristojni organ Monaka se takoj medsebojno obvestita o kršitvi zaupnosti, neučinkovitosti določb ali katerih koli drugih kršitvah pravil o varstvu podatkov ter vseh sankcijah in popravnih ukrepih, ki so bili zato uvedeni.

Člen 7

Posvetovanja in začasna prekinitev tega sporazuma

1. Če se pojavijo težave pri izvajanju ali razlagi tega sporazuma, lahko Pristojni organ Monaka ali države članice zahteva posvetovanja Pristojnega organa Monaka z vsaj enim Pristojnim organom držav članic, da se razvijejo ustrezni ukrepi za zagotavljanje izpolnjevanja tega sporazuma. Ti pristojni organi o rezultatih posvetovanj nemudoma obvestijo Evropsko komisijo in Pristojne organe drugih držav članic. Na zahtevo katerega koli od Pristojnih organov lahko pri posvetovanjih v zvezi z razlago sodeluje Evropska komisija.

2. Če se posvetovanje nanaša na večjo neskladnost z določbami tega sporazuma in s postopkom iz odstavka 1 ni mogoče doseči ustreznega dogovora, lahko Pristojni organ države članice ali Monaka začasno prekine izmenjavo informacij na podlagi tega sporazuma z Monakom oziroma določeno državo članico, in sicer s pisnim obvestilom, ki ga pošlje drugemu zadevnemu Pristojnemu organu. Takšna začasna prekinitev ima takojšni učinek. Za namene tega odstavka večja neskladnost vključuje, vendar ni omejena na: i) neskladnost z določbami o zaupnosti in varstvu podatkov iz tega sporazuma, vključno s Prilogo III, Direktive 95/46/ES in Zakona št. 1165 z dne

23. decembra 1993 o varstvu osebnih podatkov kakor je bil spremenjen z Zakonom št. 1240 z dne 2. julija 2001 in z Zakonom št. 1353 z dne 4. decembra 2008, ki je začel veljati 1. aprila 2009, vključno s pogoji za izvajanje iz Odredbe št. 2230 z dne 19. junija 2009, glede na okoliščine ter neskladnost Pristojnega organa države članice ali Pristojnega organa Monaka z zahtevami iz tega sporazuma glede pravočasnega posredovanja informacij xxx xx) posredovanja ustreznih informacij oziroma opredelitev statusa Subjektov ali iii) računov kot Neporočevalskih finančnih institucij in Izključenih računov na način, ki je v nasprotju s tem sporazumom.

Člen 8

Spremembe

1. Pogodbenici se posvetujeta vedno, kadar se na ravni OECD sprejme pomembna sprememba katerega od elementov standarda za avtomatično izmenjavo informacij o finančnih računih (v nadaljnjem besedilu: svetovni standard), ki ga je oblikovala OECD ali, če je po mnenju pogodbenic to potrebno, da se izboljša tehnično delovanje tega sporazuma ali ocenijo in vključijo drugi dogodki na mednarodni ravni. Posvetovanja se izvedejo v enem mesecu od datuma, na katerega je pogodbenica podala zahtevo, v nujnih primerih pa kakor hitro je mogoče.

2. Pogodbenici se na podlagi take pogodbe lahko posvetujeta in proučita, ali so potrebne spremembe tega sporazuma.

3. Za namene posvetovanj iz odstavkov 1 in 2 vsaka pogodbenica drugo pogodbenico obvesti o možnih dogodkih, ki bi lahko vplivali na pravilno delovanje tega sporazuma. To vključuje tudi vse ustrezne sporazume med eno od pogodbenic in tretjo državo.

4. Po posvetovanjih se lahko ta sporazum spremeni s protokolom ali novim sporazumom med pogodbenicama.

5. Kadar pogodbenica začne izvajati spremembo svetovnega standarda, ki jo je sprejela OECD, in želi ustrezno spremeniti Prilogo I in/ali Prilogo II tega sporazuma, o tem obvesti drugo pogodbenico. Postopek posvetovanja med pogodbenicama se izvede v enem mesecu od obvestila. Ne glede na odstavek 4, kadar se pogodbenici v okviru tega postopka posvetovanja dogovorita glede spremembe, ki bi jo bilo treba uvesti v Prilogo I in/ali Prilogo II k temu sporazumu, lahko pogodbenica, ki je spremembo zahtevala, v obdobju, potrebnem za izvedbo spremembe z uradno spremembo tega sporazuma, od prvega januarja leta, ki sledi sklenitvi navedenega postopka, začasno uporablja spremenjeno različico Priloge I in/ali Priloge II k temu sporazumu, kot je bila odobrena v postopku posvetovanja.

Za pogodbenico se šteje, da je začela izvajati spremembo svetovnega standarda, ki jo je sprejela OECD:

(a) za države članice: ko je sprememba vključena v Direktivo Sveta 2011/16/EU o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja;

(b) za Monako: ko je sprememba vključena v sporazum s tretjo državo ali v nacionalno zakonodajo.

Člen 9

Odpoved

Vsaka pogodbenica lahko ta sporazum odpove tako, da o tem pisno obvesti drugo pogodbenico. Ta odpoved začne učinkovati prvi dan v mesecu po poteku dvanajstih mesecev od datuma obvestila o odpovedi. V primeru odpovedi vse informacije, prejete na podlagi tega sporazuma, ostanejo zaupne in zanje še naprej veljajo (i) za države članice zakoni in predpisi držav članic, ki izvajajo Direktivo 95/46/ES, in (ii) za Monako določbe Zakona št. 1165 z dne

23. decembra 1993 o varstvu osebnih podatkov (kakor je bil spremenjen z Zakonom št. 1240 z dne 2. julija 2001 in z Zakonom št. 1353 z dne 4. decembra 2008, ki je začel veljati 1. aprila 2009, vključno s pogoji za izvajanje iz Odredbe št. 2230 z dne 19. junija 2009), ter v obeh primerih posebni zaščitni ukrepi za varstvo podatkov iz tega sporazuma, vključno s tistimi iz Priloge III.

Člen 10

Ozemeljska uporaba

Ta sporazum se uporablja na eni strani na ozemljih držav članic, na katerih se uporabljata Pogodba o Evropski uniji in Pogodba o delovanju Evropske unije, pod pogoji iz navedenih pogodb, ter na drugi strani v Monaku, kakor je opredeljen v točki (c) odstavka (1) člena 1.“;

(3) priloge se nadomestijo z naslednjim:

„PRILOGA I

ENOTNI STANDARD POROČANJA IN DOLŽNE SKRBNOSTI ZA INFORMACIJE O FINANČNIH RAČUNIH (V NADALJNJEM BESEDILU: ENOTNI STANDARD POROČANJA)

ODDELEK I

SPLOŠNE ZAHTEVE ZA POROČANJE

A. V skladu s točkami C do E mora vsaka Poročevalska finančna institucija pristojnemu organu svoje jurisdikcije (države članice ali Monaka) v zvezi z vsakim Računom, o katerem se poroča, takšni Poročevalski finančni instituciji sporočiti naslednje informacije:

1. ime, naslov, jurisdikcijo ali jurisdikcije, katerih rezident je (države članice ali Monaka), IŠD ter datum in kraj rojstva (v primeru fizične osebe) vsake Osebe, o kateri se poroča in ki je Imetnik računa, v primeru Subjekta, ki je Imetnik računa in za katerega se po uporabi postopkov dolžne skrbnosti v skladu z oddelki V, VI in VII ugotovi, da ima eno ali več Obvladujočih oseb, ki so Osebe, o katerih se poroča, pa ime, naslov, jurisdikcijo ali jurisdikcije, katerih rezident je, ter IŠD Subjekta in ime, naslov, jurisdikcijo ali jurisdikcije, katerih rezident je (države članice ali Monaka), IŠD ter datum in kraj rojstva vsake Osebe, o kateri se poroča;

2. številko računa (ali ustrezno oznako, če ni številke računa);

3. ime in morebitno identifikacijsko številko Poročevalske finančne institucije;

4. stanje na računu ali vrednost računa (vključno z Odkupno vrednostjo ali vrednostjo ob odstopu v primeru Zavarovalne pogodbe z odkupno vrednostjo ali Pogodbe rentnega zavarovanja) ob koncu zadevnega koledarskega leta ali drugega ustreznega poročevalskega obdobja ali, če je bil račun zaprt med takim letom ali obdobjem, neposredno pred zaprtjem računa;

5. v primeru kakršnega koli Skrbniškega računa:

(a) skupni bruto znesek obresti, skupni bruto znesek dividend in skupni bruto znesek drugih dohodkov, ustvarjenih v zvezi s sredstvi na računu, ki se v vsakem od primerov vplačajo ali pripišejo na račun (ali v zvezi z računom) med koledarskim letom ali drugim ustreznim poročevalskim obdobjem; in

(b) skupni bruto iztržek od prodaje ali odkupa Finančnih sredstev, ki se vplača ali pripiše na račun med koledarskim letom ali drugim ustreznim poročevalskim obdobjem, v zvezi s katerim je Poročevalska finančna institucija delovala kot skrbnik, borzni posrednik, pooblaščenec ali kako drugače kot zastopnik Imetnika računa;

6. v primeru katerega koli Depozitnega računa skupni bruto znesek obresti, vplačanih ali pripisanih na račun med koledarskim letom ali drugim ustreznim poročevalskim obdobjem; in

7. v primeru računov, ki niso opisani v točki A(5) ali A(6), skupni bruto znesek, plačan ali pripisan Imetniku računa v zvezi z računom med koledarskim letom ali drugim ustreznim poročevalskim obdobjem, v zvezi s katerim je Poročevalska finančna institucija dolžnik, vključno s skupnim zneskom vseh plačil v zvezi z odkupom, opravljenih Imetniku računa med koledarskim letom ali drugim ustreznim poročevalskim obdobjem.

B. Med informacijami, ki se sporočajo, mora biti navedena valuta, v kateri je izražen zadevni znesek.

C. Ne glede na točko A(1) za noben Račun, o katerem se poroča in ki je Že obstoječi račun, ni treba sporočiti IŠD oziroma datuma rojstva, če takšne IŠD oziroma datuma rojstva ni v evidencah Poročevalske finančne institucije in če takšni Poročevalski finančni instituciji na podlagi nacionalne zakonodaje ali katerega koli pravnega instrumenta Evropske unije tudi sicer ni treba zbirati takšnih informacij (če je primerno). Vendar se od Poročevalske finančne institucije zahtevajo razumna prizadevanja, da za Že obstoječe račune pridobi IŠD in datum rojstva do konca drugega koledarskega leta po letu, v katerem so takšni Že obstoječi računi identificirani kot Računi, o katerih se poroča.

D. Ne glede na točko A(1) IŠD ni treba sporočiti, če je ni izdala zadevna država članica, Monako ali druga jurisdikcija rezidentstva.

E. Ne glede na točko A(1) kraja rojstva ni treba sporočiti, razen če mora Poročevalska finančna institucija tudi sicer zbirati in sporočati to informacijo na podlagi nacionalne zakonodaje in je ta informacija med podatki, ki se lahko iščejo elektronsko in so shranjeni pri Poročevalski finančni instituciji.

ODDELEK II

SPLOŠNE ZAHTEVE ZA DOLŽNO SKRBNOST

A. Račun se obravnava kot Račun, o katerem se poroča, od datuma, ko je identificiran kot tak v skladu s postopki dolžne skrbnosti iz oddelkov od II do VII, če ni določeno drugače, pa je treba informacije v zvezi z Računom, o katerem se poroča, sporočiti vsako leto v koledarskem letu po letu, na katerega se informacije nanašajo.

B. Stanje ali vrednost računa se določi na zadnji dan koledarskega leta ali drugega ustreznega poročevalskega obdobja.

C. Če se prag stanja ali vrednosti računa določi na zadnji dan koledarskega leta, je treba ustrezno stanje ali vrednost določiti na zadnji dan poročevalskega obdobja, ki se konča s tem koledarskim letom ali med njim.

D. Vsaka država članica ali Monako lahko Poročevalskim finančnim institucijam dovoli uporabo storitev tretjih oseb pri izpolnjevanju obveznosti o poročanju in dolžni skrbnosti, ki so takšnim Poročevalskim finančnim institucijam naložene na podlagi nacionalnega prava, vendar za izpolnjevanje teh obveznosti ostanejo odgovorne Poročevalske finančne institucije.

E. Vsaka država članica ali Monako lahko Poročevalskim finančnim institucijam dovoli, da postopke dolžne skrbnosti za Nove račune uporabijo za Že obstoječe račune, postopke dolžne skrbnosti za Račune visoke vrednosti pa za Račune nižje vrednosti. Če država članica ali Monako dovoli, da se postopki dolžne skrbnosti za Nove račune uporabijo za Že obstoječe račune, še naprej veljajo pravila, ki se sicer uporabljajo za Že obstoječe račune.

ODDELEK III

DOLŽNA SKRBNOST PRI ŽE OBSTOJEČIH RAČUNIH POSAMEZNIKOV

A. Za opredelitev Računov, o katerih se poroča med Že obstoječimi računi posameznikov, se uporabljajo naslednji postopki.

B. Računi nižje vrednosti. Za Račune nižje vrednosti se uporabljajo naslednji postopki.

1. Naslov prebivališča. Če je v evidencah Poročevalske finančne institucije naslov trenutnega prebivališča posameznega Imetnika računa pridobljen na podlagi Dokaznih listin, lahko Poročevalska finančna institucija posameznega Imetnika računa za davčne namene obravnava kot rezidenta države članice, Monaka ali druge jurisdikcije, kjer ima naslov, da lahko tako določi, ali je takšen posamezni Imetnik računa Oseba, o kateri se poroča.

2. Iskanje po elektronski evidenci. Če se Poročevalska finančna institucija ne more zanesti na naslov trenutnega prebivališča posameznega Imetnika računa, pridobljen na podlagi Dokaznih listin iz točke B(1), mora Poročevalska finančna institucija pregledati, ali je med podatki, ki se lahko iščejo elektronsko in so shranjeni pri njej, kateri koli od naslednjih indicev, ter uporabiti točke B(3) do B(6):

(a) identifikacija Imetnika računa kot rezidenta Xxxxxxxxxxxx, o kateri se poroča;

(b) trenutni poštni naslov ali naslov prebivališča (vključno s poštnim predalom) v Jurisdikciji, o kateri se poroča;

(c) ena ali več telefonskih številk v Jurisdikciji, o kateri se poroča, in, odvisno od vsebine, nobena v Monaku ali državi članici Poročevalske finančne institucije;

(d) trajni nalog (razen za Depozitne račune) za prenos sredstev na račun, ki se vodi v Jurisdikciji, o kateri se poroča;

(e) trenutno veljavno pooblastilo za zastopanje ali podpisovanje, dano osebi z naslovom v Jurisdikciji, o kateri se poroča, ali

(f) naslov ‚poštno ležeče‘ ali ‚v skrbi drugega‘ v Jurisdikciji, o kateri se poroča, če Poročevalska finančna institucija v evidenci nima nobenega drugega naslova Imetnika računa.

3. Če se z elektronskim iskanjem ne odkrije nobeden od indicev, ki so našteti v točki B(2), nadaljnji ukrepi niso potrebni, dokler se ne spremenijo okoliščine, zaradi česar nastane en ali več indicev, povezanih z računom, ali dokler račun ne postane Račun visoke vrednosti.

4. Če se z elektronskim iskanjem odkrije kateri koli od indicev, ki so našteti v točki B(2)(a) do (e), ali če se spremenijo okoliščine, zaradi česar nastane en ali več indicev, povezanih z računom, mora Poročevalska finančna institucija Imetnika računa za davčne namene obravnavati kot rezidenta vsake Jurisdikcije, o kateri se poroča, za katero je ugotovljen indic, razen če se odloči za uporabo točke B(6) in za navedeni račun velja ena od izjem iz navedene točke.

5. Če se z elektronskim iskanjem odkrije naslov ‚poštno ležeče‘ ali ‚v skrbi drugega‘ ter se za Imetnika računa ne ugotovijo noben drug naslov in nobeni drugi indici, našteti v točkah B(2)(a) do (e), mora Poročevalska finančna institucija po vrstnem redu, ki najbolj ustreza okoliščinam, uporabiti iskanje po papirni evidenci, opisano v točki C(2), ali od Imetnika računa pridobiti samopotrdilo ali Dokazne listine zaradi ugotavljanja rezidentstva tega Imetnika računa za davčne namene. Če z iskanjem po papirni evidenci ni mogoče odkriti indica in so prizadevanja za pridobitev samopotrdila ali Dokaznih listin neuspešna, mora Poročevalska finančna institucija Pristojnemu organu v svoji državi članici ali Monaku, odvisno od vsebine, račun prijaviti kot nedokumentiran račun.

6. Ne glede na odkritje indicev iz točke B(2) Poročevalski finančni instituciji Imetnika računa ni treba obravnavati kot rezidenta Xxxxxxxxxxxx, o kateri se poroča, če:

(a) informacije o Imetniku računa vsebujejo trenutni poštni naslov ali naslov prebivališča v Jurisdikciji, o kateri se poroča, eno ali več telefonskih številk v navedeni Jurisdikciji, o kateri se poroča (in, glede na okoliščine, nobene v Monaku ali državi članici Poročevalske finančne institucije) ali trajni nalog (v zvezi s Finančnimi računi razen Depozitnih računov) za prenos sredstev na račun, ki se vodi v Jurisdikciji, o kateri se poroča, Poročevalska finančna institucija pa pridobi ali je že prej pregledala in ima v evidenci:

(i) samopotrdilo Imetnika računa jurisdikcije ali jurisdikcij (države članice, Monaka ali drugih jurisdikcij), katerih rezident je takšen Imetnik računa, ki ne vključuje takšne Jurisdikcije, o kateri se poroča; in

(ii) Dokazne listine, ki potrjujejo neporočevalski status Imetnika računa;

(b) informacije o Imetniku računa vsebujejo trenutno veljavno pooblastilo za zastopanje ali podpisovanje, dano osebi z naslovom v Jurisdikciji, o kateri se poroča, Poročevalska finančna institucija pa pridobi ali je že prej pregledala in ima v evidenci:

(ii) Dokazne listine, ki potrjujejo neporočevalski status Imetnika računa.

C. Postopki natančnejšega pregleda za Račune visoke vrednosti. Za Račune visoke vrednosti se uporabljajo naslednji postopki natančnejšega pregleda.

1. Iskanje po elektronski evidenci. V zvezi z Računi visoke vrednosti mora Poročevalska finančna institucija pregledati, ali je med podatki, ki se lahko iščejo elektronsko in so shranjeni pri njej, kateri koli od indicev, opisanih v točki B(2).

2. Iskanje po papirni evidenci. Če zbirke podatkov Poročevalske finančne institucije, ki se lahko pregledujejo elektronsko, vsebujejo razpredelke za vse informacije, opisane v točki C(3), in te informacije tudi zajemajo, nadaljnje iskanje po papirnih evidencah ni potrebno. Če elektronske zbirke podatkov ne zajemajo vseh teh informacij, mora Poročevalska finančna institucija v zvezi z Računom visoke vrednosti pregledati tudi trenutno glavno datoteko stranke, ali obstaja kateri koli od indicev, opisanih v točki B(2), in če v trenutni glavni datoteki stranke ni teh informacij, še naslednje dokumente, povezane z računom, ki jih je Poročevalska finančna institucija pridobila v zadnjih petih letih:

(a) najnovejše Dokazne listine, zbrane v zvezi z računom;

(b) najnovejšo pogodbo ali dokumentacijo o odprtju računa;

(c) najnovejšo dokumentacijo, ki jo pridobi Poročevalska finančna institucija v skladu s Postopki za prepre čevanje pranja denarja ali poznavanje strank ali za druge regulativne namene;

(d) katero koli trenutno veljavno pooblastilo za zastopanje ali podpisovanje; in

(e) kateri koli trenutno veljavni trajni nalog (razen za Depozitne račune) za prenos sredstev.

3. Izjema, ko zbirke podatkov vsebujejo zadostne informacije. Poročevalski finančni instituciji ni treba opraviti iskanja po papirni evidenci, opisanega v točki C(2), kadar njene informacije, ki se lahko iščejo elektronsko, vključujejo naslednje elemente:

(a) rezidenčni status Imetnika računa;

(b) naslov prebivališča in poštni naslov Imetnika računa, ki sta trenutno v evidenci Poročevalske finančne institucije;

(c) telefonsko številko ali številke Imetnika računa, če obstajajo in so trenutno v evidenci Poročevalske finančne institucije;

(d) v primeru Finančnih računov razen Depozitnih računov morebitni trajni nalog za prenos sredstev z računa na drug račun (vključno z računom pri drugi podružnici Poročevalske finančne institucije ali drugi Finančni instituciji);

(e) morebitni trenutni naslov ‚v skrbi drugega‘ ali ‚poštno ležeče‘ za Imetnika računa; in

(f) morebitno pooblastilo za zastopanje ali podpisovanje v zvezi z računom.

4. Poizvedba pri uslužbencu za poslovanje s strankami glede dejanske seznanjenosti. Poleg iskanja po elektronski in papirni evidenci, opisanega v točki C(1) in (2), mora Poročevalska finančna institucija kateri koli Račun visoke vrednosti, dodeljen uslužbencu za poslovanje s strankami (vključno s katerimi koli Finančnimi računi, ki se seštevajo s tem Računom visoke vrednosti), obravnavati kot račun, o katerem se poroča, če je uslužbenec za poslovanje s strankami dejansko seznanjen s tem, da je Imetnik računa Xxxxx, o kateri se poroča.

5. Posledica odkritja indicev.

(a) Če pri natančnejšem pregledu Računov visoke vrednosti, opisanem v točki C, ni odkrit nobeden od indicev, naštetih v točki B(2), in račun ni identificiran kot račun, ki ga ima Oseba, o kateri se poroča, iz točke C(4), nadaljnji ukrepi niso potrebni, dokler se ne spremenijo okoliščine, zaradi česar nastane en ali več indicev, povezanih s tem računom.

(b) Če se pri natančnejšem pregledu Računov visoke vrednosti, opisanem v točki C, odkrije kateri koli od indicev, ki so našteti v točki B(2)(a) do (e), ali če se naknadno spremenijo okoliščine, zaradi česar nastane en ali več indicev, povezanih z računom, mora Poročevalska finančna institucija račun obravnavati kot Račun, o katerem se poroča, za vsako Jurisdikcijo, o kateri se poroča, za katero je ugotovljen indic, razen če se odloči za uporabo točke B(6) in za navedeni račun velja ena od izjem iz navedene točke.

(c) Če se pri natančnejšem pregledu Računov visoke vrednosti, opisanem v točki C, odkrije naslov ‚poštno ležeče‘ ali ‚v skrbi drugega‘ ter se za Imetnika računa ne ugotovijo noben drug naslov in nobeni drugi indici, našteti v točki B(2)(a) do (e), mora Poročevalska finančna institucija od tega Imetnika računa pridobiti samopotrdilo oziroma Dokazne listine zaradi ugotavljanja, kje je Imetnik računa rezident za davčne namene. Če Poročevalska finančna institucija ne more pridobiti takšnega samopotrdila ali Dokaznih listin, mora Pristojnemu organu v svoji državi članici ali Monaku, glede na okoliščine, račun prijaviti kot nedokumentiran račun.

6. Če Že obstoječi račun posameznika na dan 31. decembra 2016 ni Račun visoke vrednosti, postane pa Račun visoke vrednosti na zadnji dan naslednjega koledarskega leta, mora Poročevalska finančna institucija v zvezi s tem računom dokončati postopke natančnejšega pregleda, opisane v točki C, v koledarskem letu po letu, v katerem je račun postal Račun visoke vrednosti. Če se na podlagi tega pregleda takšen račun identificira kot Račun, o katerem se poroča, mora Poročevalska finančna institucija zahtevane informacije o takem računu za leto, v katerem je identificiran kot Račun, o katerem se poroča, in vsako naslednje leto sporočiti vsako leto, razen če Imetnik računa ni več Oseba, o kateri se poroča.

7. Ko Poročevalska finančna institucija v zvezi z Računom visoke vrednosti opravi postopke natančnejšega pregleda, opisane v točki C, ji teh postopkov, razen poizvedbe pri uslužbencu za poslovanje s strankami, opisane v točki C(4), za isti Račun visoke vrednosti v naslednjih letih ni treba ponovno opraviti, razen če je račun nedokumentiran račun, pri katerem bi morala Poročevalska finančna institucija te postopke vsako leto ponovno opraviti, dokler takšen račun ne bi bil več nedokumentiran.

8. Če se v zvezi z Računom visoke vrednosti spremenijo okoliščine, zaradi česar nastane en ali več indicev, opisanih v točki B(2) in povezanih z računom, mora Poročevalska finančna institucija račun obravnavati kot Račun, o katerem se poroča, za vsako Jurisdikcijo, o kateri se poroča, za katero je ugotovljen indic, razen če se odloči za uporabo točke B(6) in za navedeni račun velja ena od izjem iz navedene točke.

9. Poročevalska finančna institucija mora vzpostaviti postopke, ki uslužbencu za poslovanje s strankami omogočajo, da ugotovi morebitno spremembo okoliščin v zvezi z računom. Če je na primer uslužbenec za poslovanje s strankami obveščen o novem poštnem naslovu Imetnika računa v Jurisdikciji, o kateri se poroča, mora Poročevalska finančna institucija novi naslov obravnavati kot spremembo okoliščin in mora, če se odloči za uporabo točke B(6), od Imetnika računa pridobiti ustrezno dokumentacijo.

D. Pregled Že obstoječih računov visoke vrednosti, katerih imetniki so posamezniki, mora biti končan do

31. decembra 2017. Pregled Že obstoječih računov nižje vrednosti, katerih imetniki so posamezniki, mora biti končan do 31. decembra 2018.

E. Xxxxxx koli Že obstoječi račun posameznika, ki je bil v skladu s tem oddelkom identificiran kot Račun, o katerem se poroča, se v vseh nadaljnjih letih obravnava kot Račun, o katerem se poroča, razen če Imetnik računa ni več Xxxxx, o kateri se poroča.

ODDELEK IV

DOLŽNA SKRBNOST PRI NOVIH RAČUNIH POSAMEZNIKOV

Za opredelitev Računov, o katerih se poroča, med Novimi računi posameznikov, se uporabljajo naslednji postopki.

A. Pri Novih računih posameznikov mora Poročevalska finančna institucija ob odprtju računa pridobiti samopotrdilo, ki je lahko del dokumentacije za odprtje računa in ji omogoča ugotoviti, kje je Imetnik računa rezident za davčne namene, ter potrditi sprejemljivost takega samopotrdila na podlagi informacij, ki jih je Poročevalska finančna institucija pridobila v zvezi z odprtjem računa, vključno s kakršno koli dokumentacijo, zbrano v skladu s Postopki za preprečevanje pranja denarja ali poznavanje strank.

B. Če je iz samopotrdila razvidno, da je Imetnik računa za davčne namene rezident Xxxxxxxxxxxx, o kateri se poroča, mora Poročevalska finančna institucija račun obravnavati kot Račun, o katerem se poroča, v samopotrdilu pa morata biti navedena tudi IŠD Imetnika računa za Jurisdikcijo, o kateri se poroča (v skladu s točko D oddelka I), in datum rojstva.

C. Če se spremenijo okoliščine v zvezi z Novim računom posameznika, zaradi česar Poročevalska finančna institucija spozna ali utemeljeno domneva, da je prvotno samopotrdilo nepravilno ali nezanesljivo, se Poročevalska finančna institucija ne more zanašati na to samopotrdilo, zato mora pridobiti veljavno samopotrdilo, iz katerega je razvidno, kje je Imetnik računa rezident za davčne namene.

ODDELEK V

DOLŽNA SKRBNOST PRI ŽE OBSTOJEČIH RAČUNIH SUBJEKTOV

Za opredelitev Računov, o katerih se poroča, med Že obstoječimi računi subjekta se uporabljajo naslednji postopki.

A. Računi subjektov, za katere se ne zahteva pregled, identificiranje ali poročanje. Razen če se Poročevalska finančna institucija glede vseh Že obstoječih računov subjektov ali posebej glede katere koli jasno identificirane skupine takšnih računov odloči drugače, se za Že obstoječi račun subjekta s skupnim stanjem ali vrednostjo, ki na dan 31. decembra 2016 ne presega 250 000 USD ali enakovrednega zneska, izraženega v domači valuti posamezne države članice ali Monaka, ne zahteva pregled, identificiranje ali poročanje kot za Račun, o katerem se poroča, dokler skupno stanje na računu ali vrednost ne preseže tega zneska na zadnji dan naslednjega koledarskega leta.

B. Računi subjektov, ki se pregledujejo. Že obstoječi račun subjekta s skupnim stanjem ali vrednostjo, ki na dan 31. decembra 2016 presega 250 000 USD ali enakovreden znesek, izražen v domači valuti posamezne države članice ali Monaka, in Že obstoječi račun subjekta, ki na dan 31. decembra 2016 ne presega tega zneska, vendar njegovo skupno stanje ali vrednost preseže takšen znesek na zadnji dan katerega koli naslednjega koledarskega leta, morata biti pregledana v skladu s postopki iz točke D.

C. Računi subjektov, za katere se zahteva poročanje. V zvezi z Že obstoječimi računi subjektov iz točke B se samo računi, ki jih ima en ali več Subjektov, ki so Osebe, o katerih se poroča, ali pa jih imajo Pasivni nefinančni subjekti z eno ali več Obvladujočimi osebami, ki so Xxxxx, o katerih se poroča, obravnavajo kot Računi, o katerih se poroča.

D. Postopki pregleda za identificiranje Računov subjektov, za katere se zahteva poročanje. Za Že obstoječe račune subjektov iz točke B mora Poročevalska finančna institucija uporabiti naslednje postopke pregleda, da ugotovi, ali ima račun ena ali več Oseb, o katerih se poroča, ali pa ga imajo Pasivni nefinančni subjekti z eno ali več Obvladujočimi osebami, ki so Xxxxx, o katerih se poroča:

1. Ugotavljanje, ali je Subjekt Oseba, o kateri se poroča.

(a) Pregled informacij, ki se hranijo v regulativne namene ali zaradi poslovanja s strankami (vključno s podatki, zbranimi v skladu s Postopki za preprečevanje pranja denarja ali poznavanje strank), da se ugotovi, ali je iz informacij razvidno, da je Imetnik računa rezident Xxxxxxxxxxxx, o kateri se poroča. Zato informacije, iz katerih je razvidno, da je Imetnik računa rezident v Jurisdikciji, o kateri se poroča, vključujejo kraj ustanovitve ali organiziranja ali naslov v Jurisdikciji, o kateri se poroča.

(b) Če je iz informacij razvidno, da je Imetnik računa rezident v Jurisdikciji, o kateri se poroča, mora Poročevalska finančna institucija račun obravnavati kot Račun, o katerem se poroča, razen če od Imetnika računa pridobi samopotrdilo ali če na podlagi informacij, s katerimi razpolaga ali ki so javno dostopne, utemeljeno ugotovi, da Imetnik računa ni Xxxxx, o kateri se poroča.

2. Ugotavljanje, ali je Subjekt Pasivni nefinančni subjekt z eno ali več Obvladujočimi osebami, ki so Xxxxx, o katerih se poroča. V zvezi z Imetnikom Že obstoječega računa subjekta (vključno s Subjektom, ki je Oseba,

oseb Pasivnega nefinančnega subjekta Xxxxx, o kateri se poroča, je treba račun obravnavati kot Račun, o katerem se poroča. Pri tem ugotavljanju mora Poročevalska finančna institucija upoštevati navodila iz točk D(2)(a) do (c) v najprimernejšem vrstnem redu glede na okoliščine.

(a) Ugotavljanje, ali je Imetnik računa Pasivni nefinančni subjekt. Pri ugotavljanju, ali je Imetnik računa Pasivni nefinančni subjekt, mora Poročevalska finančna institucija od Imetnika računa pridobiti samopotrdilo, da ugotovi njegov status, razen če na podlagi informacij, s katerimi razpolaga ali ki so javno dostopne, utemeljeno ugotovi, da je Imetnik računa Aktivni nefinančni subjekt ali Finančna institucija, vendar ne Investicijski subjekt iz točke A(6)(b) oddelka VIII, ki ni Finančna institucija sodelujoče jurisdikcije.

(b) Ugotavljanje Obvladujočih oseb Imetnika računa. Pri ugotavljanju Obvladujočih oseb Imetnika računa se Poročevalska finančna institucija lahko opre na informacije, ki se zbirajo in hranijo v skladu s Postopki za preprečevanje pranja denarja ali poznavanje strank.

(c) Ugotavljanje, ali je Obvladujoča oseba Pasivnega nefinančnega subjekta Xxxxx, o kateri se poroča. Pri ugotavljanju, ali je obvladujoča oseba Pasivnega nefinančnega subjekta Oseba, o kateri se poroča, se Poročevalska finančna institucija lahko opre na:

(i) informacije, ki se zbirajo in hranijo v skladu s Postopki za preprečevanje pranja denarja ali poznavanje strank glede Že obstoječega računa subjekta, ki ga ima en ali več Nefinančnih subjektov, s skupnim stanjem ali vrednostjo, ki ne presega 1 000 000 USD ali enakovrednega zneska, izraženega v domači valuti posamezne države članice ali Monaka, ali

(ii) samopotrdilo Imetnika računa ali takšne Obvladujoče osebe iz jurisdikcije ali jurisdikcij (države članice, Monaka ali drugih jurisdikcij), kjer je Obvladujoča oseba rezident za davčne namene.

E. Časovni okvir postopkov pregleda in dodatnih postopkov, ki veljajo za Že obstoječe račune subjektov.

1. Pregled Že obstoječih računov subjektov s skupnim stanjem ali vrednostjo, ki na dan 31. decembra 2016 presega znesek, 250 000 USD ali enakovreden znesek, izražen v domači valuti posamezne države članice, se mora dokončati do 31. decembra 2018.

2. Pregled Že obstoječih računov subjektov s skupnim stanjem ali vrednostjo, ki na dan 31. decembra 2016 ne presega 250 000 USD ali enakovrednega zneska, izraženega v domači valuti posamezne države članice ali Monaka, vendar na dan 31. decembra naslednjega leta presega ta znesek, se mora dokončati v koledarskem letu po letu, v katerem skupno stanje na računu ali vrednost preseže takšen znesek.

3. Če se spremenijo okoliščine v zvezi z Že obstoječim računom subjekta, zaradi česar Poročevalska finančna institucija spozna ali utemeljeno domneva, da je samopotrdilo ali druga dokumentacija v zvezi z računom nepravilna ali nezanesljiva, mora Poročevalska finančna institucija ponovno določiti status računa v skladu s postopki iz točke D.

ODDELEK VI

DOLŽNA SKRBNOST PRI NOVIH RAČUNIH SUBJEKTOV

Za opredelitev Računov, o katerih se poroča med Novimi računi subjektov, se uporabljajo naslednji postopki.

A. Postopki pregleda za identificiranje Računov subjektov, za katere se zahteva poročanje. Za Nove račune subjektov mora Poročevalska finančna institucija uporabiti naslednje postopke pregleda, da ugotovi, ali ima račun ena ali več Oseb, o katerih se poroča, ali pa ga imajo Pasivni nefinančni subjekti z eno ali več Obvladujočimi osebami, ki so Xxxxx, o katerih se poroča:

1. Ugotavljanje, ali je Subjekt Oseba, o kateri se poroča.

(a) Poročevalska finančna institucija mora pridobiti samopotrdilo, ki je lahko del dokumentacije za odprtje računa in ji omogoča ugotoviti, kje je Imetnik računa rezident za davčne namene, ter potrditi sprejem ljivost takega samopotrdila na podlagi informacij, ki jih je Poročevalska finančna institucija pridobila v

zvezi z odprtjem računa, vključno s kakršno koli dokumentacijo, zbrano v skladu s Postopki za prepre čevanje pranja denarja ali poznavanje strank. Če Subjekt predloži potrdilo, da ni nikjer rezident za davčne namene, lahko Poročevalska finančna institucija pri ugotavljanju, kje je rezident Imetnik računa, upošteva naslov sedeža Subjekta.

(b) Če je iz samopotrdila razvidno, da je Imetnik računa rezident v Jurisdikciji, o kateri se poroča, mora Poročevalska finančna institucija račun obravnavati kot Račun, o katerem se poroča, razen če na podlagi informacij, s katerimi razpolaga ali ki so javno dostopne, utemeljeno ugotovi, da Imetnik računa v tej Jurisdikciji, o kateri se poroča, ni Xxxxx, o kateri se poroča.

2. Ugotavljanje, ali je Subjekt Pasivni nefinančni subjekt z eno ali več Obvladujočimi osebami, ki so Xxxxx, o katerih se poroča. V zvezi z Imetnikom Novega računa Subjekta (vključno s Subjektom, ki je Oseba,

o kateri se poroča) mora Poročevalska finančna institucija ugotoviti, ali je Imetnik računa Pasivni nefinančni subjekt z eno ali več Obvladujočimi osebami, ki so Xxxxx, o katerih se poroča. Če je ena od Obvladujočih oseb Pasivnega nefinančnega subjekta Oseba, o kateri se poroča, je treba račun obravnavati kot Račun,

o katerem se poroča. Pri tem ugotavljanju mora Poročevalska finančna institucija upoštevati navodila iz točk A(2)(a) do (c) v najprimernejšem vrstnem redu glede na okoliščine.

(a) Ugotavljanje, ali je Imetnik računa Pasivni nefinančni subjekt. Pri ugotavljanju, ali je Imetnik računa Pasivni nefinančni subjekt, mora Poročevalska finančna institucija upoštevati samopotrdilo Imetnika računa, da ugotovi njegov status, razen če na podlagi informacij, s katerimi razpolaga ali ki so javno dostopne, utemeljeno ugotovi, da je Imetnik računa Aktivni nefinančni subjekt ali Finančna institucija, vendar ne Investicijski subjekt iz točke A(6)(b) oddelka VIII, ki ni Finančna institucija sodelujoče jurisdikcije.

(b) Ugotavljanje Obvladujočih oseb Imetnika računa. Pri ugotavljanju Obvladujočih oseb Imetnika računa se lahko Poročevalska finančna institucija opre na informacije, ki se zbirajo in hranijo v skladu s Postopki za preprečevanje pranja denarja ali poznavanje strank.

(c) Ugotavljanje, ali je Obvladujoča oseba Pasivnega nefinančnega subjekta Xxxxx, o kateri se poroča. Pri ugotavljanju, ali je Obvladujoča oseba Pasivnega nefinančnega subjekta Oseba, o kateri se poroča, se lahko Poročevalska finančna institucija opre na samopotrdilo Imetnika računa ali takšne Obvladujoče osebe.

ODDELEK VII

POSEBNA PRAVILA O DOLŽNI SKRBNOSTI

Pri izvajanju postopkov o dolžni skrbnosti, opisanih zgoraj, veljajo naslednja dodatna pravila:

A. Zanašanje na samopotrdila in Dokazne listine. Poročevalska finančna institucija se ne more zanašati na samopotrdilo ali Dokazne listine, če spozna ali utemeljeno domneva, da so samopotrdilo ali Dokazne listine nepravilni ali nezanesljivi.

B. Alternativni postopki za Finančne račune, ki jih imajo posamezni upravičenci po Zavarovalni pogodbi z odkupno vrednostjo ali Pogodbi rentnega zavarovanja in za Skupinske zavarovalne pogodbe z odkupno vrednostjo ali Skupinske pogodbe rentnega zavarovanja. Poročevalska finančna institucija lahko domneva, da posamezni upravičenec (ki ni lastnik) po Zavarovalni pogodbi z odkupno vrednostjo ali Pogodbi rentnega zavarovanja, ki prejme izplačilo v primeru smrti, ni Xxxxx, o kateri se poroča, in lahko tak Finančni račun obravnava kot račun, ki ni Račun, o katerem se poroča, razen če spozna ali utemeljeno domneva, da je upravičenec Oseba, o kateri se poroča. Poročevalska finančna institucija utemeljeno domneva, da je upravičenec po Zavarovalni pogodbi z odkupno vrednostjo ali Pogodbi rentnega zavarovanja Oseba, o kateri se poroča, če informacije, ki jih je zbrala in so povezane z upravičencem, vsebujejo indice iz točke B oddelka III. Če Poročevalska finančna institucija spozna ali utemeljeno domneva, da je upravičenec Oseba, o kateri se poroča, mora upoštevati postopke iz točke B oddelka III.

Država članica ali Monako ima možnost, da Poročevalski finančni instituciji dovoli obravnavo Finančnega računa, ki je delež člana pri Skupinski zavarovalni pogodbi z odkupno vrednostjo ali Skupinski pogodbi rentnega zavarovanja, kot Finančnega računa, ki ni Račun, o katerem se poroča, do datuma, ko se znesek izplača

zaposlenemu/imetniku potrdila ali upravičencu, če Finančni račun, ki je delež člana pri Skupinski zavarovalni pogodbi z odkupno vrednostjo ali Skupinski pogodbi rentnega zavarovanja, izpolnjuje naslednje pogoje:

(a) Skupinska zavarovalna pogodba z odkupno vrednostjo ali Skupinska pogodba rentnega zavarovanja se izda delodajalcu in krije najmanj 25 zaposlenih/imetnikov potrdila;

(b) zaposleni/imetniki potrdila imajo pravico, da prejmejo izplačilo kakršne koli pogodbene vrednosti glede na svoje deleže in imenujejo upravičence prejemkov, ki se izplačajo v primeru smrti zaposlenega, in

(c) skupni znesek, ki se izplača kateremu koli zaposlenemu/imetniku potrdila ali upravičencu, ne presega 1 000 000 USD ali enakovrednega zneska, izraženega v domači valuti posamezne države članice ali Monaka.

Izraz ‚Skupinska zavarovalna pogodba z odkupno vrednostjo‘ pomeni Zavarovalno pogodbo z odkupno vrednostjo, ki (i) zagotavlja kritje posameznikom, ki se včlanijo prek delodajalca, poklicnega združenja, sindikata ali drugega združenja oziroma skupine, ter (ii) za katero plačujejo premijo vsi člani skupine (ali člani razreda v skupini), ki se določi ne glede na zdravstvene značilnosti posameznikov, razen starosti, spola in kadilskih navad članov (ali razreda članov) skupine.

Izraz ‚Skupinska pogodba rentnega zavarovanja‘ pomeni Pogodbo rentnega zavarovanja, pri kateri so upravičenci posamezniki, ki se včlanijo prek delodajalca, poklicnega združenja, sindikata ali drugega združenja oziroma skupine.

Pred 1. januarjem 2017 države članice obvestijo Monako in Monako obvesti Evropsko komisijo o tem, ali so uveljavljali katero od možnosti iz te točke. Evropska komisija lahko usklajuje prenos obvestil držav članic Monaku in Evropska komisija prenese obvestila Monaka vsem državam članicam. Vse nadaljnje spremembe glede uveljavljanja navedene možnosti, ki jih izvede država članica ali Monako, se sporočijo na enak način.

C. Pravila o seštevanju stanj na računih in pretvorbi valut.

1. Seštevanje stanj na računih posameznikov. Pri ugotavljanju skupnega stanja ali vrednosti Finančnih računov, ki jih ima posameznik, mora Poročevalska finančna institucija sešteti vse Finančne račune, ki jih vodi ona sama ali Povezani subjekt, vendar le če njeni računalniški sistemi povezujejo Finančne račune po podatkovnem elementu, kot je številka stranke ali IŠD, in omogočajo seštevanje stanj na računih ali vrednosti računov. Pri izpolnjevanju zahtev glede seštevanja iz te točke se vsakemu Imetniku skupnega Finančnega računa pripiše celotno stanje ali vrednost skupnega Finančnega računa.

2. Seštevanje stanj na Računih subjektov. Pri ugotavljanju skupnega stanja ali vrednosti Finančnih računov, ki jih ima Subjekt, mora Poročevalska finančna institucija upoštevati vse Finančne račune, ki jih vodi ona sama ali Povezani subjekt, vendar le če njeni računalniški sistemi povezujejo Finančne račune po podatkovnem elementu, kot je številka stranke ali IŠD, in omogočajo seštevanje stanj na računih ali vrednosti računov. Pri izpolnjevanju zahtev glede seštevanja iz te točke se vsakemu Imetniku skupnega Finančnega računa pripiše celotno stanje ali vrednost skupnega Finančnega računa.

3. Posebno pravilo o seštevanju, ki velja za uslužbence za poslovanja s strankami. Pri ugotavljanju skupnega stanja ali vrednosti Finančnih računov, ki jih ima oseba, da se ugotovi, ali gre za Finančni račun visoke vrednosti, mora Poročevalska finančna institucija v primeru Finančnih računov, glede katerih uslužbenec za poslovanja s strankami ve ali utemeljeno domneva, da jih ima v neposredni ali posredni lasti oziroma jih nadzoruje ali odpre (razen kot fiduciar) ista oseba, sešteti tudi vse takšne račune.

4. Razumevanje, da zneski vključujejo protivrednost v drugih valutah. Za vse v domači valuti posamezne države članice ali Monaka izražene zneske se razume, da vključujejo enakovredne zneske v drugih valutah v skladu z nacionalno zakonodajo.

ODDELEK VIII OPREDELJENI IZRAZI

Navedeni izrazi pomenijo naslednje:

A. Poročevalska finančna institucija

1. Izraz ‚Poročevalska finančna institucija‘ glede na okoliščine pomeni katero koli Finančno institucijo države članice ali Finančno institucijo Monaka, ki ni Neporočevalska finančna institucija.

2. Izraz ‚Finančna institucija sodelujoče jurisdikcije‘ pomeni (i) katero koli Finančno institucijo, ki je rezidentka Sodelujoče jurisdikcije, ne vključuje pa podružnic takšne Finančne institucije, ki so zunaj te Sodelujoče jurisdikcije, in (ii) katero koli podružnico Finančne institucije, ki ni rezidentka Sodelujoče jurisdikcije, če je podružnica v tej Sodelujoči jurisdikciji.

3. Izraz ‚Finančna institucija‘ pomeni Skrbniško institucijo, Depozitno institucijo, Investicijski subjekt ali Določeno zavarovalno družbo.

4. Izraz ‚Skrbniška institucija‘ pomeni kateri koli Subjekt, ki kot znaten del svojega poslovanja hrani Finančna sredstva za račun drugih. Subjekt hrani Finančna sredstva za račun drugih kot znaten del svojega poslovanja, če je njegov bruto dohodek, ki izhaja iz hrambe Finančnih sredstev in povezanih finančnih storitev, enak ali večji od 20 % njegovega bruto dohodka v krajšem od naslednjih obdobij: (i) triletnem obdobju, ki se konča

31. decembra (ali na zadnji dan obračunskega obdobja nekoledarskega leta) pred letom, v katerem se opravi določitev, ali (ii) obdobju obstoja Subjekta, če je to krajše od treh let.

5. Izraz ‚Depozitna institucija‘ pomeni kateri koli Subjekt, ki sprejema depozite pri običajnem bančnem ali podobnem poslovanju.

6. Izraz ‚Investicijski subjekt‘ pomeni kateri koli Subjekt:

(a) katerega osrednji posel je, da za stranke ali v njihovem imenu opravlja eno ali več od naslednjih dejavnosti ali operacij:

(i) trgovanje z instrumenti denarnega trga (čeki, menice, potrdila o vlogi, izvedeni finančni instrumenti itd.), deviznimi sredstvi, instrumenti, vezanimi na tečaj, obrestno mero in indekse, prenosljivimi vrednostnimi papirji ali blagovnimi terminskimi pogodbami;

(ii) upravljanje individualnih in kolektivnih portfeljev; ali

(iii) drugo vlaganje, vodenje ali upravljanje Finančnih sredstev ali denarja za druge osebe; ali

(b) katerega bruto dohodek izhaja zlasti iz investiranja ali reinvestiranja Finančnih sredstev oziroma trgovanja z njimi, če ga upravlja drug subjekt, ki je Depozitna institucija, Skrbniška institucija, Določena zavarovalna družba ali Investicijski subjekt iz točke A(6)(a).

Za Subjekt velja, da je njegov osrednji posel opravljanje ene ali več od dejavnosti iz točke A(6)(a), oziroma bruto dohodek Subjekta za namene iz točke A(6)(b) izhaja zlasti iz investiranja ali reinvestiranja Finančnih sredstev oziroma trgovanja z njimi, če je njegov bruto dohodek iz zadevnih dejavnosti enak ali večji od 50 % njegovega bruto dohodka v krajšem od naslednjih obdobij: (i) triletnem obdobju, ki se konča 31. decembra pred letom, v katerem se opravi določitev; ali (ii) obdobju obstoja Subjekta, če je to krajše od treh let. Izraz

‚Investicijski subjekt‘ ne zajema Subjekta, ki je Aktivni nefinančni subjekt, ker izpolnjuje katero od meril iz točke D(9)(d) do (g).

Ta odstavek se razlaga skladno z besedilom iz opredelitve izraza ‚finančna institucija‘ v priporočilih Projektne skupine za finančno ukrepanje.

7. Izraz ‚Finančno sredstvo‘ zajema vrednostni papir (na primer delnico družbe, lastniški delež ali upravičeni lastniški delež v partnerstvu ali skrbniškem skladu, ki ima razpršeno lastništvo ali s katerim se javno trguje, oziroma menico, obveznico, zadolžnico ali drugo dokazilo o zadolženosti), delež v partnerstvu, blago, posel zamenjave (na primer zamenjavo obrestnih mer, valutno zamenjavo, zamenjavo osnove, določitev najvišje in najnižje obrestne mere, blagovno zamenjavo, kapitalsko zamenjavo, zamenjavo delniških indeksov in podobne dogovore), Zavarovalno pogodbo in Pogodbo rentnega zavarovanja ter vsakršno udeležbo (vključno s standardizirano ali nestandardizirano terminsko pogodbo ali opcijo) v vrednostnem papirju, deležu v partnerstvu, blagu, poslu zamenjave oziroma Zavarovalni pogodbi ali Pogodbi rentnega zavarovanja. Izraz

‚Finančno sredstvo‘ ne vključuje nedolžniškega, neposrednega deleža v nepremičnini.

8. Izraz ‚Določena zavarovalna družba‘ pomeni Subjekt, ki je zavarovalna družba (ali holdinška družba zavarovalne družbe) in izda Zavarovalno pogodbo z odkupno vrednostjo ali Pogodbo rentnega zavarovanja oziroma je dolžna opravljati plačila v zvezi z njo.

B. Neporočevalska finančna institucija

1. Izraz ‚Neporočevalska finančna institucija‘ pomeni Finančno institucijo, ki je:

(a) Državni subjekt, Mednarodna organizacija ali Centralna banka, razen v zvezi s plačilom, ki izhaja iz obveznosti v zvezi z vrsto komercialne finančne dejavnosti, ki jo opravlja Določena zavarovalna družba, Skrbniška institucija ali Depozitna institucija;

(b) Pokojninski sklad z veliko udeležbo, Pokojninski sklad z majhno udeležbo, Pokojninski sklad Državnega subjekta, Mednarodne organizacije ali Centralne banke ali Kvalificirani izdajatelj kreditnih kartic;

(c) kateri koli drug Subjekt, pri katerem obstaja majhno tveganje, da se bo uporabil za izogibanje davku, in ki ima zelo podobne značilnosti kot Subjekti iz točke B(1)(a) in (b) in je v nacionalnih zakonodajah opredeljen kot Neporočevalska finančna institucija ter je za države članice določen v členu 8(7a) Direktive Sveta 2011/16/EU o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja ter se sporoči Monaku ter se za Monako sporoči Evropski komisiji, če status takšnega Subjekta kot Neporočevalske finančne institucije ni v nasprotju s cilji tega sporazuma;

(d) Opravičeni kolektivni naložbeni nosilec; ali

(e) skrbniški sklad, če je njegov skrbnik Poročevalska finančna institucija, ki v zvezi z vsemi Računi sklada, o katerih se poroča, sporoča vse zahtevane informacije v skladu z oddelkom I.

2. Izraz ‚Državni subjekt‘ pomeni vlado države članice, Monaka ali druge jurisdikcije, katero koli politično enoto države članice, Monaka ali druge jurisdikcije (kar vključuje, da ne bi bilo dvoma, zvezno državo, pokrajino, okrožje ali občino) ali katero koli agencijo ali javni organ v celotni lasti države članice, Monaka ali druge jurisdikcije oziroma katero koli navedeno politično enoto (pri čemer vsak velja za ‚Državni subjekt‘). Ta kategorija vključuje sestavne dele, nadzorovane subjekte in politične enote države članice, Monaka ali druge jurisdikcije.

(a) ‚Sestavni del‘ države članice, Monaka ali druge jurisdikcije pomeni osebo, organizacijo, agencijo, urad, sklad, javni organ ali kakor koli imenovano drugo telo, ki je organ oblasti države članice, Monaka ali druge jurisdikcije. Čisti dobiček organa oblasti se mora pripisati na njegov račun ali druge račune države članice, Monaka ali druge jurisdikcije, pri čemer noben del ne gre v korist katere koli zasebne osebe. Sestavni del ne vključuje posameznika, ki je vladar, uradnik ali upravljavec in nastopa zasebno ali v osebnem svojstvu.

(b) Nadzorovani subjekt pomeni Subjekt, ki je po obliki ločen od države članice, Monaka ali druge jurisdikcije ali je drugače ločen pravni subjekt, če:

(i) je v celotni lasti in pod nadzorom enega ali več Državnih subjektov, in sicer neposredno ali prek enega ali več nadzorovanih subjektov;

(ii) se njegov čisti xxxxxxx pripiše na njegov račun ali račune enega ali več Državnih subjektov, pri čemer noben del njegovega dohodka ne gre v korist katere koli zasebne osebe, in

(iii) se premoženje Subjekta ob prenehanju prenese na enega ali več Državnih subjektov.

(c) Xxxxxxx ne gre v korist zasebnih oseb, če so take osebe predvideni upravičenci vladnega programa in se dejavnosti programa izvajajo za širšo javnost v zvezi s splošno blaginjo ali se nanašajo na izvajanje posameznih nalog države. Ne glede na to pa se šteje, da gre dohodek v korist zasebnih oseb, če je dosežen prek Državnega subjekta, ki se uporablja za opravljanje komercialne dejavnosti, kot je komercialna bančna dejavnost, s katero se zagotavljajo finančne storitve zasebnim osebam.

3. Izraz ‚Mednarodna organizacija‘ pomeni katero koli mednarodno organizacijo oziroma agencijo ali javni organ v njeni celotni lasti. Ta kategorija vključuje katero koli medvladno organizacijo (vključno z nadnacionalno organizacijo), (i) ki jo sestavljajo predvsem vlade, (ii) ki ima z državo članico, Monakom ali drugo jurisdikcijo veljaven sporazum o sedežu ali zelo podoben sporazum in (iii) katere dohodek ne gre v korist zasebnih oseb.

4. Izraz ‚Centralna banka‘ pomeni institucijo, ki je po pravu ali odobritvi države glavni organ, ki ni vlada same države članice, Monaka ali druge jurisdikcije in izdaja instrumente z namenom, da krožijo kot valuta. Takšna institucija lahko vključuje javni organ, ki je ločen od vlade države članice, Monaka ali druge jurisdikcije ne glede na to, ali je v celotni ali delni lasti države članice, Monaka ali druge jurisdikcije.

5. Izraz ‚Pokojninski sklad z veliko udeležbo‘ pomeni sklad, ustanovljen za zagotavljanje prejemkov za primer upokojitve, invalidnosti ali smrti ali katere koli kombinacije teh upravičencem, ki so sedanji ali nekdanji zaposleni (ali osebe, ki jih določijo taki zaposleni) pri enem ali več delodajalcih, zaradi opravljenih storitev, če:

(a) sklad nima niti enega upravičenca s pravico do več kot 5 % sredstev sklada;

(b) za sklad veljajo državni predpisi, letno pa sporoča informacije davčnim organom; in

(i) sklad je na splošno oproščen plačila davka od dohodka iz naložb oziroma je obdavčitev takšnega dohodka odložena ali znižana, ker ima status pokojninskega načrta;

(ii) sklad prejema vsaj 50 % vseh svojih prispevkov (razen prenosov sredstev iz drugih načrtov iz točke B(5) do (7) ali s pokojninskih računov iz točke C(17)(a)) od delodajalcev financerjev;

(iii) izplačila ali dvigi iz sklada so dopustni le ob določenih dogodkih v zvezi z upokojitvijo, invalidnostjo ali smrtjo (razen izplačil, prenesenih na druge pokojninske sklade iz točke B(5) do (7) ali pokojninske račune iz točke C(17)(a)) ali pa velja sistem malusov za izplačila ali dvige, opravljene pred takšnimi dogodki; ali

(iv) prispevki (razen določenih dopustnih dopolnilnih prispevkov) zaposlenih v sklad so omejeni glede na zasluženi dohodek zaposlenega ali ob upoštevanju pravil iz točke C oddelka VII o seštevanju stanj na računih in pretvorbi valut letno ne smejo presegati 50 000 USD ali enakovrednega zneska, izraženega v domači valuti posamezne države članice ali Monaka.

6. Izraz ‚Pokojninski sklad z majhno udeležbo‘ pomeni sklad, ustanovljen za zagotavljanje prejemkov za primer upokojitve, invalidnosti ali smrti upravičencem, ki so sedanji ali nekdanji zaposleni (ali osebe, ki jih določijo taki zaposleni) pri enem ali več delodajalcih, zaradi opravljenih storitev, če:

(a) ima sklad manj kot 50 udeležencev;

(b) sklad financira en ali več delodajalcev, ki niso Investicijski subjekti ali Pasivni nefinančni subjekti;

(c) prispevki zaposlenih in delodajalcev v sklad (razen prenosov sredstev s pokojninskih računov iz točke C(17)(a)) so omejeni glede na zasluženi dohodek oziroma nadomestila zaposlenega;

(d) udeleženci, ki niso rezidenti jurisdikcije (države članice ali Monaka), v kateri je sklad ustanovljen, niso upravičeni do več kot 20 % sredstev sklada; in

(e) za sklad veljajo državni predpisi, letno pa sklad sporoča informacije davčnim organom.

7. Izraz ‚Pokojninski sklad Državnega subjekta, Mednarodne organizacije ali Centralne banke‘ pomeni sklad, ki ga ustanovi Državni subjekt, Mednarodna organizacija ali Centralna banka za zagotavljanje prejemkov za primer upokojitve, invalidnosti ali smrti upravičencem ali udeležencem, ki so sedanji ali nekdanji zaposleni (ali osebe, ki jih določijo taki zaposleni) ali ki niso sedanji ali nekdanji zaposleni, če se prejemki takim upravičencem ali udeležencem zagotovijo zaradi osebnih storitev, opravljenih za Državni subjekt, Mednarodno organizacijo ali Centralno banko.

8. Izraz ‚Kvalificirani izdajatelj kreditnih kartic‘ pomeni Finančno institucijo, ki izpolnjuje naslednje zahteve:

(a) Finančna institucija ima ta status le zato, ker je izdajatelj kreditnih kartic, ki sprejema depozite samo, ko stranka opravi plačilo, ki presega dolgovano stanje na kartici, preplačilo pa se stranki ne vrne takoj; in

(b) Finančna institucija s 1. januarjem 2017 ali pred tem datumom izvaja politike in postopke, da prepreči preplačilo stranke nad zneskom v višini 50 000 USD ali enakovrednim zneskom, izraženim v domači valuti posamezne države članice ali Monaka, ali zagotovi, da se kakršno koli preplačilo stranke nad tem zneskom stranki vrne v 60 dneh, pri čemer se v obeh primerih upoštevajo pravila iz točke C oddelka VII o seštevanju stanj na računih in pretvorbi valut. Pri tem se preplačilo stranke ne nanaša na stanja v dobro v višini spornih obveznosti, vključuje pa stanja v dobro, ki so posledica vrnitve blaga.

9. Izraz ‚Oproščeni kolektivni naložbeni nosilec‘ pomeni Investicijski subjekt, ki je s predpisi urejen kot kolektivni naložbeni nosilec, če imajo ali hranijo vse deleže v njem posamezniki ali Subjekti, ki niso Osebe, o katerih se poroča, razen Pasivnih nefinančnih subjektov z Obvladujočimi osebami, ki so Osebe, o katerih se poroča.

Za Investicijski subjekt, ki je s predpisi urejen kot kolektivni naložbeni nosilec, ne more veljati, da ni Oproščeni kolektivni naložbeni nosilec v skladu s točko B(9) zgolj zato, ker je kolektivni naložbeni nosilec izdal prinosniške delnice v fizični obliki, če:

(a) kolektivni naložbeni nosilec ni izdal in ne izda prinosniških delnic v fizični obliki po 31. decembru 2016;

(b) kolektivni naložbeni nosilec prekliče vse takšne delnice po vrnitvi;

(c) kolektivni naložbeni nosilec izvaja postopke dolžne skrbnosti iz oddelkov II do VII in sporoča vse zahtevane informacije v zvezi s takšnimi delnicami, kadar se te predložijo v odkup ali drugo izplačilo; in

(d) kolektivni naložbeni nosilec izvaja politike in postopke, s katerimi zagotovi, da se takšne delnice čim prej, v vsakem primeru pa pred 1. januarjem 2019, odkupijo ali imobilizirajo.

C. Finančni račun

1. Izraz ‚Finančni račun‘ pomeni račun, ki ga vodi Finančna institucija, vključuje pa Depozitni račun, Skrbniški račun in:

(a) v primeru Investicijskega subjekta kakršen koli lastniški ali dolžniški delež v Finančni instituciji. Ne glede na navedeno izraz ‚Finančni račun‘ ne vključuje nobenega lastniškega ali dolžniškega deleža v Subjektu, ki je investicijski subjekt izključno zato, ker (i) stranki svetuje glede naložb in deluje zanjo ali (ii) zanjo upravlja portfelje in deluje zanjo pri vlaganju, upravljanju ali vodenju Finančnih sredstev, deponiranih v imenu stranke pri Finančni instituciji, ki ni takšen Subjekt;

(b) v primeru Finančne institucije, ki ni opisana v točki C(1)(a), kakršen koli lastniški ali dolžniški delež v Finančni instituciji, če je bila vrsta deležev uvedena zaradi izognitve poročanju v skladu z oddelkom I; in

(c) katero koli Zavarovalno pogodbo z odkupno vrednostjo in Pogodbo rentnega zavarovanja, ki jo izda ali izvršuje Finančna institucija, razen neprenosljive takojšnje vseživljenjske rente, nevezane na naložbe, ki se izda posamezniku in v denarju izraža pokojninski ali invalidski prejemek, zagotovljen na podlagi Izključenega računa.

Izraz ‚Finančni račun‘ ne zajema Izključenih računov.

2. Izraz ‚Depozitni račun‘ vključuje vsak poslovni, čekovni, varčevalni, vezani ali varčevalni pokojninski račun ali račun, ki se izkaže s potrdilom o vlogi, varčevalnim pokojninskim potrdilom, naložbenim potrdilom, potrdilom o zadolženosti ali drugim podobnim instrumentom, ki ga vodi Finančna institucija pri običajnem bančnem ali podobnem poslovanju. Depozitni račun vključuje tudi znesek, ki ga ima zavarovalna družba po pogodbi o zajamčeni naložbi ali podobnem dogovoru, da bo od njega izplačevala obresti ali jih k njemu pripisovala.

3. Izraz ‚Skrbniški račun‘ pomeni račun (razen Zavarovalne pogodbe ali Pogodbe rentnega zavarovanja), na katerem je eno ali več Finančnih sredstev v korist druge osebe.

4. Izraz ‚Lastniški delež‘ pomeni v primeru partnerstva, ki je Finančna institucija, delež v kapitalu ali delež od dobička partnerstva. Pri skrbniškem skladu, ki je Finančna institucija, se šteje, da ima Lastniški delež katera koli oseba, ki se obravnava kot ustanovitelj ali upravičenec do celote ali dela sklada, ali katera koli druga fizična oseba, ki opravlja končni dejanski nadzor nad skladom. Oseba, o kateri se poroča, se obravnava kot upravičenec skrbniškega sklada, če ima pravico, da od sklada neposredno ali posredno (npr. prek pooblaščene osebe) prejema obvezno izplačilo ali lahko od njega neposredno ali posredno prejema diskrecijsko izplačilo.

5. Izraz ‚Zavarovalna pogodba‘ pomeni pogodbo (razen Pogodbe rentnega zavarovanja), v skladu s katero izdajatelj soglaša, da bo izplačal določen znesek, če se zgodi določen nepredvidljiv dogodek, ki vključuje smrt, bolezen, nesrečo, odgovornost ali premoženjsko tveganje.

6. Izraz ‚Pogodba rentnega zavarovanja‘ pomeni pogodbo, v skladu s katero izdajatelj soglaša, da bo opravljal izplačila v časovnem obdobju, ki se v celoti ali delno določi glede na pričakovano življenjsko dobo enega ali več posameznikov. Izraz vključuje tudi pogodbo, ki se v skladu z zakoni, predpisi ali prakso jurisdikcije (države članice, Monaka ali druge jurisdikcije), v kateri je bila izdana, šteje za Pogodbo rentnega zavarovanja, v skladu s katero izdajatelj soglaša, da bo opravljal izplačila v obdobju več let.

7. Izraz ‚Zavarovalna pogodba z odkupno vrednostjo‘ pomeni Zavarovalno pogodbo (razen škodne pozava rovalne pogodbe med zavarovalnima družbama), ki ima Odkupno vrednost.

8. Izraz ‚Odkupna vrednost‘ pomeni večjega od zneskov: (i) znesek, do prejema katerega je imetnik police upravičen ob odkupu ali prenehanju pogodbe (določi se brez zmanjšanja za izstopne stroške ali posojilo na polico), in (ii) znesek, ki si ga imetnik police lahko izposodi po pogodbi ali v zvezi z njo. Ne glede na navedeno izraz ‚Odkupna vrednost‘ ne vključuje zneska, izplačljivega po Zavarovalni pogodbi:

(a) izključno v primeru smrti posameznika, zavarovanega s pogodbo o življenjskem zavarovanju;

(b) kot prejemek zaradi telesne poškodbe ali bolezni ali drug prejemek, ki je nadomestilo za ekonomsko izgubo, nastalo ob zavarovalnem dogodku;

(c) kot povračilo predhodno plačane premije (od katere se odštejejo stroški zavarovanja, ne glede na to, ali so bili dejansko zaračunani) po Zavarovalni pogodbi (razen po pogodbi o naložbenem življenjskem zavarovanju ali rentnem zavarovanju) zaradi odpovedi ali prenehanja pogodbe, zmanjšanja izpostav ljenosti tveganju med veljavnostjo pogodbe ali na podlagi popravka pri knjiženju ali druge podobne napake v zvezi s premijo pogodbe;

(d) kot dividenda imetnika police (razen dividende, ki se izplača ob prenehanju pogodbe), če je dividenda povezana z Zavarovalno pogodbo, v skladu s katero se izplačajo le prejemki, opisani v točki C(8)(b); ali

(e) kot vračilo vnaprej plačane ali deponirane premije za Zavarovalno pogodbo, pri kateri se premija plača vsaj letno, če znesek vnaprej plačane ali delno plačane premije ne presega naslednje letne premije, ki jo bo treba plačati v skladu s pogodbo.

9. Izraz ‚Že obstoječi račun‘ pomeni:

(a) Finančni račun, ki ga vodi Poročevalska finančna institucija na dan 31. decembra 2016;

(b) Država članica ali Monako lahko razširi izraz ‚Že obstoječi račun‘ tako, da pomeni tudi kakršen koli Finančni račun Imetnika računa ne glede na datum njegovega odprtja, če:

(i) ima Imetnik računa pri Poročevalski finančni instituciji ali Povezanem subjektu, ki je v isti jurisdikciji (državi članici ali Monaku) kot Poročevalska finančna institucija, Finančni račun, ki je Že obstoječi račun v skladu s točko C(9)(a);

(ii) Poročevalska finančna institucija oziroma Povezani subjekt, ki je v isti jurisdikciji (državi članici ali Monaku) kot Poročevalska finančna institucija za namene izpolnjevanja zahtev o spoznanju ali domnevanju iz točke A oddelka VII in za določitev stanja ali vrednosti kakršnih koli Finančnih računov pri uporabi katerega od računskih pragov oba navedena finančna računa in vse druge Finančne račune Imetnika računa, ki se obravnavajo kot Že obstoječi računi v skladu s točko C(9)(b), obravnava kot en sam Finančni račun;

(iii) lahko Poročevalska finančna institucija v zvezi s Finančnim računom, za katerega je treba izvesti Postopke za preprečevanje pranja denarja ali poznavanje strank, zahteve glede takšnih postopkov izpolni tako, da se opre na tovrstne postopke, izvedene za Že obstoječi račun iz točke C(9)(a); in

(iv) za odprtje Finančnega računa ni potrebno, da bi Imetnik računa predložil nove, dodatne ali spremenjene informacije o stranki, razen za namene tega sporazuma.

10. Izraz ‚Novi račun‘ pomeni finančni račun, ki ga vodi Poročevalska finančna institucija, odprt

1. januarja 2017 ali pozneje, razen če se v skladu z razširjeno opredelitvijo Že obstoječega računa v skladu s točko C(9) obravnava kot Že obstoječi račun.

11. Izraz ‚Že obstoječi račun posameznika‘ pomeni Že obstoječi račun enega ali več posameznikov.

12. Izraz ‚Novi račun posameznika‘ pomeni Novi račun enega ali več posameznikov.

13. Izraz ‚Že obstoječi račun subjekta‘ pomeni Že obstoječi račun enega ali več Subjektov.

14. Izraz ‚Račun nižje vrednosti‘ pomeni Že obstoječi račun posameznika s skupnim stanjem ali vrednostjo, ki na dan 31. decembra 2016, ne presega 1 000 000 USD ali enakovrednega zneska, izraženega v domači valuti posamezne države članice ali Monaka.

15. Izraz ‚Račun visoke vrednosti‘ pomeni Že obstoječi račun posameznika s skupnim stanjem ali vrednostjo, ki na dan 31. decembra 2016 ali 31. decembra katerega koli poznejšega leta presega 1 000 000 USD ali enakovredni znesek, izražen v domači valuti posamezne države članice ali Monaka.

16. Izraz ‚Novi račun subjekta‘ pomeni Novi račun enega ali več Subjektov.

17. Izraz ‚Izključeni račun‘ pomeni katerega koli od naslednjih računov:

(a) pokojninski račun, ki izpolnjuje naslednje zahteve:

(i) račun je urejen s predpisi kot osebni pokojninski račun ali je del registriranega ali s predpisi urejenega pokojninskega načrta za zagotavljanje pokojninskih prejemkov (vključno s prejemki za primer invalidnosti ali smrti);

(ii) račun je davčno ugoden (torej se prispevki na račun, ki bi bili sicer obdavčeni, odštejejo ali izvzamejo iz bruto dohodka Imetnika računa ali se obdavčijo po nižji stopnji ali pa se obdavčitev dohodka iz naložb z računa odloži ali zniža);

(iii) davčnim organom je treba sporočati informacije v zvezi z računom;

(iv) pogoji za dvig so dosežena določena upokojitvena starost, invalidnost ali smrt ali pa se pri dvigih pred takimi določenimi dogodki uporabijo malusi; in

(v) bodisi i) so letni prispevki omejeni na največ 50 000 USD ali na enakovredni znesek, izražen v domači valuti posamezne države članice ali Monaka, bodisi ii) so najvišji prispevki za celo življenje na račun omejeni na največ 1 000 000 USD ali enakovredni znesek, izražen v domači valuti posamezne države članice ali Monaka, pri čemer se v obeh primerih uporabijo pravila iz točke C oddelka VII o seštevanju stanj na računih in pretvorbi valut.

Za Finančni račun, ki sicer izpolnjuje zahteve iz točke C(17)(a)(v), ne more veljati, da takšnih zahtev ne izpolnjuje zgolj zato, ker se nanj lahko prenesejo sredstva ali premoženje z enega ali več Finančnih računov, ki izpolnjujejo zahteve iz točke C(17)(a) ali (b), oziroma z enega ali več pokojninskih skladov, ki izpolnjujejo zahteve iz katerega koli točke B(5) do (7);

(b) račun, ki izpolnjuje naslednje zahteve:

(i) račun je urejen s predpisi kot naložbeni nosilec za druge namene, razen pokojninskih, z njim pa se redno trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, ali pa je urejen s predpisi kot nosilec varčevanja za druge namene, razen pokojninskih;

(iii) pogoj za dvig je izpolnitev določenih pogojev, povezanih z namenom naložbenega ali varčevalnega računa (npr. zagotavljanjem prejemkov v zvezi z izobraževanjem ali zdravstvom), ali pa se pri dvigih pred izpolnitvijo takšnih pogojev uporabijo malusi; in

(iv) letni prispevki so omejeni na največ 50 000 USD ali enakovredni znesek, izražen v domači valuti posamezne države članice ali Monaka, pri čemer se uporabijo pravila iz točke C oddelka VII o seštevanju stanj na računih in pretvorbi valut.

Za Finančni račun, ki sicer izpolnjuje zahteve iz točke C(17)(b)(iv), ne more veljati, da takšnih zahtev ne izpolnjuje zgolj zato, ker se nanj lahko prenesejo sredstva ali premoženje z enega ali več Finančnih računov, ki izpolnjujejo zahteve iz točke C(17)(a) ali (b), oziroma z enega ali več pokojninskih skladov, ki izpolnjujejo zahteve iz katere koli točke B(5) do (7);

(c) pogodbo o življenjskem zavarovanju z dobo kritja, ki se bo končala, preden zavarovanec doseže starost 90 let, če pogodba izpolnjuje naslednje zahteve:

(i) periodične premije, ki se s časom ne zmanjšujejo, se plačujejo vsaj letno, dokler pogodba velja ali dokler zavarovanec ne doseže starosti 90 let, kar je krajše;

(ii) pogodba nima pogodbene vrednosti, ki bi bila na voljo kateri koli osebi (z dvigom, posojilom ali drugače), ne da bi bila pogodba prekinjena;

(iii) znesek (razen za primer smrti), ki se izplača ob odpovedi ali prekinitvi pogodbe, ne more preseči skupnih premij, plačanih po pogodbi, zmanjšanih za znesek za primer smrti ali bolezni in stroške (dejansko zaračunane ali ne) za obdobje ali obdobja veljavnosti pogodbe ter kakršne koli zneske, plačane pred odpovedjo ali prekinitvijo pogodbe; in

(iv) pogodba ni bila odplačno prenesena na prevzemnika;

(d) račun, ki ga ima samo zapuščina, če dokumentacija za tak račun vključuje kopijo oporoke ali mrliškega lista pokojnika;

(e) račun, ki se odpre v zvezi s:

(i) sklepom ali sodbo sodišča;

(ii) prodajo, zamenjavo ali najemom nepremičnega ali osebnega premoženja, če račun izpolnjuje naslednje zahteve:

— sredstva se nanj nalagajo izključno kot predplačilo, ara, depozit v znesku, primernem za zavarovanje obveznosti, neposredno povezane s transakcijo, ali podobno plačilo ali pa se nanj nalagajo Finančna sredstva v zvezi s prodajo, zamenjavo ali najemom premoženja;

— odpre in uporablja se izključno za zavarovanje obveznosti kupca, da plača kupnino za premoženje, obveznosti prodajalca, da plača kakršno koli pogojno obveznost, ali obveznosti zakupodajalca ali zakupojemalca, da plača kakršno koli odškodnino v zvezi z zakupljenim premoženjem, kot je bilo dogovorjeno z zakupom;

— sredstva na njem, vključno z dohodkom iz teh sredstev, se bodo izplačala ali drugače razdelila v korist kupca, prodajalca, zakupodajalca ali zakupojemalca (tudi za poravnavo njegove obveznosti), ko se premoženje proda, zamenja ali izroči oziroma se zakup prekine;

— ni kritni ali podoben račun, odprt v zvezi s prodajo ali zamenjavo Finančnih sredstev; in

— ni povezan z računom iz točke C(17)(f);

(iii) obveznostjo Finančne institucije, ki opravlja storitve v zvezi s posojilom, zavarovanim z nepremičnino, da rezervira del plačila izključno zato, da omogoči poznejše plačilo davkov ali zavarovanja v zvezi z nepremičnino;

(iv) obveznostjo Finančne institucije izključno zato, da se omogoči poznejše plačilo davkov;

(f) Depozitni račun, ki izpolnjuje naslednje zahteve:

(i) obstaja izključno zato, da stranka opravi plačilo, ki presega dolgovano stanje na kreditni kartici ali v zvezi z drugim revolving kreditom, preplačilo pa se stranki ne vrne takoj; in

(ii) Finančna institucija s 1. januarjem 2017 ali pred tem datumom izvaja politike in postopke, da prepreči preplačilo stranke nad zneskom v višini 50 000 USD ali enakovrednim zneskom, izraženim v domači valuti posamezne države članice ali Monaka, ali zagotovi, da se kakršno koli preplačilo stranke nad tem zneskom stranki vrne v 60 dneh, pri čemer se v obeh primerih upoštevajo pravila iz točke C oddelka VII o pretvorbi valut. Pri tem se preplačilo stranke ne nanaša na stanja v dobro v višini spornih obveznosti, vključuje pa stanja v dobro, ki so posledica vrnitve blaga;

(g) kateri koli drug račun, pri katerem obstaja majhno tveganje, da se bo uporabil za izogibanje davku, in ki ima zelo podobne značilnosti kot računi iz točke C(17)(a) do (f) in je v nacionalnih zakonodajah opredeljen kot Izključeni račun ter je za države članice določen v členu 8(7a) Direktive Sveta 2011/16/EU o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja in se sporoči Monaku ter za Monako, ki se sporoči Evropski komisiji, če status takšnega računa kot Izključenega računa ni v nasprotju s cilji tega sporazuma.

D. Račun, o katerem se poroča

1. Izraz ‚Račun, o katerem se poroča‘, pomeni račun, ki ga ima ena ali več Oseb, o katerih se poroča, ali Pasivni nefinančni subjekt z eno ali več Obvladujočimi osebami, ki so Xxxxx, o katerih se poroča, če je bil kot tak opredeljen v skladu s postopki dolžne skrbnosti iz oddelkov od II do VII.

2. Izraz ‚Oseba, o kateri se poroča‘, pomeni Osebo jurisdikcije, o kateri se poroča, ki ni: (i) družba, s katere delnicami se redno trguje na enem ali več organiziranih trgih vrednostnih papirjev; (ii) družba, ki je Povezani subjekt družbe iz točke (i); (iii) Državni subjekt; (iv) Mednarodna organizacija; (v) Centralna banka ali (vi) Finančna institucija.

3. Izraz ‚Oseba jurisdikcije, o kateri se poroča‘, pomeni posameznika ali Subjekt, ki je rezident Jurisdikcije, o kateri se poroča, v skladu z davčno zakonodajo takšne jurisdikcije, oziroma zapuščino pokojnika, ki je bil rezident Xxxxxxxxxxxx, o kateri se poroča. Pri tem se Subjekt, kot je partnerstvo, partnerstvo z omejeno odgovornostjo ali podoben pravni dogovor, ki nima rezidentstva za davčne namene, obravnava kot rezident jurisdikcije, v kateri ima sedež dejanske uprave.

4. Izraz ‚Jurisdikcija, o kateri se poroča‘ pomeni Monako glede na državo članico ali državo članico glede na Monako v okviru obveznosti zagotavljanja informacij iz oddelka I.

5. Izraz ‚Sodelujoča jurisdikcija‘ v zvezi z državo članico ali Monakom pomeni:

(a) katero koli državo članico glede poročanja Xxxxxx, ali

(b) Monako glede poročanja državi članici, ali

(c) katero koli drugo jurisdikcijo, (i) s katero ima, glede na okoliščine, zadevna država članica ali Monako sporazum, v skladu s katerim bo navedena druga jurisdikcija zagotavljala informacije iz oddelka I, in (ii) ki se opredeli na seznamu, ki ga navedena država članica ali Monako, glede na okoliščine, objavi in sporoči Monaku oziroma Evropski komisiji;

(d) v zvezi z državami članicami katero koli drugo jurisdikcijo, (i) s katero ima Evropska unija sporazum, v skladu s katerim bo ta jurisdikcija zagotavljala informacije iz oddelka I, in (ii) ki se opredeli na seznamu, ki ga objavi Evropska komisija.

6. Izraz ‚Obvladujoče osebe‘ pomeni fizične osebe, ki opravljajo nadzor nad Subjektom. Pri skrbniškem skladu ta izraz pomeni ustanovitelje, skrbnike, morebitne nadzornike, upravičence ali razrede upravičencev in vsako drugo fizično osebo, ki opravlja končni dejanski nadzor nad skrbniškim skladom, pri pravnem dogovoru, ki ni skrbniški sklad, pa osebe z enakovrednimi ali podobnimi položaji. Izraz ‚Obvladujoče osebe‘ je treba razlagati skladno s priporočili Projektne skupine za finančno ukrepanje.

7. Izraz ‚Nefinančni subjekt‘ pomeni kateri koli Subjekt, ki ni Finančna institucija.

8. Izraz ‚Pasivni nefinančni subjekt‘ pomeni: (i) Nefinančni subjekt, ki ni Aktivni nefinančni subjekt, ali (ii) Investicijski subjekt iz točke A(6)(b), ki ni Finančna institucija sodelujoče jurisdikcije.

9. Izraz ‚Aktivni nefinančni subjekt‘ pomeni Nefinančni subjekt, ki izpolnjuje katero koli od naslednjih meril:

(a) manj kot 50 % bruto dohodka Nefinančnega subjekta v predhodnem koledarskem letu ali drugem ustreznem poročevalskem obdobju je pasivni dohodek in manj kot 50 % sredstev, ki jih je imel Nefinančni subjekt v predhodnem koledarskem letu ali drugem ustreznem poročevalskem obdobju, so sredstva, ki ustvarjajo pasivni dohodek ali se z njimi lahko ustvarja pasivni dohodek;

(b) z delnicami Nefinančnega subjekta se redno trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev ali pa je Nefinančni subjekt Povezani subjekt Subjekta, s katerega delnicami se redno trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev;

(c) Nefinančni subjekt je Državni subjekt, Mednarodna organizacija ali Centralna banka oziroma Subjekt, ki je v celotni lasti enega ali več od navedenih;

(d) pretežen del dejavnosti Nefinančnega subjekta je imetništvo (v celoti ali delno) izdanih delnic v eni ali več hčerinskih družbah, ki ne trgujejo ali poslujejo kot Finančne institucije, ali zagotavljanje financiranja in storitev tem družbam, pri čemer Subjekt ne more pridobiti statusa Nefinančnega subjekta, če deluje (ali se predstavlja) kot investicijski sklad, na primer zasebni lastniški sklad, sklad tveganega kapitala, sklad za odkupe z zadolžitvijo ali kateri koli naložbeni nosilec, katerega namen je pridobivanje ali financiranje družb in nato imetništvo deležev v teh družbah kot kapitalskih sredstev za vlaganje;

(e) Nefinančni subjekt še ne opravlja dejavnosti in je ni opravljal v preteklosti, vendar vlaga premoženje v sredstva z namenom opravljati dejavnost, ki ni dejavnost finančne institucije, pod pogojem, da za nefinančni subjekt ta izjema ne velja po 24-mesečnem obdobju od dneva, ko je bil nefinančni subjekt prvotno organiziran;

(f) Nefinančni subjekt v preteklih petih letih ni bil Finančna institucija in je v postopku unovčenja svojih sredstev ali reorganizacije z namenom nadaljevati ali ponovno vzpostaviti poslovanje, ki ni poslovanje Finančne institucije;

(g) Nefinančni subjekt se ukvarja predvsem s transakcijami financiranja in varovanja pred tveganji s Povezanimi subjekti, ki niso Finančne institucije, ali zanje in ne zagotavlja finančnih storitev ali storitev varovanja pred tveganji Subjektu, ki ni Povezani subjekt, pod pogojem, da se skupina katerih koli tako Povezanih subjektov ukvarja predvsem s poslovanjem, ki ni poslovanje Finančne institucije; ali

(h) Nefinančni subjekt izpolnjuje vse naslednje pogoje:

(i) je ustanovljen in deluje v jurisdikciji, katere rezident je (državi članici, Monaku ali drugi jurisdikciji), izključno v verske, dobrodelne, znanstvene, umetniške, kulturne, športne ali izobraževalne namene ali je ustanovljen in deluje v jurisdikciji, katere rezident je (državi članici, Monaku ali drugi jurisdikciji), ter je strokovna organizacija, poslovno združenje, gospodarska zbornica, delavska organizacija, kmetijska ali hortikulturna organizacija, državljansko združenje ali organizacija, ki deluje izključno za spodbujanje družbene blaginje;

(ii) je oproščen davka od dohodka v jurisdikciji, katere rezident je (državi članici, Monaku ali drugi jurisdikciji);

(iii) nima družbenikov ali članov, ki bi imeli lastniški ali upravičeni delež v njegovem dohodku ali sredstvih;

(iv) veljavna zakonodaja jurisdikcije, katere rezident je Nefinančni subjekt (države članice, Monaka ali druge jurisdikcije), ali listine o ustanovitvi Nefinančnega subjekta ne dovoljuje delitve dohodka ali sredstev Nefinančnega subjekta ali njihove uporabe v korist fizične osebe ali nedobrodelnega Subjekta, razen pri dobrodelnem delovanju Nefinančnega subjekta ali kot plačilo primernega nadomestila za opravljene storitve ali plačilo, ki ustreza pošteni tržni vrednosti premoženja, ki ga je kupil Nefinančni subjekt; in

(v) veljavna zakonodaja jurisdikcije, katere rezident je Nefinančni subjekt (države članice, Monaka ali druge jurisdikcije), ali listine o ustanovitvi nefinančnega subjekta določajo, da se ob likvidaciji ali prenehanju Nefinančnega subjekta vsa njegova sredstva dodelijo Državnemu subjektu ali drugi nepridobitni organizaciji ali pripadejo vladi jurisdikcije, katere rezident je Nefinančni subjekt (države članice, Monaka ali druge jurisdikcije), ali kateri koli njeni politični enoti.

E. Razno

1. Izraz ‚Imetnik računa‘ pomeni osebo, ki je navedena ali identificirana kot Imetnik Finančnega računa pri Finančni instituciji, ki vodi račun. Oseba, ki ni Finančna institucija in ima Finančni račun v korist ali za račun druge osebe kot zastopnik, skrbnik, pooblaščenec, podpisnik, svetovalec pri naložbah ali posrednik, se za namene te priloge ne obravnava, kot da ima račun, taka druga oseba pa se obravnava, kot da ima račun. Pri Zavarovalni pogodbi z odkupno vrednostjo ali Pogodbi rentnega zavarovanja je Imetnik računa katera koli oseba, ki ima pravico pridobiti Odkupno vrednost ali spremeniti upravičenca pogodbe. Če nobena oseba ne more pridobiti Odkupne vrednosti ali spremeniti upravičenca, je Imetnik računa katera koli oseba, v pogodbi imenovana kot upravičenec, in vsaka oseba s pridobljeno pravico do izplačila po določilih pogodbe. Ob dospetju Zavarovalne pogodbe z odkupno vrednostjo ali Pogodbe rentnega zavarovanja se vsaka oseba, upravičena do izplačila po pogodbi, obravnava kot Imetnik računa.

2. Izraz ‚Postopki za preprečevanje pranja denarja ali poznavanje strank‘ pomeni postopke dolžne skrbnosti v zvezi s strankami, ki jih Poročevalska finančna institucija izvede v skladu z zahtevami za preprečevanje pranja denarja ali podobnimi zahtevami, ki veljajo zanjo.

3. Izraz ‚Subjekt‘ pomeni pravno osebo ali pravni dogovor, kot je družba, partnerstvo, skrbniški sklad ali fundacija.

4. Subjekt je ‚Povezani subjekt‘ drugega Subjekta, če (i) en Subjekt nadzoruje drugega, (ii) sta oba pod skupnim nadzorom ali (iii) sta oba Investicijska subjekta iz točke A(6)(b) in pod skupnim upravljanjem, ki izpolnjuje zahteve glede dolžne skrbnosti, ki veljajo za takšne Investicijske subjekte. Pri tem nadzor vključuje neposredno ali posredno lastništvo več kot 50 % glasov in vrednosti Subjekta.

5. Izraz ‚IŠD‘ pomeni identifikacijsko številko davkoplačevalca (ali enakovredno oznako, če ni identifikacijske številke davkoplačevalca).

6. Izraz ‚Dokazne listine‘ vključuje kar koli od naslednjega:

(a) potrdilo o rezidentstvu, ki ga izda pooblaščeni javni organ (na primer vlada ali njena agencija ali občina) jurisdikcije (države članice, Monaka ali druge jurisdikcije), za katero prejemnik plačila zatrjuje, da je njen rezident;

(b) glede fizične osebe kateri koli veljaven identifikacijski dokument, ki ga izda pooblaščeni javni organ (na primer vlada ali njena agencija ali občina) in vsebuje ime in priimek osebe ter se praviloma uporablja za ugotavljanje istovetnosti;

(c) glede Subjekta katero koli uradno dokumentacijo, ki jo izda pooblaščeni javni organ (na primer vlada ali njena agencija ali občina) in vsebuje ime Subjekta ter bodisi naslov njegovega sedeža v jurisdikciji (državi članici, Monaku ali drugi jurisdikciji), za katero zatrjuje, da je njen rezident, bodisi jurisdikcijo (države članice, Monaka ali druge jurisdikcije), v kateri je bil Subjekt ustanovljen ali organiziran;

(d) kateri koli revidirani finančni izkaz, poročilo tretje osebe o kreditni sposobnosti, vlogo za stečaj ali poročilo regulativnega organa za vrednostne papirje.

Glede Že obstoječega računa subjekta lahko posamezna država članica ali Monako Poročevalski finančni instituciji dovoli, da kot Dokazno listino uporabi kakršno koli klasifikacijo iz svojih evidenc v zvezi z Imetnikom računa, ki je bila oblikovana na podlagi standardiziranega sistema sektorskih oznak in jo je Poročevalska finančna institucija v skladu s svojimi običajnimi poslovnimi praksami evidentirala v okviru Postopkov za preprečevanje pranja denarja ali poznavanje strank ali za druge regulativne namene (razen davčnih namenov) ter jo je vzpostavila pred dnevom, na katerega je finančni račun klasificirala kot Že obstoječi račun, če ne spozna ali nima razlogov domnevati, da je takšna klasifikacija nepravilna ali nezanesljiva. Izraz ‚standardizirani sistem sektorskih oznak‘ pomeni sistem oznak za klasifikacijo ustanov po poslovni dejavnosti za namene, ki niso davčni nameni.

ODDELEK IX UČINKOVITO IZVAJANJE

Vse države članice in Monako morajo imeti pravila in upravne postopke, s katerimi zagotovijo učinkovito izvajanje in spoštovanje navedenih postopkov poročanja in dolžne skrbnosti, med drugim:

(a) pravila, s katerimi se Finančnim institucijam, osebam ali posrednikom prepreči uvajanje praks, katerih namen je izogibanje postopkom poročanja in dolžne skrbnosti;

(b) pravila, v skladu s katerimi morajo Poročevalske finančne institucije voditi evidenco ukrepov, sprejetih za izvajanje postopkov poročanja in dolžne skrbnosti, in kakršnih koli dokazil, na katere se pri tem oprejo, ter ustrezne ukrepe za pridobitev teh evidenc;

(c) upravne postopke, s katerimi se preveri, ali Poročevalske finančne institucije spoštujejo postopke poročanja in dolžne skrbnosti, ter upravne postopke za nadaljnje ukrepanje s Poročevalsko finančno institucijo, ko se sporočijo nedokumentirani računi;

(d) upravne postopke za zagotovitev, da je pri Subjektih in računih, ki so po notranjem pravu opredeljeni kot Neporočevalske finančne institucije in kot Izključeni računi, tveganje, da se bodo uporabili za izogibanje davku, še naprej nizko; in

(e) učinkovite določbe o izvrševanju, da se odpravi neizpolnjevanje obveznosti.

PRILOGA II

DOPOLNILNA PRAVILA O POROČANJU IN DOLŽNI SKRBNOSTI ZA INFORMACIJE O FINANČNIH RAČUNIH

1. Sprememba okoliščin

‚Sprememba okoliščin‘ vključuje vsakršno spremembo, zaradi katere se dodajo informacije, pomembne za status osebe, ali ki je kako drugače v nasprotju s statusom takšne osebe. Poleg tega sprememba okoliščin zajema vsakršno spremembo računa Imetnika računa ali dodajanje informacij takšnemu računu (vključno z dodatkom, zamenjavo ali drugo spremembo Imetnika računa) oziroma vsakršno spremembo računa, povezanega s takšnim računom, ali dodajanje informacij takšnemu računu (ob uporabi pravil o seštevanju računov iz točke C(1) do (3) oddelka VII Priloge I), če takšna sprememba ali dodajanje informacij vpliva na status Imetnika računa.

Če se je Poročevalska finančna institucija oprla na preverjanje naslova bivališča iz točke B(1) oddelka III Priloge I in zaradi spremembe okoliščin spozna ali utemeljeno domneva, da je izvirna Dokazna listina (ali druga enakovredna dokumentacija) nepravilna ali nezanesljiva, mora do poznejšega od datumov, in sicer bodisi do zadnjega dne zadevnega koledarskega leta ali drugega ustreznega poročevalskega obdobja bodisi v 90 koledarskih dneh po obvestilu o takšni spremembi okoliščin ali odkritju takšne spremembe, pridobiti samopotrdilo in novo Dokazno listino, da za davčne namene določi bivališče(-a) Imetnika računa. Če Poročevalska finančna institucija do tega datuma ne more pridobiti samopotrdila in nove Dokazne listine, mora izvesti postopek iskanja po elektronski evidenci iz točke B(2) do (6) oddelka III Priloge I.

2. Samopotrdilo za Nove račune subjektov

Glede Novih računov subjektov se lahko Poročevalska finančna institucija pri določanju, ali je Obvladujoča oseba Pasivnega nefinančnega subjekta Oseba, o kateri se poroča, opre le na samopotrdilo Imetnika računa ali Obvladujoče osebe.

3. Rezidentstvo Finančne institucije

Finančna institucija je ‚rezidentka‘ države članice, Monaka ali druge Sodelujoče jurisdikcije, če je pod jurisdikcijo te države članice, Monaka ali druge Sodelujoče jurisdikcije (torej lahko Sodelujoča jurisdikcija uveljavi, da ji mora finančna institucija poročati). Na splošno velja, da je finančna institucija, ki je rezidentka države članice, Monaka ali druge Sodelujoče jurisdikcije za davčne namene, pod jurisdikcijo te države članice, Monaka ali druge Sodelujoče jurisdikcije in tako Finančna institucija države članice, Finančna institucija Monaka ali Finančna institucija druge sodelujoče jurisdikcije. Pri skrbniškem skladu, ki je Finančna institucija (ne glede na to, ali je rezident države članice, Monaka ali druge Sodelujoče jurisdikcije za davčne namene), se šteje, da je pod jurisdikcijo države članice, Monaka ali druge Sodelujoče jurisdikcije, če je eden ali več njegovih skrbnikov rezidentov te države članice, Monaka ali druge Sodelujoče jurisdikcije, razen če sklad vse informacije, ki jih je treba v skladu s tem sporazumom ali katerim drugim sporazumom, s katerim se izvaja svetovni standard glede Računov, o katerih se poroča in ki jih vodi sklad, sporoča drugi Sodelujoči jurisdikciji (ne glede na to, ali je država članica, Monaka ali druga Sodelujoča jurisdikcija), ker je rezident te druge Sodelujoče jurisdikcije za davčne namene. Kadar pa Finančna institucija (razen skrbniškega sklada) nima rezidentstva za davčne namene (na primer ker se obravnava kot davčno pregledna ali je v jurisdikciji, ki nima davka na dohodek), se šteje, da je pod jurisdikcijo države članice, Monaka ali druge Sodelujoče jurisdikcije in tako Finančna institucija države članice, Monaka ali druge Sodelujoče jurisdikcije, če:

(a) je ustanovljena v skladu z zakoni te države članice, Monaka ali druge Sodelujoče jurisdikcije;

(b) je njen sedež uprave (tudi dejanske uprave) v državi članici, Monaku ali drugi Sodelujoči jurisdikciji; ali

Kadar je Finančna institucija (razen skrbniškega sklada) rezidentka dveh ali več Sodelujočih jurisdikcij (države članice, Monaka ali drugih Sodelujočih jurisdikcij), zanjo veljajo obveznosti glede poročanja in dolžne skrbnosti Sodelujoče jurisdikcije, v kateri ima Finančni račun oziroma račune.

4. Računi pri Finančnih institucijah

Pri določanju, katera Finančna institucija vodi račun, na splošno velja naslednje:

(a) v primeru Skrbniškega računa Finančna institucija, ki ima skrbništvo nad sredstvi na računu (vključno s Finančno institucijo, ki za Imetnika računa hrani sredstva, registrirana pod imenom posrednika);

(b) v primeru Depozitnega računa Finančna institucija, ki je dolžna opravljati plačila v zvezi z računom (razen, če gre za zastopnika Finančne institucije, ne glede na to, ali je Finančna institucija);

(c) v primeru kakršnega koli lastniškega ali dolžniškega deleža v Finančni instituciji, ki predstavlja Finančni račun kot račun, ki ga vodi zadevna Finančna institucija;

(d) v primeru Zavarovalne pogodbe z odkupno vrednostjo ali Pogodbe rentnega zavarovanja Finančna institucija, ki je dolžna opravljati plačila v zvezi s pogodbo.

5. Skrbniški skladi, ki so Pasivni nefinančni subjekti

Subjekt, kot je partnerstvo, partnerstvo z omejeno odgovornostjo ali podoben pravni dogovor, ki nima rezidentstva za davčne namene v skladu s točko D(3) oddelka VIII Priloge I, se obravnava kot rezident jurisdikcije, v kateri ima sedež dejanske uprave. Pri tem se šteje, da je pravna oseba ali pravni dogovor ‚podoben‘ partnerstvu oziroma partnerstvu z omejeno odgovornostjo, če se v državi članici v skladu z njeno davčno zakonodajo ne obravnava kot obdavčljiva enota. Da pa bi se pri poročanju izognili podvajanju (glede na širok obseg pojma ‚Obvladujoče osebe‘ v zvezi s skrbniškimi skladi), se skrbniški sklad, ki je Pasivni nefinančni subjekt, ne sme razumeti kot podoben pravni dogovor.

6. Naslov sedeža Subjekta

Ena od zahtev iz točke E(6)(c) oddelka VIII Priloge I je, da uradna dokumentacija v zvezi s Subjektom vsebuje bodisi naslov njegovega sedeža v državi članici, Monaku ali drugi jurisdikciji, za katero zatrjuje, da je njen rezident, bodisi v državi članici, Monaku ali drugi jurisdikciji, v kateri je bil Subjekt ustanovljen ali organiziran. Naslov sedeža Subjekta je načeloma kraj, v katerem je njegova dejanska uprava. Naslov Finančne institucije, pri kateri ima Subjekt račun, poštni predal ali naslov, ki se uporablja izključno za pošto, ni naslov sedeža Subjekta, razen če je to edini naslov, ki ga Subjekt uporablja, in je naveden kot prijavljeni naslov sedeža Subjekta v njegovih organizacijskih dokumentih. Prav tako naslov, kjer se v skladu z napotki hrani vsa pošta, ni naslov sedeža Subjekta.

PRILOGA III

DODATNI ZAŠČITNI UKREPI ZA VARSTVO PODATKOV V ZVEZI Z OBDELAVO PODATKOV, KI SE ZBIRAJO IN IZMENJUJEJO V OKVIRU TEGA SPORAZUMA

1. Opredelitev pojmov

Spodaj navedeni izrazi imajo pomen, ki jim je dodeljen, ko se uporabljajo v tem sporazumu:

(a) izraz ‚osebni podatki‘ pomeni katero koli informacijo ki se nanaša na določeno ali določljivo osebo (‚oseba, na katero se nanašajo osebni podatki‘); določljiva oseba je tista, ki se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko ali na enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali socialno identiteto;

(b) izraz ‚obdelava‘ pomeni kakršen koli postopek ali niz postopkov, ki se uporabljajo v zvezi z osebnimi podatki z avtomatskimi sredstvi ali brez njih, kakršni so zbiranje, beleženje, urejanje, hramba, prilagajanje ali sprememba, iskanje, vpogled, uporaba, razkritje s pošiljanjem ali prenosom, širjenje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, zamrznitev, izbris ali uničenje.

2. Prepoved diskriminacije

Pogodbenici zagotovita, da zaščitni ukrepi, ki se uporabljajo v zvezi z obdelavo osebnih podatkov v skladu s tem sporazumom in zadevnimi nacionalnimi predpisi, veljajo za vse posameznike brez diskriminacije, zlasti ne glede na državljanstvo, državo stalnega prebivališča ali zunanji videz.

3. Podatki

Podatki, ki jih obdelujeta pogodbenici na podlagi tega sporazuma, morajo biti relevantni, nujni in sorazmerni za namene, določene v tem sporazumu.

Pogodbenici ne izmenjata osebnih podatkov, ki razkrivajo rasno ali etnično pripadnost, politična, verska ali filozofska prepričanja ali sindikalno pripadnost, ali podatkov o zdravju ali spolnem življenju posameznika.

4. Pravica do obveščenosti in dostopa do podatkov ter pravica do popravka in izbrisa podatkov

Če se informacije uporabijo za druge namene v okviru jurisdikcije, ki jih prejme, ali jih jurisdikcija, ki jih prejme, posreduje tretji jurisdikciji (državi članici ali Monaku) v skladu s členom 6(5) tega sporazuma, Pristojni organ jurisdikcije, ki informacije prejme in jih uporabi za druge namene ali jih posreduje tretji jurisdikciji, o tem obvesti zadevne osebe. To informacijo je treba zagotoviti zadevni osebi pravočasno, da se ji omogoči uveljavljanje njenih pravic do varstva podatkov, v vsakem primeru pa preden jih jurisdikcija, ki prejme informacije, uporabi za druge namene ali jih posreduje tretji jurisdikciji.

Vsak posameznik ima v zvezi s kakršnimi koli osebnimi podatki, ki se obdelujejo v okviru tega sporazuma, pravico zahtevati dostop do svojih osebnih podatkov, ki jih obdelujejo Poročevalske finančne institucije in/ali Pristojni organi, in pravico do popravka, če so ti podatki netočni. Če se podatki obdelujejo nezakonito, lahko posameznik zahteva izbris.

Za lažje uveljavljanje te pravice mora imeti vsak posameznik možnost, da vloži zahtevo za dostop, popravek in/ali izbris svojih podatkov, takšno zahtevo pa naslovi na pristojni organ prek organa, pristojnega za tega posameznika.

Zaprošeni Pristojni organ zagotovi dostop do zadevnih podatkov in, kjer je primerno, posodobitev in/ali popravek netočnih ali nepopolnih podatkov.

5. Pravica do pravnega varstva

V zvezi z osebnimi podatki, ki so obdelani v skladu s tem sporazumom, je treba vsakemu posamezniku priznati pravico do učinkovitega pravnega sredstva na upravni in sodni ravni, ne glede na njegovo državljanstvo ali dejstvo, da je njegova jurisdikcija rezidentstva ena ali druga zadevna jurisdikcija ali vse zadevne jurisdikcije skupaj.

6. Avtomatska obdelava podatkov

Pristojni organi ne sprejmejo nobene odločitve, ki bi imela negativne pravne učinke za osebo ali bi nanjo znatno vplivala in ki bi temeljila zgolj na avtomatski obdelavi podatkov, namenjeni oceni nekaterih vidikov njene osebnosti.

7. Prenosi podatkov organom tretjih držav

Pristojni organ lahko občasno prenese osebne podatke, ki jih prejme v skladu s tem sporazumom, javnim organom tretjih jurisdikcij, ki niso države članice in Monako, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a) prenos v tretjo jurisdikcijo, ki prejme podatke, je potreben za namene iz člena 6(4), ta tretja jurisdikcija, ki prejme podatke pa bo te podatke uporabila samo za te namene;

(b) podatki so primerni in sorazmerni glede na namene, za katere se prenesejo;

(d) tretja jurisdikcija, ki prejme podatke, zagotavlja enakovredno raven varstva osebnih podatkov, kot jo določa ta sporazum, ter se zaveže, da prejetih podatkov ne bo prenesla nobeni tretji strani;

(e) pristojni organ, ki je informacije posredoval, je dal predhodno dovoljenje v skladu s členom 6(5); in

(f) posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je bil obveščen o prenosu.

Vsak drug prenos informacij, prejetih v skladu s tem sporazumom, tretjim stranem je prepovedan.

8. Celovitost in varnost podatkov

Pogodbenici in Poročevalske finančne institucije morajo imeti v zvezi z informacijami, ki se obdelujejo na podlagi tega sporazuma, na voljo:

(a) ustrezne zaščitne ukrepe za zagotovitev, da te informacije ostanejo zaupne in se uporabljajo le za namene in s strani oseb ali organov iz člena 6;

(b) potrebno infrastrukturo za učinkovito izmenjavo informacij (vključno z uveljavljenimi postopki za zagotavljanje pravočasne, natančne, varne in zaupne izmenjave informacij, učinkovitim in zanesljivim komunikacijskim sistemom ter zmogljivostjo za hitro reševanje vprašanj in pomislekov o izmenjavi ali zahtevah za izmenjavo informacij in za izvajanje člena 4 tega sporazuma);

(c) tehnične in organizacijske ukrepe za preprečevanje kakršnega koli nepooblaščenega posredovanja ali dostopa, naključnega ali nezakonitega uničenja ali naključne izgube ali predelave ali katere koli druge nezakonite oblike obdelave; in

(d) tehnične in organizacijske ukrepe za popravek vseh netočnih informacij in izbris informacij, za katere ne obstajajo pravni razlogi za hrambo.

Pogodbenici zagotovita, da Poročevalske finančne institucije nemudoma obvestijo Pristojni organ svoje jurisdikcije, kadar utemeljeno menijo, da so temu Pristojnemu organu sporočile netočne ali nepopolne informacije. Obveščeni Pristojni organ sprejme vse ustrezne ukrepe, ki so mu na voljo v skladu z njegovo nacionalno zakonodajo, da obravnava napake, opisane v obvestilu.

9. Sankcije

Pogodbenici zagotovita, da se morebitna kršitev določb o varstvu osebnih podatkov iz tega sporazuma kaznuje z učinkovitimi in odvračilnimi sankcijami.

10. Nadzor

Nadzor nad obdelavo osebnih podatkov s strani Poročevalskih finančnih institucij in Pristojnih organov v okviru tega sporazuma izvajajo: (i) nacionalni organi za nadzor nad varstvom osebnih podatkov, ustanovljeni v skladu z nacionalno zakonodajo, s katero se izvaja Direktiva 95/46/ES, v državah članicah in (ii) komisija za nadzor osebnih podatkov v Monaku.

Ti nadzorni organi držav članic in Monaka morajo imeti učinkovita pooblastila za nadzor, preiskave, ukrepe in pregled ter imeti pristojnost, da kršitve zakonodaje po potrebi posredujejo organom pregona. Organi zlasti zagotovijo, da se pritožbe v zvezi s kršitvami evidentirajo, preiščejo, da se nanje odgovori in da se na njihovi podlagi sprejmejo ustrezni ukrepi.

PRILOGA IV

SEZNAM PRISTOJNIH ORGANOV POGODBENIC

Za namene tega sporazuma so ‚pristojni organi‘ pogodbenic naslednji organi:

(a) v Xxxxxxxxx Xxxxxx: le Conseiller de gouvernement- Ministre des finances et de l'économie xxx xxxxxxxxxxx predstavnik;

(b) v Kraljevini Belgiji: De Minister van Financiën/le ministre des finances xxx xxxxxxxxxxx predstavnik;

(d) v Češki republiki: Ministr financí ali pooblaščeni predstavnik;

(e) v Kraljevini Danski: Skatteministeren ali pooblaščeni predstavnik;

(f) v Zvezni republiki Nemčiji: Der Bundesminister der Finanzen ali pooblaščeni predstavnik;

(g) v Republiki Estoniji: Rahandusminister xxx xxxxxxxxxxx predstavnik;

(h) v Helenski republiki: Ο Υπουργός Οικονομίας και Οικονομικών ali pooblaščeni predstavnik;

(i) v Kraljevini Španiji: El Ministro de Economía y Hacienda ali pooblaščeni predstavnik;

(j) v Francoski republiki: le ministre chargé du budget xxx xxxxxxxxxxx predstavnik;

(k) v Republiki Hrvaški: Ministar financija ali pooblaščeni predstavnik;

(l) na Irskem: The Revenue Commissioners ali njihovi pooblaščeni predstavniki;

(m) v Italijanski republiki: Il Direttore Generale delle Finanze ali pooblaščeni predstavnik;

(n) v Republiki Ciper: Υπουργός Οικονομικών xxx xxxxxxxxxxx predstavnik;

(o) v Republiki Latviji: Finanšu ministrs xxx xxxxxxxxxxx predstavnik;

(p) v Republiki Litvi: Finansų ministras xxx xxxxxxxxxxx predstavnik;

(q) v Velikem vojvodstvu Luksemburg: Le Ministre des finances ali pooblaščeni predstavnik;

(r) na Madžarskem: A pénzügyminiszter ali pooblaščeni predstavnik;

(s) v Republiki Malti: Il-Ministru responsabbli għall-Finanzi ali pooblaščeni predstavnik;

(t) v Kraljevini Nizozemski: De Minister van Financiën ali pooblaščeni predstavnik;

(u) v Republiki Avstriji: Der Bundesminister für Finanzen ali pooblaščeni predstavnik;

(v) v Republiki Poljski: Minister Finansów ali pooblaščeni predstavnik;

(w) v Portugalski republiki: O Ministro das Finanças xxx xxxxxxxxxxx predstavnik;

(x) v Romuniji: Președintele Agenției Naționale de Administrare Fiscală ali pooblaščeni predstavnik;

(y) v Republiki Sloveniji: Minister za finance xxx xxxxxxxxxxx predstavnik;

(z) v Slovaški republiki: Minister financií xxx xxxxxxxxxxx predstavnik;

(aa) v Republiki Finski: Valtiovarainministeriö/Finansministeriet xxx xxxxxxxxxxx predstavnik; (ab) v Kraljevini Švedski: Chefen för Finansdepartementet ali pooblaščeni predstavnik;

(ac) v Združenem kraljestvu Velika Britanija in Severna Irska in na evropskih ozemljih, za katerih zunanje odnose je odgovorno Združeno kraljestvo: Commissioners of Inland Revenue ali njihov pooblaščeni predstavnik in pristojni organ v Gibraltarju, ki ga bo Združeno kraljestvo imenovalo v skladu s sprejetimi dogovori glede gibraltarskih oblasti v okviru instrumentov Evropske unije in zadevnih pogodb, uradno posredovanih državam članicam in institucijam Evropske unije z dne 19. aprila 2000, kopijo katerih Generalni sekretariat Sveta Evropske unije uradno pošlje Kneževini Monako in ki se uporabljajo za ta sporazum.“

Člen 2

Začetek veljavnosti in uporaba

1. Ta protokol o spremembi se sklene s pridržkom ratifikacije ali odobritve s strani pogodbenic v skladu z njihovimi postopki. Pogodbenici druga drugo obvestita o zaključku teh postopkov. Ta protokol o spremembi začne veljati prvi dan drugega meseca po zadnjem uradnem obvestilu.

2. S pridržkom dokončanja institucionalnih postopkov Kneževine Monako in postopkov na podlagi prava Evropske unije za sklenitev mednarodnih sporazumov, Kneževina Monako in, glede na okoliščine, Evropska unija izvajata in učinkovito uporabljata Sporazum, kot je spremenjen s tem protokolom o spremembi, od 1. januarja 2017 in se uradno obvestita o izvajanju in uporabi.

3. Ne glede na odstavka 1 in 2 pogodbenici ta protokol o spremembi začasno uporabljata do začetka njegove veljavnosti. Ta začasna uporaba se začne 1. januarja 2017 s pridržkom uradnega obvestila o zaključku njunih notranjih postopkov, potrebnih za takšno začasno uporabo, ki ga vsaka od pogodbenic pošlje drugi pogodbenici najpozneje

31. decembra 2016.

4. Ne glede na odstavka 2 in 3 še naprej veljajo naslednje obveznosti iz Sporazuma v obliki, kakršna je bila pred spremembo s tem protokolom o spremembi:

(a) obveznosti Kneževine Monako in osnovne obveznosti plačilnih zastopnikov s sedežem na njenem ozemlju v skladu s členoma 8 in 9 Sporazuma v obliki, kakršna je bila pred spremembo s tem protokolom o spremembi, veljajo še naprej do 30. junija 2017 ali dokler ne bodo v celoti izpolnjene;

(b) obveznosti držav članic v skladu s členom 10 Sporazuma v obliki, kakršna je bila pred spremembo s tem protokolom o spremembi, v zvezi z davčnim odtegljajem, pobranim leta 2016 in v predhodnih letih, veljajo še naprej, dokler te obveznosti ne bodo v celoti izpolnjene.

Člen 3

Sporazum se dopolni s Protokolom z naslovom:

„Protokol k ‚Sporazumu med Evropsko unijo in Kneževino Monako o izmenjavi informacij o finančnih računih za izboljšanje spoštovanja davčnih predpisov na mednarodni ravni v skladu z standardom za avtomatično izmenjavo informacij o finančnih računih, ki ga je oblikovala Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD)‘.

Ob podpisu tega protokola o spremembi med Evropsko unijo in Kneževino Monako sta se podpisani, ki sta bili v ta namen pravilno pooblaščeni, sporazumeli o teh določbah, ki so sestavni del Sporazuma, kakor je spremenjen s tem protokolom o spremembi:

1. Razume se, da se izmenjava informacij na podlagi člena 5 tega sporazuma zahteva šele, ko država prosilka (država članica ali Kneževina Monako) izčrpa vse običajne vire informacij, ki so na voljo po notranjem davčnem postopku.

2. Razume se, da pristojni organ države prosilke (države članice ali Kneževine Monako) ob zahtevku za informacije na podlagi člena 5 tega sporazuma pristojnemu organu zaprošene države (Kneževine Monako ali države članice) priskrbi naslednje informacije:

(a) identiteto osebe, ki je predmet preverjanja ali preiskave;

(b) obdobje, za katerega se zahtevajo informacije;

(c) podrobnosti o zahtevanih informacijah, vključno z njihovo naravo in obliko, v kateri bi jih država prosilka želela prejeti od zaprošene države;

(d) davčni namen, za katerega se zahtevajo podatki;

(e) če sta znana, ime in naslov oseb, za katere menijo, da imajo zaprošene informacije.

3. Razume se, da je navedba standarda ‚predvidene pomembnosti‘ zagotoviti izmenjavo informacij na podlagi člena 5 tega sporazuma v čim večjem obsegu, hkrati pa razjasniti, da se države članice in Kneževina Monako ne smejo ukvarjati z ‚naključnimi poizvedbami‘ ali zahtevati informacij, ki najverjetneje niso pomembne za davčne zadeve določenega davkoplačevalca. Odstavek 2 vsebuje pomembne postopkovne zahteve, ki naj bi zagotovile, da ni naključnih poizvedb, vendar se odstavek 2(i) do (v) kljub temu ne sme razlagati, kot da je v nasprotju z učinkovito izmenjavo informacij. Standard ‚predvidene pomembnosti‘ se lahko izpolni v primerih, ki se nanašajo na enega davkoplačevalca (identificiranega z imenom ali kako drugače), ali v primerih, ki se nanašajo na več davkoplačevalcev (identificiranih z imenom ali kako drugače).

4. Razume se, da ta sporazum ne vključuje spontane izmenjave informacij.

5. Razume se, da se pri izmenjavi informacij na podlagi člena 5 tega sporazuma uporabljajo upravna postopkovna pravila glede pravic davkoplačevalcev, ki jih imajo v zaprošeni državi (državi članici ali Kneževini Monako). Razume se tudi, da je cilj teh določb davkoplačevalcem zagotoviti pošten postopek in ne preprečiti ali neupravičeno zavlačevati postopka izmenjave informacij.“

Člen 4

Jeziki

Ta protokol o spremembi se sestavi v dveh izvodih v angleškem, bolgarskem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, hrvaškem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, romunskem, slovaškem, slovenskem, španskem in švedskem jeziku, pri čemer so besedila v vseh navedenih jezikih enako verodostojna.

V POTRDITEV TEGA so spodaj podpisani pooblaščenci podpisali ta protokol o spremembi. Съставено в Брюксел на дванадесети юли през две хиляди и шестнадесета година.

Hecho en Bruselas, el doce de julio de dos mil dieciséis. V Bruselu dne dvanáctého července dva tisíce šestnáct.

Udfærdiget i Bruxelles den tolvte juli to tusind og seksten. Geschehen zu Brüssel am zwölften Juli zweitausendsechzehn.

Kahe tuhande kuueteistkümnenda aasta juulikuu kaheteistkümnendal päeval Brüsselis. Έγινε στις Βρυξέλλες, στις δώδεκα Ιουλίου δύο χιλιάδες δεκαέξι.

Done at Brussels on the twelfth day of July in the year two thousand and sixteen. Fait à Bruxelles, le douze juillet deux mille seize.

Sastavljeno u Bruxellesu dvanaestog srpnja godine dvije tisuće šesnaeste. Fatto a Bruxelles, addì dodici luglio duemilasedici.

Briselē, divi tūkstoši sešpadsmitā gada divpadsmitajā jūlijā.

Priimta du tūkstančiai šešioliktų metų liepos dvyliktą dieną Briuselyje.

Xxxx Xxxxxxxxxxx, a kétezer-tizenhatodik év július havának tizenkettedik napján. Magħmul fi Brussell, fit-tnax-il jum ta’ Lulju fis-sena elfejn u sittax.

Gedaan te Brussel, twaalf juli tweeduizend zestien.

Sporządzono w Brukseli dnia dwunastego lipca roku dwa tysiące szesnastego. Feito em Bruxelas, em doze de julho de dois mil e dezasseis.

Întocmit la Bruxelles la doisprezece iulie două mii șaisprezece. V Bruseli dvanásteho júla dvetisícšestnásť.

V Bruslju, dne dvanajstega julija leta dva tisoč šestnajst.

Tehty Brysselissä kahdentenatoista päivänä heinäkuuta vuonna kaksituhattakuusitoista. Som skedde i Bryssel den tolfte juli år tjugohundrasexton.

За Европейския съюз Рог la Unión Europea Za Evropskou unii

For Den Europæiske Union Für die Europäische Union Euroopa Liidu nimel

Για την Ευρωπαϊκή Ένωση For the European Union Pour l'Union européenne Za Europsku uniju

Per l'Unione europea Eiropas Savienības vārdā – Europos Sąjungos vardu Az Európai Unió részéről Għall-Unjoni Ewropea Voor de Europese Unie

W imieniu Unii Europejskiej Pela União Europeia

Pentru Uniunea Europeană Za Európsku úniu

Za Evropsko unijo Euroopan unionin puolesta För Europeiska unionen

За Княжество Монако

Por el Principado de Mónaco Za Monacké knížectví

For Fyrstendømmet Monaco Für das Fürstentum Monaco Monaco Vürstiriigi nimel

Για το Πριγκιπάτο του Μονακό For the Principality of Monaco Pour la Principauté de Monaco Za Kneževinu Monako

Per il Principato di Monaco Monako Firstistes vārdā – Monako Kunigaikštystės vardu A Monacói Hercegség részéről Għall-Prinċipat ta' Monaco Voor het Vorstendom Monaco W imieniu Księstwa Monako Pelo Principado do Mónaco Pentru Principatul Monaco

Za Monacké kniežatstvo Za Kneževino Monako

Monacon ruhtinaskunnan puolesta För Furstendömet Monaco

IZJAVE POGODBENIC

SKUPNA IZJAVA POGODBENIC O SKLADNOSTI S SVETOVNIM STANDARDOM

Pogodbenici se strinjata glede skladnosti s svetovnim standardom v zvezi z določbami o avtomatični izmenjavi informacij iz:

(i) Direktive Sveta 2011/16/EU o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja, kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta 2014/107/EU,

(ii) v Sporazumu in njegovih prilogah, in

(iii) v drugih sporazumih, ki jih je Evropska unija sklenila vzporedno v isti zadevi s Švicarsko konfederacijo, Kneževino Andoro, Kneževino Lihtenštajn in Republiko San Marino, čeprav nekateri od teh sporazumov vsebujejo dodatne podrobnosti o zaupnosti in varstvu podatkov zaradi različnih stališč Kneževine Monako in teh drugih štirih držav na tem področju, v obsegu, ki je nujno potreben, da državam članicam omogoča izpolnjevanje zahtev, ki jim jih nalaga pravo Evropske unije v njihovih odnosih z jurisdikcijami zunaj Evropske unije.

SKUPNA IZJAVA POGODBENIC O SPORAZUMU IN NJEGOVIH PRILOGAH

Pogodbenici se glede uporabe Sporazuma in njegovih prilog I in II strinjata, da bosta upoštevali komentarje k vzorčnemu sporazumu med pristojnimi organi in k enotnemu standardu poročanja, ki ju je pripravila OECD, kot ponazoritev ali razlago in da se zagotovi dosledna uporaba.

SKUPNA IZJAVA POGODBENIC O ČLENU 5 SPORAZUMA

Pogodbenici se strinjata glede uporabe člena 5 Sporazuma o izmenjavi informacij na zahtevo, da bosta kot vir razlage upoštevali komentarje k členu 26 vzorčne konvencije OECD o davku na dohodek in kapital.

SKUPNA IZJAVA POGODBENIC O ČLENU 2 PROTOKOLA O SPREMEMBI

V zvezi s členom 2 Protokola o spremembi se pogodbenici strinjata, da začasna uporaba Protokola o spremembi pomeni:

— da Kneževina Monako in države članice ter njihove Finančne institucije uporabljajo pravila o poročanju in dolžni skrbnosti v skladu s prilogama I in II najpozneje od 1. januarja 2017, da bi lahko izpolnile svoje obveznosti v skladu s členom 3(3) Sporazuma, kakor je spremenjen s Protokolom o spremembi. Vendar obveznosti iz člena 3(3) Sporazuma, kakor je spremenjen s Protokolom o spremembi, za pogodbenici ne bodo veljale, dokler niso izpolnjeni pogoji za začetek veljavnosti iz člena 2(1) Protokola o spremembi;

— da smejo države članice od 1. januarja 2017 Kneževini Monako posredovati zahteve po informacijah v skladu s členom 5 Sporazuma, kakor je spremenjen s Protokolom o spremembi, vendar se lahko Kneževina Monako odloči, da bo odgovorila na te zahteve šele potem, ko bodo izpolnjeni pogoji za začetek veljavnosti iz člena 2(1) Protokola o spremembi,

— da lahko Kneževina Monako in njene Finančne institucije ob upoštevanju začasne uporabe tega protokola o spremembi začasno odložijo izvajanje svojih obveznosti na podlagi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Kneževino Monako o ukrepih, enakovrednih tistim iz Direktive Sveta 2003/48/ES, v obliki, kakršna je bila pred spremembo s tem protokolom o spremembi, od 1. januarja 2017, razen če je v členu 2(4) Protokola o spremembi določeno drugače.

Document Metadata

Table of Contents

PROTOKOL O SPREMEMBI

Document Metadata