ZAVAROVALNICA TRIGLAV, d.d.
ZAVAROVALNICA TRIGLAV, d.d.
15-3
xxxxxxxxxxx cesta 19, l jubljana
Splošni pogoji za paketno zavarovanje premoženja in premoženjskih interesov etažnih lastnikov nenaseljenih stanovanj v tujini
PG-vik-t02
I. odsek - UVODNE DOLOČBE
1. člen - XXXXX XXXXXXXXXXX
(1) S tem zavarovanjem se zavaruje premoženje in premoženjski interesi etažnih lastnikov stanovanj v večstanovanjskih zgradbah, če stanovanja niso stalno naseljena.
Šteje se, da je stanovanje stalno naseljeno, če v njem osebe stalno bivajo in če v dvanajstih mesecih ni neuporabljeno brez prekinitve več kot šestdeset dni. Ostala stanovanja se po teh pogojih štejejo za nena- seljena oz. ne stalno naseljena.
(2) Zavarovanje krije v obsegu, določenem s temi pogoji:
1) uničenje ali poškodovanje etažne lastnine (II. odsek);
2) uničenje, poškodovanje ali izginitev stanovanjskih premičnin (III. odsek);
3) stroške čiščenja (IV. odsek);
4) odgovornost zavarovanca iz hišne in zemljiške posesti (V. odsek).
(3) Če je posebej dogovorjeno, se lahko zavarovalno kritje etažne lastnine (II. odsek) uredi kot nadgradnja po obsegu nezadostno sklenjenega zavarovanja večstanovanjskega objekta.
(4) Zavarovanje je sklenjeno na novo vrednost, razen če ni pri posameznem riziku drugače opredeljeno.
2. člen - RAZLAGA IZRAZOV
Izrazi v teh pogojih pomenijo:
♦ zavarovalec
osebo, ki sklene zavarovalno pogodbo;
♦ zavarovanec
osebo, katere interes je zavarovan. Zavarovalec in zavarovanec je ista oseba, razen pri zavarovanjih na tuj račun;
♦ polica
listino o zavarovalni pogodbi;
♦ zavarovalna premija
znesek, ki ga zavarovalec plača zavarovalnici (v nadaljevanju: premija);
♦ zavarovalnina
znesek, ki ga zavarovalnica plača po zavarovalni pogodbi;
♦ odškodnina
znesek, ki ga zavarovalnica plača po zavarovalni pogodbi iz naslova odgovornostnega zavarovanja.
II. odsek - ZAVAROVANJE ETAŽNE LASTNINE
3. člen - ZAVAROVANE NEVARNOSTI
(1) Zavarovanje krije škodo zaradi požara, strele, eksplozije, viharja, toče, udarca zavarovančevega motornega vozila, padca letala, manifestacij in demonstracij, izliva vode, poplave, vdora meteorne vode s strehe, snežnega plazu, padca drevesa, razbitja stekla, udarca motornega vozila, ki ni last zavarovanca ter škodo, ki pri vlomu ali ropu nastane na etažni lastnini ali pomožnih gradbenih objektih.
(2) Če je posebej dogovorjeno in je obračunana dodatna premija, krije zavarovanje tudi škodo zaradi potresa ter, če je tako dogovorjeno, strojelomno škodo na instalacijah.
(3) Nevarnosti iz (1) in (2) odstavka tega člena so opredeljene v VI. odseku teh pogojev.
(4) Zavarovanje krije samo škodo, ki je nastala na zavarovanih stvareh zaradi zavarovane nevarnosti, ne pa druge posredne škode zaradi na- stanka zavarovalnega primera (kot na primer odgovornosti, izgubljene najemnine, prekinitve dela, zmanjšanja vrednosti in podobno), razen tiste, ki je izrecno opredeljena v teh pogojih.
(5) Zavarovanje ne krije škode zaradi:
1) jedrske reakcije, jedrske radiacije ali radioaktivne kontaminacije;
2) nevarnosti, ki so povezane s potresom, razen če ni posebej dogo- vorjeno tudi zavarovanje potresa;
3) terorističnih dejanj (43. člen).
4. člen - PREDMET ZAVAROVANJA
(1) Predmet zavarovanja je etažna lastnina na lokaciji, navedeni na polici.
(2) Predmet zavarovanja so tudi pomožni gradbeni objekti (samostoječe garaže, nadstreški, vrtne lope, drvarnice), ki morajo biti v istem kraju, kjer je etažna lastnina.
(3) Ne glede na zgornja določila je predmet dodatnega potresnega zava- rovanja le etažna lastnina, opredeljena v (1) odstavku tega člena, ter samostoječe garaže.
(4) Po teh pogojih niso predmet zavarovanja:
1) etažna lastnina kot celota ali del nje, če je namenjena opravljanju dejavnosti;
2) razbitje stekla v skupnih prostorih večstanovanjske zgradbe;
3) rastline;
4) oporni zidovi.
5. člen - ZAVAROVALNA VSOTA
(OMEJITEV ZAVAROVALNEGA KRITJA)
(1) Jamstvo zavarovalnice za posamezni zavarovalni primer je omejeno z višino dogovorjene zavarovalne vsote na prvi riziko, ki za zavarovanje etažne lastnine ter pomožnih gradbenih objektov, definiranih v (2) od- stavku 4. člena teh pogojev, znaša znesek, ki je za temeljna zavarovalna kritja naveden v zavarovalni polici oz. obračunu.
(2) Zavarovalno kritje je dodatno omejeno (na osnovi prvega rizika) za:
1) razbitje stekla v stanovanjskem in pomožnih gradbenih objektih, v višini 500 EUR;
2) škodo, ki nastane pri izlivu vode na zgradbah, v višini 2.500 EUR;
3) škodo, ki nastane pri izlivu vode na samih vodovodnih ali odvodnih ceveh, napravah ter kotlih zaradi loma ali počenja, v višini 250 EUR;
4) škodo, ki nastane pri poplavi in meteorni vodi na zgradbah, v višini
5.000 EUR;
5) škodo, ki nastane na etažni lastnini ali pomožnih gradbenih objektih pri vlomu ali ropu, v višini 5.000 EUR.
(3) Če je posebej dogovorjeno, je zavarovalno kritje razširjeno (na osnovi prvega rizika) za:
1) izliv vode na zgradbah do višine 2.500 EUR;
2) poplavo in meteorno vodo do višine 5.000 EUR.
(4) Jamstvo zavarovalnice za posamezni zavarovalni primer iz naslova dodatnega strojelomnega zavarovanja instalacij je določeno z višino dogovorjene zavarovalne vsote na prvi riziko, ki znaša po zavarovalnem primeru in v letnem agregatu znesek, naveden na polici. Za stroške iskanja mesta napake velja podlimit, v višini 250 EUR.
6. člen - SOUDELEŽBA ZAVAROVANCA
(1) Pri škodah zaradi izliva vode in meteorne vode na zgradbah je zavaro- vanec pri vsakem zavarovalnem primeru soudeležen z odbitno franšizo v višini 100 EUR, če ni drugače dogovorjeno.
(2) Pri škodah zaradi strojeloma instalacij je zavarovanec soudeležen z odbitno franšizo v višini 75 EUR, če ni drugače dogovorjeno.
(3) Pri škodah zaradi potresa je zavarovanec pri vsakem zavarovalnem primeru soudeležen z odbitno franšizo v višini 2.000 EUR.
III. odsek - ZAVAROVANJE
STANOVANJSKIH PREMIČNIN
7. člen - ZAVAROVANE NEVARNOSTI
(1) Zavarovanje krije škodo zaradi požara, strele, eksplozije, viharja, toče, udarca zavarovančevega motornega vozila, padca letala, manifestacij in demonstracij, izliva vode, poplave, vdora meteorne vode s strehe, snežnega plazu, padca drevesa ter udarca motornega vozila, ki ni last zavarovanca ter vloma ali ropa.
(2) Če je posebej dogovorjeno in je obračunana dodatna premija, krije zavarovanje tudi škodo zaradi potresa, indirektnega udara strele ter mehanskega loma.
(3) Nevarnosti iz (1) in (2) odstavka tega člena so opredeljene v VI. odseku teh pogojev.
(4) Zavarovanje krije samo škodo, ki je nastala na zavarovanih stvareh zaradi zavarovane nevarnosti, ne pa druge posredne škode zaradi nastanka zavarovalnega primera (odgovornosti, izgubljene najemnine, prekinitve dela, zmanjšanja vrednosti in podobno), razen tiste, ki je izrecno opredeljena v teh pogojih.
(5) Zavarovanje ne krije škode zaradi:
1) jedrske reakcije, jedrske radiacije ali radioaktivne kontaminacije;
2) nevarnosti, ki so povezane s potresom, razen če ni posebej dogo- vorjeno tudi zavarovanje potresa;
3) terorističnih dejanj (43. člen).
8. člen - PREDMET ZAVAROVANJA
(1) Predmet zavarovanja v stanovanjskih prostorih so:
1) stanovanjske premičnine;
2) stvari, ki služijo za osebno rabo;
3) gotovina, vrednostni papirji, umetniški in antični predmeti, drago cenosti in zbirke, kot so na primer filatelistične, numizmatične ipd.;
4) listine in dokumenti, ki so last zavarovanca in članov njegovega gospodinjstva ter se nahajajo v stanovanju.
(2) Predmet zavarovanja so tudi stvari, ki jih poseduje zavarovanec, pa niso njegova last niti last članov njegovega gospodinjstva.
(3) Predmet zavarovanja so tudi stvari, navedene v prvih dveh točkah (1) odstavka, shranjene v pomožnih prostorih etažne lastnine (kleteh, ložah, garažah, podstrešjih ipd.) in v pomožnih gradbenih objektih. Navedene stvari so zava rovane na dejansko (sedanjo) vrednost.
(4) Ne glede na zgornja določila so predmet dodatnega potresnega za- varovanja le predmeti, opredeljeni v prvih dveh točkah (1) odstavka tega člena, ki so shranjeni v stanovanjskih prostorih etažne lastnine in samostoječih garažah.
(5) Po teh pogojih niso predmet zavarovanja:
1) živali in rastline;
2) kopenska motorna vozila (tudi kolesa s pomožnim motorjem), priko- lice, samovozni stroji, letala in vodna plovila. Manjša vodna plovila za razvedrilo, kot so jadralne deske (surfi), kajaki in kanuji ter druga plovila do največ 5 m dolžine, pa so predmet zavaro vanja, vendar le na suhem. Prav tako so predmet zavarovanja otroške igrače, tudi če gre za motorna vozila, radijsko vodeni modeli letal, čolnov in avtov ter kosilnice na motorni pogon, če se uporabljajo na način, da uporabnik hodi poleg njih;
3) gradbeni material in oprema, namenjena za vgraditev, razen v pri- meru, ko sta namenjena za adaptacijo ali vzdrževanje zavarovane etažne lastnine ali pomožnih gradbenih objektov;
4) stvari, namenjene za opravljanje obrtniške ali druge dejavnosti, razen dejavnosti domačega turizma (kmečki in obmorski turizem z največ tremi tujskimi sobami s pritiklinami) in raznih dejavnosti (konjičkov), ki ne služijo v pridobitne namene;
5) orožje in strelivo, za katerega zavarovanec nima uradnega dovoljenja (orožni list);
6) stvari last najemnikov etažne lastnine razen, če jih zavarujejo pose- bej;
7) stvari v drvarnicah kot pomožnih gradbenih objektih za nevarnost vlomske tatvine.
9. člen - ZAVAROVALNA VSOTA
(OMEJITEV ZAVAROVALNEGA KRITJA)
(1) Jamstvo zavarovalnice za posamezni zavarovalni primer je omejeno z višino dogovorjene zavarovalne vsote na prvi riziko, ki za zavarovanje stanovanjskih premičnin znaša znesek, ki je za temeljna zavarovalna kritja naveden v zavarovalni polici oz. obračunu.
(2) Zavarovalno kritje je dodatno omejeno (na osnovi prvega rizika) za:
1) izliv vode v višini 2.000 EUR;
2) poplavo in meteorno vodo v višini 3.000 EUR;
3) ukradeno perilo, posteljnino, obleko, preproge in zavese v smislu (5) odstavka 30. člena teh pogojev, v višini 300 EUR;
4) zlorabe plačilnih kartic v smislu (6) odstavka 30. člena teh pogojev, do višine 300 EUR, oziroma v primeru hrambe v zaklenjenem hranišču, do višine 600 EUR. Za hranišče se štejejo zaklenjen sef, trezorček oziroma železna blagajna, ki morajo biti vzidani ali pričvrščeni na del zgradbe v skladu z navodili proizvajalca ali pa morajo biti težji od 100 kg;
5) gotovino, vrednostne papirje, drago kamenje, plemenite kovine, pred- mete iz dragega kamenja in plemenitih kovin, ure ter prave bisere, do višine 300 EUR oziroma do višine 600 EUR, če so v zaklenjenih hraniščih. Za hranišče se štejejo zaklenjen sef, trezorček oz. železna blagajna, ki morajo biti vzidani ali pričvrščeni na del zgradbe v skladu z navodili proizvajalca ali pa morajo biti težji od 100 kg;
6) listine in dokumente, do višine 600 EUR;
7) avtomobilske dele, dele za prikolice do 500 kg nosilnosti in dele za manjša vodna plovila do največ 5 m dolžine, do višine 600 EUR;
8) gradbeni material in opremo, namenjeno za adaptacijo ali vzdrževa- nje etažne lastnine ali pomožnih gradbenih objektov, do višine 600 EUR;
9) škodo na stvareh zaradi ropa zunaj etažne lastnine ali pomožnih gradbenih objektov, v višini 600 EUR;
10) umetniške predmete, v višini 600 EUR;
11) zbirke (filatelistične, numizmatične ipd.), v višini 600 EUR;
12) ozimnico oziroma zaloge živil, v višini 600 EUR;
13) antične predmete (staro stilno pohištvo, staro orožje ipd.), v višini vrednosti običajnih takih predmetov brez upoštevanja starinske vrednosti;
14) stvari, ki jih poseduje zavarovanec, pa niso njegova last niti last članov njegovega gospodinjstva, v višini 600 EUR;
15) stvari v pomožnih prostorih etažne lastnine in pomožnih gradbenih objektih, skupno v višini 2.500 EUR.
(3) Če je posebej dogovorjeno, je zavarovalno kritje razširjeno (na osnovi prvega rizika) za:
1) izliv vode do višine 2.000 EUR;
2) poplavo in meteorno vodo do višine 3.000 EUR;
3) umetniške in antične predmete ter zbirke po priloženem seznamu do zavarovalne vsote, dogovorjene na polici.
(4) Jamstvo zavarovalnice za posamezni zavarovalni primer iz naslova dodatnega zavarovanja indirektnega udara strele ali mehanskega loma je določeno z višino dogovorjene zavarovalne vsote na prvi riziko, ki znaša za:
1) predmete iz skupine A (35. ali 36. člen) 2.500 EUR po zavarovalnem primeru in 5.000 EUR v letnem agregatu;
2) predmete iz skupine B (35. ali 36. člen) 2.500 EUR po zavarovalnem primeru in 5.000 EUR v letnem agregatu.
10. člen - SOUDELEŽBA ZAVAROVANCA
(1) Pri škodah zaradi izliva vode in meteorne vode je zavarovanec pri vsa- kem zavarovalnem primeru soudeležen z odbitno franšizo v višini 100 EUR, če ni drugače dogovorjeno.
(2) Pri škodah zaradi mehanskega loma gospodinjskih aparatov je zavaro- vanec pri vsakem zavarovalnem primeru soudeležen z odbitno franšizo v višini 75 EUR, če ni drugače dogovorjeno.
(3) Pri škodah zaradi potresa je zavarovanec pri vsakem zavarovalnem primeru soudeležen z odbitno franšizo v višini 700 EUR.
IV. xxxxx - XXXXXXXXXXX
STROŠKOV ČIŠČENJA
11. člen - PREDMET ZAVAROVANJA
(1) V okviru dogovorjene zavarovalne vsote iz II. in III. odseka teh pogojev krije zavarovanje tudi stroške čiščenja, ki je potrebno zaradi uničenja ali poškodovanja zavarovanih stvari, zaradi nevarnosti, kritih v skladu z
II. in III. odsekom teh pogojev.
(2) Med stroške čiščenja spadajo nujni izdatki za čiščenje kraja škode, za rušenje poškodovanih in neuporabnih delov, kakor tudi stroški za odvoz ogorin, ruševin in naplavin do najbližjega kraja, kjer je dovoljeno odlaganje.
(3) Zavarovanje ne krije stroškov za odstranitev ali zmanjšanje nevarnosti in tudi ne stroškov za posredovanje gasilskih ali drugih organizacij, ki morajo po namenu svojega poslovanja ali delovanja ob zavarovalnem primeru nuditi pomoč.
12. člen - ZAVAROVALNA VSOTA
(OMEJITEV ZAVAROVALNEGA KRITJA)
Jamstvo zavarovalnice za posamezni zavarovalni primer je določeno z višino dogovorjene zavarovalne vsote na prvi riziko, ki znaša 2.000 EUR.
V. odsek - ZAVAROVANJE ODGOVORNOSTI IZ HIŠNE IN ZEMLJIŠKE POSESTI
13. člen - ZAVAROVANE NEVARNOSTI
(1) Zavarovalnica krije odgovornost zavarovanca kot lastnika, uporabnika in najemnika etažne lastnine, navedene v zavarovalni polici in sicer za škodo, ki jo tretje osebe uveljavljajo s civilno pravnimi odškodninskimi zahtevki proti zavarovancu zaradi nenadnega in presenetljivega dogodka (nesreče), ki ima za posledico:
1) telesne poškodbe, obolenje ali smrt osebe (poškodovanje oseb);
2) uničenje ali poškodbo (poškodovanje stvari).
(2) V enakem obsegu je krita tudi odgovornost zavarovanca kot lastnika, uporabnika in najemnika pomožnih gradbenih objektov, opredeljenih v
II. odseku teh pogojev ter dvorišča in vrta ob njih,
(3) V smislu in obsegu iz prejšnjih odstavkov krije zavarovanje tudi odgo- vornost:
1) zavarovančevega zakonca ali izvenzakonskega partnerja ter njunih otrok, sorodnikov in drugih oseb, če te osebe živijo z zavarovancem v skupnem gospodinjstvu;
2) gospodinjskih delavcev v zvezi z opravljanjem hišnih del, ki so jim zaupana.
(4) Če je podana solidarna odškodninska odgovornost zavarovanca, zava- rovalnica pod pogoji iz tega odseka krije le del obveznosti, ki pade na zavarovanca po delitvi celotne obveznosti med vse solidarno odgovorne osebe.
14. člen - NEZAVAROVANE NEVARNOSTI
(1) Zavarovalnica ne jamči in ne povrne škode iz odgovornosti zavarovanca kot zasebnika v vsakdanjem življenju, razen v primerih iz prejšnjega člena.
(2) V nobenem primeru pa zavarovalnica ne jamči in ne povrne škode:
1) iz odgovornosti zavarovanca pri opravljanju obrtne ali kake druge dejavnosti;
2) iz odgovornosti zavarovanca kot delodajalca delavcev, zaposlenih v gospodinjstvu, razen v smislu (3) odstavka 13. člena;
3) iz odgovornosti zavarovanca za škode iz posesti in uporabe kolesa brez motorja;
4) iz odgovornosti zavarovanca pri ukvarjanju s športom;
5) iz odgovornosti zavarovanca kot imetnika živali;
6) iz odgovornosti zavarovanca za škode, povzročene z orožjem;
7) ki po pogodbi ali po posebnem dogovoru presega obseg obveznosti, ki izvira iz pravnih predpisov o odgovornosti;
8) iz naslova posesti tistega dela stanovanjske hiše ali pomožnih grad- benih objektov, ki se uporablja za opravljanje obrtne ali kake druge pridobitne dejavnosti;
9) če jo zavarovanec, njegov zakonec ali izvenzakonski partner oziroma otroci, sorodniki ali druge osebe, ki živijo z zavarovancem v skupnem gospodinjstvu, povzročijo namerno, razen če je škodo namerno povzročila zavarovančeva gospodinjska pomočnica;
10) nastale v zvezi s posestjo ali uporabo motornih vozil in drugih vozil na motorni pogon (traktorjev, samovoznih delovnih strojev), zračnih in vodnih plovil;
11) ki jo utrpi zavarovanec, njegov zakonec xxx xxxxxxxxxxxxx partner, otroci, sorodniki ter ostale osebe, ki živijo z zavarovancem v skupnem gospodinjstvu;
12) nastale na zavarovančevem premoženju (kot na primer etažni lastnini ali pomožnih gradbenih objektih, opremi ipd.);
13) na stvareh ali na opravljenih delih, ki jih je zavarovanec ali kaka druga oseba po njegovem nalogu ali za njegov račun izdelal ali predal, če je vzrok škode v izdelavi ali izročitvi (predaji);
14) ki so jo povzročili izdelki z napako;
15) na tujih stvareh, ki jo je povzročil zavarovanec pri opravljanju obrtne ali druge dejavnosti;
16) ki je posledica onesnaženja zraka, vode in zemlje;
17) na tujih stvareh, ki jih je zavarovanec vzel v zakup, uporabo, na posodo, čuvanje, prenos ipd.;
18) ki na stvareh nastaja dalj časa zaradi:
- trajnega delovanja toplote, plina, dima, saj, prahu, pare, vlage ali padavin, kakor tudi zaradi plesnivosti, tresenja, ropota ipd.;
- premikanja zemeljskih plasti;
- poplave in podzemnih voda;
19) ki v primeru solidarne odgovornosti presega del obveznosti, ki pade na zavarovanca po delitvi celotne obveznosti med vse solidarno odgovorne osebe;
20) zaradi odškodninskih (regresnih) zahtevkov zavodov za zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter zavarovalnic iz zdravstve- nega zavarovanja ter ostalih posrednih oškodovancev.
15. člen - ZAVAROVALNA VSOTA
(1) Jamstvo zavarovalnice za posamezni zavarovalni primer je določeno z višino dogovorjene zavarovalne vsote, ki znaša 25.000 EUR.
(2) Zavarovalno kritje je dodatno omejeno:
1) za škode, ki jih utrpijo gosti, ki pridejo k zavarovancu na zasebni obisk (npr. prijatelji, sorodniki) ali z namenom nudenja medsosedske oziroma prijateljske pomoči, in sicer z zavarovalno vsoto 650 EUR;
2) za škode zaradi natega ali zvina vratne, prsne in ledvene hrbtenice, razen če je medicinsko ugotovljena poškodba hrbteničnega skeleta
ali premik med korpusi vretenc, večji od treh milimetrov, in sicer z zavarovalno vsoto 650 EUR.
(3) Zavarovalnica izplača iz vseh zavarovalnih primerov v enem zavaroval- nem letu skupaj odškodnine, ki znašajo največ dvakratno dogovorjeno zavarovalno vsoto (letni agregat).
16. člen - ZAVAROVALNI PRIMER
(1) Zavarovalnica ima obveznost samo tedaj, če je do zavarovalnega primera prišlo v času trajanja zavarovanja.
(2) Šteje se, da je nastal zavarovalni primer v trenutku, ko je nastal škodni dogodek, zaradi katerega bi se lahko uveljavljal odškodninski zahtevek proti zavarovancu.
(3) Ne glede na število poškodovanih oseb oziroma poškodovanih stvari se vsi škodni dogodki, ki imajo isti vzrok, štejejo kot en zavarovalni primer, ki je nastal, ko je nastal prvi škodni dogodek te vrste, ne glede na to, kdaj so posamezni škodni dogodki dejansko nastali.
17. člen - SOUDELEŽBA ZAVAROVANCA
Zavarovanec je pri vsakem zavarovalnem primeru soudeležen z odbitno franšizo v višini 10 % od sestavin za izračun dajatev zavarovalnice, vendar ne manj kot 100 EUR in ne več kot 500 EUR.
VI. odsek - OPREDELITEV ZAVAROVALNIH KRITIJ ZA ETAŽNO LASTNINO VEČSTANOVANJSKE ZGRADBE IN STANOVANJSKE PREMIČNINE
18. člen - POŽAR
(1) Požar je ogenj, ki nastane zunaj določenega ognjišča ali to zapusti in je sposoben, da se širi s svojo lastno močjo.
(2) Ne šteje se, da je nastal požar, če je zavarovana stvar uničena ali po- škodovana, ker je:
1) bila izpostavljena koristnemu ognju ali toploti zaradi obdelave, pre- delave ali v druge namene (npr. pri likanju, sušenju, praženju, peki, kuhanju, segrevanju, dimljenju ipd.) ali zaradi tega, ker je stvar padla ali jo je kdo vrgel v ognjišče (peč, štedilnik ipd.) ali nanj;
2) pregorela, se osmodila ali ožgala zaradi cigarete, žerjavice, svetilke, peči in podobnega.
(3) Zavarovanje ne krije škode na dimnikih, ki nastane ob njihovi uporabi.
19. člen - STRELA
(1) Zavarovanje krije škodo, ki jo na zavarovanih stvareh povzroči strela s toplotno in rušilno močjo, ali ki nastane zaradi udarca predmetov, ki jih je strela podrla ali vrgla na zavarovano stvar.
(2) Zavarovanje ne krije škode:
1) na električnih strojih, aparatih in električnih vodih zaradi delovanja električnega toka, pregrevanja zaradi preobremenitve in atmosferskih vplivov (statičnih napetosti in indukcije zaradi atmosferskih izprazni- tev in podobnih pojavov);
2) ki jo povzroči strela s prenosom električne energije po električnih vodih, kakor tudi ne škode na varovalkah katerekoli vrste, zaščitnih stikalih, odvodnikih prenapetosti, strelovodih in podobnih napravah, ki nastane ob njihovem delovanju.
20. člen - EKSPLOZIJA
(1) Eksplozija je nenadna sprostitev sile, ki nastane zaradi težnje pare in plinov po raztezanju. Pri posodah (kotlih, ceveh ipd.) se šteje za ek- splozijo, če stena posode popusti v tolikšni meri, da se pritisk v posodi v trenutku izenači z zunanjim pritiskom.
(2) Zavarovanje ne krije škode zaradi:
1) miniranja, ki ga opravi zavarovanec, ali zaradi dovoljenega miniranja, ki ga opravijo drugi;
2) vzbuha iz peči in podobnih naprav;
3) eksplozije biološkega izvora;
4) preboja zvočnega zidu;
5) eksplozije, ki nastane v posodah pod pritiskom (kotlih, ceveh ipd.), zaradi dotrajanosti, izrabljenosti ali prevelike količine rje, kotlovca ali usedlin na posodi; krita pa je škoda na drugih zavarovanih stvareh zaradi eksplozije posode.
21. člen - VIHAR
(1) Vihar je veter s hitrostjo najmanj 17,2 m v sekundi ali 62 km na uro (8. stopnja po Beaufortovi lestvici). Šteje se, da je bil vihar, če je veter v
kraju, kjer je poškodovana stvar, lomil veje in debla ali poškodoval dobro vzdrževane zgradbe. Če je hitrost vetra dvomljiva, jo mora zavarovanec dokazati s podatki Agencije RS za okolje.
(2) Zavarovanje krije le škodo, ki nastane zaradi neposrednega delovanja viharja ali neposrednega udarca predmetov, ki jih je na zavarovano stvar podrl ali vrgel vihar. Krita je tudi škoda, ki nastane zaradi zamakanja padavin skozi odprtine, ki jih je napravil vihar.
(3) Zavarovanje ne krije škode:
1) zaradi zanašanja dežja, toče, snega ali drugih stvari skozi odprta okna ali druge odprtine na zgradbah, razen zanašanja skozi odprtine, ki jih je napravil vihar;
2) zaradi dežja in drugih padavin, ki jo te povzročijo na stvareh na pro- stem, pod nadstrešnicami in v odprtih zgradbah in vozilih za prevoz stvari pri preselitvi;
3) zaradi snežnih zametov ali teže snega;
4) na zgradbi, ki ni zgrajena na način, ki je v kraju v navadi ali je slabo vzdrževana ali dotrajana;
5) na razprostrtih plastičnih folijah;
6) na platnenih nadstreških, vključno z mehanizmi in konstrukcijo, ki se držijo zgradb ali so prostostoječi.
22. člen - TOČA
(1) Zavarovanje krije škodo, ki nastane, kadar toča z udarcem poškoduje zavarovano stvar, tako da jo razbije, prebije, odkruši, ali pa zavarovana stvar zaradi udarca poči ali spremeni obliko. Krita je tudi škoda, ki nastane zaradi zamakanja padavin skozi odprtine, ki jih je napravila toča.
(2) Zavarovanje ne krije škode:
1) na razprostrtih plastičnih folijah ter na slabo vzdrževanih in dotrajanih zgradbah;
2) na platnenih nadstreških, vključno z mehanizmi in konstrukcijo, ki se držijo zgradb ali so prostostoječi
23. člen - UDAREC ZAVAROVANČEVEGA MOTORNEGA VOZILA
Zavarovanje krije samo škodo, ki nastane na zavarovanih zgradbah zaradi udarca zavarovančevega motornega vozila ali zavarovančevega premičnega delovnega stroja.
24. člen - PADEC LETALA
(1) Zavarovanje krije škodo, ki nastane, kadar letalo katerekoli vrste (mo- torno ali jadralno, helikopter, raketa, balon ipd.) pade na zavarovano stvar ali udari vanjo.
(2) Šteje se, da je nastal zavarovalni primer, če je zavarovano stvar uničilo ali poškodovalo letalo, njegovi deli ali predmeti iz njega.
25. člen - MANIFESTACIJA IN DEMONSTRACIJA
(1) Manifestacija oziroma demonstracija je organizirano ali spontano javno izražanje razpoloženja skupine ljudi. Krite so samo tiste škode, ki so nastale zaradi manifestacij oziroma demonstracij, dovoljenih od pristojnih državnih organov.
(2) Šteje se, da je nastal zavarovalni primer, če so manifestanti oziroma demonstranti uničili ali poškodovali zavarovane stvari (razbijanje, ruše- nje, demoliranje, požiganje ipd.).
26. člen - IZLIV VODE
(1) Zavarovanje krije škodo zaradi:
1) izliva vode iz vodovodnih ali odvodnih (kanalizacijskih) cevi, ali iz naprav za toplovodno in parno gretje, ali drugih naprav, priključenih na cevovodno omrežje, do katerega je prišlo zaradi poškodovanja ali zamašitve (loma, počenja ali zatajitve naprave za upravljanje in varnost) teh cevi in naprav;
2) nepričakovanega izbruha pare iz naprav za toplovodno in parno gretje;
3) izliva vode iz odprtih pip zunaj zavarovančevega stanovanja, pomo- žnih prostorov etažne lastnine ali pomožnih gradbenih objektov.
(2) V smislu (1) odstavka tega člena krije zavarovanje tudi škodo zaradi izliva vode iz sprinklerske gasilne naprave.
(3) Zavarovanje krije tudi škodo na samih vodovodnih in odvodnih ceveh, napravah ter kotlih zaradi loma ali počenja.
(4) Zavarovanje ne krije škode:
1) zaradi izliva vode iz odprtih pip v zavarovančevem stanovanju, po- možnih prostorih etažne lastnine ali pomožnih gradbenih objektih;
2) zaradi dotrajanosti, izrabljenosti in korozije;
3) zaradi hišne gobe;
4) zaradi izgube vode;
5) zaradi slabega vzdrževanja vodovodnega in odvodnega omrežja, naprav za toplovodno in parno gretje ter drugih naprav ali pomanj- kljive zaščite pred zmrzovanjem ipd.;
6) zaradi izliva vode iz žlebov in cevi za odvod deževnice, razen če pride do izliva vode iz cevi za odvod deževnice, ki je vgrajena v notranjosti zgradbe;
7) zaradi posedanja tal kot posledice izliva vode iz vodovodnih cevi.
27. člen - POPLAVA
(1) Poplava je, če stalne vode (reke, jezera, morja) po naključju poplavijo zemljišče, na katerem so zavarovane stvari, ker so prestopile bregove, predrle nasipe, porušile jezove ali se razlile zaradi izredno visoke plime, valov ali zaradi izrednega pritoka vode iz umetnih jezer.
(2) Poplava je tudi poplavljanje voda zaradi utrganega oblaka, kakor tudi naključno poplavljanje voda, ki zaradi izredno močnih padavin derejo po pobočjih, cestah in poteh (hudourniki).
(3) Za poplavo se šteje tudi talna voda, če je nastala zaradi poplavljenja zemljišča v neposredni bližini zavarovanih stvari.
(4) Zavarovanje krije le škodo na zavarovanih stvareh, ki nastane med poplavo ali neposredno potem, ko je voda odtekla.
(5) Zavarovanje ne krije škode, ki nastane:
1) zaradi mehaničnega učinkovanja vode v notranjosti cevovoda, kanalov in predorov;
2) zaradi hišne gobe;
3) zaradi posedanja tal kot posledice poplave;
4) na stvareh, ki so v živih ali mrtvih strugah potokov, rek ali na prostoru med strugo in nasipom (inundacijsko območje).
28. člen - SNEŽNI PLAZ
(1) Zavarovanje krije škodo, ki nastane zaradi drsenja snežnih gmot s planinskih pobočij.
(2) Zavarovanje krije tudi škodo, ki nastane zaradi zračnega pritiska, ki ga je povzročil snežni plaz.
29. člen - UDAREC MOTORNEGA VOZILA, KI NI LAST ZAVAROVANCA
Zavarovanje krije škodo, ki nastane na zavarovanih zgradbah zaradi udarca motornega vozila ali premičnega delovnega stroja, ki ni last zavarovanca.
30. člen - VLOMSKA TATVINA IN ROP
(1) Vlomska tatvina je, če storilec:
1) vlomi v zaklenjen prostor (razbije ali vlomi vrata, okno, zid, strop ali pod);
2) odpre zaklenjen prostor s ponarejenim ključem ali drugim sredstvom, ki ni namenjeno za redno odklepanje;
3) pride v zaklenjen prostor, se v njem skrije in opravi tatvino v času, ko so prostori zaklenjeni;
4) vdre v zaklenjen prostor skozi odprtino, ki ni namenjena za vhod, in mora pri tem premagati ovire, ki onemogočajo vstop brez napora;
5) vlomi v zaklenjeno hranišče v prostorih, v katere je prišel na način, ki se po določilih tega člena šteje za vlomsko tatvino;
6) odklene prostor, kjer so zavarovane stvari, z originalnim ključem ali njegovim dvojnikom, če do takega ključa pride tako, kot je določeno v točkah od 1) do 5) tega odstavka ali z ropom;
7) vdre v prostor skozi odprto okno, če to ni v pritličju ali kleti;
8) ukrade stvari z balkona, ki ni v pritličju.
(2) Ni pa vlomska tatvina, če:
1) storilec pride v prostor skozi odprto okno, katerega spodnji rob je manj kot 1,60 m od tal;
2) jo je zagrešila ali pri njej sodelovala kot soudeleženec ali pobudnik oseba, ki živi z zavarovancem v skupnem gospodinjstvu.
(3) Rop je odvzem zavarovanih stvari z uporabo sile ali grožnje za življenje ali zdravje zavarovanca ali člana njegovega gospodinjstva. V primeru ropa krije zavarovanje škodo na stvareh, ki so predmet zavarovanja, tudi če so te zunaj stanovanja, pomožnih prostorov etažne lastnine ali pomožnih gradbenih objektov.
(4) Zavarovanje krije tudi škodo, ki pri vlomski tatvini ali ropu oziroma pri poskusu teh dejanj nastane na zgradbi ali na njenih delih (stenah, stropih, vratih, ključavnicah, vgrajeni opremi, instalacijah itd.). Zavarovanje krije tudi škodo na notranjih delih stanovanja, pomožnih prostorov etažne lastnine ali pomožnih gradbenih objektih, če jo je storilec ob vlomu ali ropu povzročil iz objestnosti. Zavarovanje pa ne krije škode na steklih vrat, oken in na steklenih stenah in pregradah.
(5) Zavarovanje krije tudi tatvino oziroma krajo perila, posteljnine, obleke, preprog in zaves v času sušenja ali zračenja na terasi ali dvorišču zavarovane lokacije, če so te stvari ukradene podnevi (to je: od zore
do mraka). Zavarovanje pa ne krije škode, če krajo zagreši ali pri njej sodeluje kot soudeleženec ali pobudnik oseba, ki živi z zavarovancem v skupnem gospodinjstvu.
(6) Zavarovanje krije, če pride do vlomske tatvine in ropa v smislu določil tega člena, tudi zlorabe plačilnih kartic. Zavarovanje krije škodo, če ta ni krita z drugim zavarovanjem oziroma do takrat, ko kritje za zlorabe prevzame izdajatelj plačilne kartice.
31. člen - VDOR METEORNE VODE S STREH
Zavarovanje krije na zavarovanih stvareh škodo zaradi vdora meteorne vode s streh zgradb, če odtočne cevi ali žlebove zamaši toča ali stvari, ki jih je naneslo neurje. To zavarovanje krije tudi škode, ki jih povzroči preobilica meteorne vode, ki je sicer ustrezno dimenzionirane in redno vzdrževane ter čiščene odtočne cevi, kanali ali žlebovi ne zmorejo hitro odvajati s strehe.
32. člen - PADEC DREVESA
Zavarovanje krije škodo, ki jo povzroči padec drevesa ali veje na zavarovani zgradbi ali premičninah v njej, zaradi nenadnega in od zavarovančeve volje neodvisnega dogodka (nesreče).
33. člen - RAZBITJE STEKLA
(1) Kot razbitje stekla se šteje škoda, nastala zaradi razbitja ali počenja stekla zaradi vzroka, ki ni krit s katero drugo zavarovano nevarnostjo.
(2) Zavarovanje krije škodo v stanovanju, pomožnih prostorih etažne lastnine in pomožnih gradbenih objektih na:
1) steklih v oknih, vratih, steklenih stenah, steklu oblogah, pregradah in strešnih zasteklitvah;
2) umivalnikih, straniščnih školjkah, bidejih, banjah, tuš kadeh in kabinah za prhanje iz vseh vrst materialov.
(3) Zavarovanje ne krije škode, ki nastane:
1) pri premeščanju ali nameščanju zavarovanega stekla izven zavaro- vančeve etažne lastnine ali pomožnih gradbenih objektov, oprede- ljene v II. odseku;
2) zaradi prask, izjedanja ali podobnih poškodb na površini stekla.
(4) V navedeno zavarovanje razbitja stekla je vključeno tudi kritje stroškov snemanja in ponovnega nameščanja stvari, ki ovirajo vstavljanje novega stekla (npr. zaščitna mreža, zaščitni križi, zasloni pred soncem ipd.). Če zaradi načina izdelave ni mogoče zamenjati razbitega stekla, ne da bi zamenjali tudi okvir, je z zavarovanjem krit tudi ta.
(5) Če si zavarovalnica ni mogla ogledati škode, je zavarovanec dolžan zavarovati dokaze o nastali škodi.
34. člen - POTRES
(1) Potres je naravno tresenje tal, ki ga povzročijo geofizikalni procesi v notranjosti zemlje.
(2) Šteje se, da je prišlo do potresa, če zavarovanec dokaže, da:
1) je naravno tresenje tal v bližini zavarovanega kraja povzročilo škodo na gradbenih objektih, ki so bili pred potresom v dobrem stanju, ali na drugih stvareh, ki so podobno odporne kot gradbeni objekti;
2) je glede na dobro stanje zavarovanih gradbenih objektov pred po- tresom škoda nastala izključno zaradi potresa.
(3) Zavarovanje krije uničenje ali poškodovanje zavarovanih stvari, ki nastane neposredno zaradi potresa ali v vzročni zvezi z njim zaradi de- lovanja zavarovanih nevarnosti, ki so sicer v obsegu kritja po ustreznem osnovnem zavarovanju.
(4) Če je škoda, ki jo povzroči potres, predmet ločenih zahtevkov, velja pravilo, da se škoda, ki jo povzroči potres v obdobju 72 zaporednih ur, obravnava kot en zavarovalni primer, pri čemer zavarovanec sam do- loči, kdaj se to obdobje začne, in sicer tako, da se ne prekriva z drugim obdobjem.
(5) Zavarovanje ne krije škode na:
1) freskah in zidnih dekoracijah;
2) vzidanih rezervoarjih, poteh, tlakovanih in netlakovanih zunanjih dvoriščih, zunanjih stopniščih in na drugih zunanjih objektih (kot na primer plavalnih bazenih, okrasnih ribnikih, fontanah ipd.);
3) gradbenih objektih, ki še niso pripravljeni za njihovo namembnost, ter na premičninah v njih.
(6) Večstanovanjska zgradba, v kateri je etažna lastnina zavarovanca, mora biti primerno vzdrževana.
35. člen - INDIREKTNI UDAR STRELE
(1) Z zavarovanjem indirektnega udara strele je krita škoda:
1) ki jo povzroči strela s prenosom električne energije po električnih in drugih vodih;
2) zaradi delovanja električnega toka, pregrevanja zaradi preobreme- nitve in atmosferskih vplivov (statičnih napetosti in indukcije zaradi atmosferskih izpraznitev in podobnih pojavov).
(2) Zavarovanje ne krije škod:
1) zaradi nevarnosti, opredeljenih v členih od 18 do 34;
2) če nastanejo v jamčevalnem roku in jo je dolžan povrniti prodajalec ali proizvajalec, če njuno jamstvo ni sporno;
3) če so posledica popravil;
4) če so posledica rjavenja ali preperelosti itd.;
5) zaradi pomanjkljivosti ali napak, ki so obstajale v trenutku sklenitve zavarovanja in so bile ali bi morale biti zavarovancu znane.
(3) Xxxxxxx xxxxxxxxxxx so:
1) Paket predmetov A:
telefonski aparati, avtomatični telefonski odzivniki, telefaksi in te- lefonske centrale, televizorji, video, DVD in blu ray predvajalniki in snemalniki, domofoni, videofoni, alarmne naprave, antenske naprave (za TV in radio), glasbeni stolpi ter računalniki s pripadajočo opremo (razen igralnih konzol in projektorjev), namenjeni za osebno rabo.
2) Paket predmetov B:
hladilniki, zamrzovalniki, štedilniki, kuhinjske nape, mikrovalovne pečice, pralni, sušilni, pralno-sušilni in pomivalni stroji ter sesalniki za prah.
3) Predmet zavarovanja so samo stroji in aparati, ki niso starejši od 8 let oziroma računalniki s pripadajočo opremo, ki niso starejši od 4 let.
(4) Zavarovanje se sklene na dejansko (sedanjo) vrednost.
36. člen - MEHANSKI LOM
(1) Mehanski lom po teh zavarovalnih pogojih pomeni fizično poškodbo zavarovanih stvari.
(2) Zavarovanje ne krije škod:
1) zaradi nevarnosti, opredeljenih v členih od 18 do 35;
2) zaradi mehanskega loma, katerih vzrok je v indirektnem udaru strele oziroma napaki v delovanju električne energije, kot je opredeljeno v prejšnjem členu;
3) če nastanejo v jamčevalnem roku in jo je dolžan povrniti prodajalec ali proizvajalec, če njuno jamstvo ni sporno;
4) če so posledica popravil;
5) če so posledice prask;
6) če so posledica rjavenja ali preperelosti itd.;
7) zaradi pomanjkljivosti ali napak, ki so obstajale v trenutku sklenitve zavarovanja in so bile ali bi morale biti zavarovancu znane.
(3) Xxxxxxx xxxxxxxxxxx so:
1) Paket predmetov A:
telefonski aparati, avtomatični telefonski odzivniki, telefaksi in te- lefonske centrale, televizorji, video, DVD in blu ray predvajalniki in snemalniki, domofoni, videofoni, alarmne naprave, antenske naprave (za TV in radio), glasbeni stolpi ter računalniki s pripadajočo opremo (razen igralnih konzol in projektorjev), namenjeni za osebno rabo.
2) Paket predmetov B:
hladilniki, zamrzovalniki, štedilniki, kuhinjske nape, mikrovalovne pečice, pralni, sušilni, pralno-sušilni in pomivalni stroji ter sesalniki za prah.
3) Predmet zavarovanja so samo stroji in aparati, ki niso starejši od 8 let oziroma računalniki s pripadajočo opremo, ki niso starejši od 4 let.
(4) Zavarovanje se sklene na dejansko (sedanjo) vrednost.
37. člen - STROJELOMNO ZAVAROVANJE INSTALACIJ
(1) Strojelomno zavarovanje instalacij krije vsako uničenje ali poškodovanje instalacij, razen zaradi:
1) nevarnosti, opredeljenih v členih od 18 do 34;
2) pomanjkljivosti ali napak, ki so obstajale v trenutku sklenitve zava- rovanja in so bile ali bi morale biti zavarovancu znane;
3) neposredne posledice trajnega vplivanja kemičnih, toplotnih ali mehaničnih pogojev namestitve in delovanja (korozije, oksidacije, sevanja, staranja, prekomerne vibracije ipd.);
4) obrabe, abrazije, erozije ali kavitacije;
5) prekomerne vlage, rje, kotlovca, usedlin, mulja ipd.;
6) nezadostnega investicijskega vzdrževanja;
7) dolgotrajnih električnih, magnetnih oziroma mehanskih preobre- menitev ali prenapetosti instalacij nad mejo njihove predpisane zmogljivosti;
8) kršitev zakonskih in tehničnih predpisov ter pravil tehničnega izkori- ščanja instalacij in zaščitnih ukrepov ter nepoznavanja rokovanja z zavarovanimi instalacijami;
9) obratovanja pred končnim popravilom;
10) montaže in poskusnega obratovanja;
11) škode, ki nastane v garancijskem roku in jo je dolžan povrniti proi- zvajalec ali prodajalec;
12) stroškov demontaže in ponovne montaže, ki so nastali zaradi re- dnega pregleda ali vzdrževanja zavarovanih instalacij (periodična popravila ali zamenjava obrabljenih delov), in sicer tudi tedaj, če se ob tej priložnosti ugotovi poškodovanje zavarovanih instalacij. Zavarovanje v tem primeru krije le stroške popravila ali zamenjave uničenih ali poškodovanih delov, ki niso bili predvideni za periodično popravilo ali zamenjavo;
13) stroškov vzdrževanja;
14) posredne škode, ki nastane ob zavarovalnem primeru.
(2) Predmet zavarovanja so vse vgrajene instalacije v etažni lastnini in pomožnih gradbenih objektih (električne, vodovodne, prezračevalne, plinske, antenske, ogrevalne instalacije ter instalacije za nadzor in varovanje vključno s stacionarnimi kamerami za nadzor in varovanje, črpalke, električni motorji za odpiranje vrat ipd.), vključno z rezervoarji, hidroforji, bojlerji, pečmi za centralno ogrevanje z gorilniki, radiatorji, klimatskimi napravami, števci.
(3) V zavarovanje so s podlimitom, opredeljenim v (4) odstavku 5. člena, vključeni tudi stroški iskanja mesta napake.
(4) Predmet zavarovanja niso tehnični zunanji deli vgrajenih instalacij (sve- tilna telesa, lestenci in armature: vodovodne, parne, plinske, ogrevalne ipd.), razen predmetov opredeljenih v (2) odstavku tega člena.
(5) Zavarovanje se sklene na dejansko (sedanjo) vrednost.
VII. odsek - SKUPNE DOLOČBE
38. člen - ZAVAROVALNI KRAJ
(1) Zavarovanje po II. in III. odseku velja, dokler so zavarovane stvari v kraju, ki je naveden v polici.
(2) Zavarovanje po II. in III. odseku velja tudi na prevozu zaradi preselitve v drugo stanovanje. V primeru zavarovančeve preselitve so stvari za- varovane v stanovanju, v katere se je zavarovanec preselil, v prejšnjem stanovanju pa jamstvo preneha.
(3) Če so zavarovane stvari po II. in III. odseku odnesene iz zavarovančeve- ga stanovanja in to ni izvršeno v zvezi s preselitvijo v drugo stanovanje, ali če se stvari uporabljajo zunaj zavarovanih objektov, zavarovanje za te stvari, razen proti ropu, ki velja na območju države, navedene v polici, preneha.
(4) Če ni drugače dogovorjeno, velja zavarovanje le v državi, navedeni v polici.
39. člen - ZAVAROVALNA VREDNOST
(1) Zavarovalna vrednost se določa po cenah v kraju, kjer so zavarovane stvari.
(2) Za zavarovane rizike, za katere je zavarovanje sklenjeno na novo vre- dnost, je zavarovalna vrednost:
1) za etažno lastnino in pomožne gradbene objekte, njihova nova gradbena vrednost;
2) za premičnine nabavna cena novih stvari, povišana za morebitne odvisne stroške (prevoz, montaža).
(3) Za zavarovane rizike, za katere je zavarovanje sklenjeno na dejansko (sedanjo) vrednost, je zavarovalna vrednost:
1) za etažno lastnino in pomožne gradbene objekte, njihova nova grad- bena vrednost, zmanjšana za znesek vrednosti, izgubljene zaradi obrabe, starosti in ekonomske ter tehnične zastarelosti (amortizacije);
2) za premičnine nabavna cena novih stvari, povišana za morebitne odvisne stroške (prevoz, montaža) ter zmanjšana za znesek vre- dnosti, izgubljene zaradi obrabe, starosti in ekonomske ter tehnične zastarelosti (amortizacije).
40. člen - OBRAČUN ŠKODE
(1) Za zavarovane rizike, za katere je zavarovanje sklenjeno na novo vre- dnost, se škoda, ki jo krije zavarovanje, obračuna v primeru:
1) uničenja ali izginitve zavarovane stvari - po zavarovalni vrednosti stvari (določeni v (2) odstavku 39. člena) ob zaključku likvidacije zavarovalnega primera, zmanjšani za vrednost ostankov;
2) poškodovanja zavarovane stvari - po stroških popravila in materiala, kolikor bi znašali ob zaključku likvidacije zavarovalnega primera, zmanjšanih za vrednost ostankov.
V škodo se ne računajo stroški, ki so nastali ob popravilu zaradi izboljšave, izpopolnitve ali drugih sprememb na zavarovani stvari.
(2) Za zavarovane rizike, za katere je zavarovanje sklenjeno na dejansko (sedanjo) vrednost, se škoda, ki jo krije zavarovanje, obračuna v primeru:
1) uničenja ali izginitve zavarovane stvari - po zavarovalni vrednosti stvari (določeni v (3) odstavku 39. člena) ob zaključku likvidacije zavarovalnega primera, zmanjšani za vrednost ostankov;
2) poškodovanja zavarovane stvari - po stroških popravila in materiala, kolikor bi znašali ob zaključku likvidacije zavarovalnega primera, zmanjšanih za vrednost ostankov.
V škodo se ne računajo stroški, ki so nastali ob popravilu zaradi izboljšave, izpopolnitve ali drugih sprememb na zavarovani stvari.
(3) Šteje se, da je stvar uničena in se zato škoda obračuna po 1) točki (1) ali
(2) odstavka tega člena, če bi stroški popravila dosegli vrednost stvari, zmanjšano za vrednost ostankov.
(4) Ostanki uničenih ali poškodovanih stvari ostanejo zavarovancu in se obračunajo po tržni ceni ob zaključku likvidacije zavarovalnega primera ter po stanju, v kakršnem so bili takoj po zavarovalnem primeru.
41. člen - XXXXXXX XXXXXXXXXXXXX (ZAVAROVALNINA / ODŠKODNINA)
(1) Zavarovalnica plača obračunano škodo v polnem znesku, vendar največ do dogovorjene zavarovalne vsote.
(2) Če se ob zavarovalnem primeru ugotovi, da je zavarovanec ob sklenitvi zavarovanja zavarovalnici sporočil napačne ali nepopolne podatke, na podlagi katerih se obračunava zavarovalna premija, in je bila zaradi tega obračunana prenizka premija, se uporablja načelo sorazmerja. To pomeni, da se vsaka zavarovalnina iz naslova II., III., IV. in V. odseka zmanjša v sorazmerju med plačano premijo in premijo, ki bi morala biti plačana.
(3) Če se ob zavarovalnem primeru ugotovi, da je na polici navedena za- varovalna neto površina etažne lastnine manjša od zavarovalne neto površine stanovanja zavarovanca in je bila zaradi tega obračunana pre- nizka premija, se uporablja načelo sorazmerja. To pomeni, da se vsaka zavarovalnina iz naslova II., III., IV. in V. odseka zmanjša v sorazmerju med plačano premijo in premijo, ki bi morala biti plačana.
(4) Če je v zavarovalni pogodbi dogovorjeno, da zavarovanec sam nosi del škode (soudeležba), se pri izračunu zavarovalnine upošteva tudi dogovorjena soudeležba zavarovanca.
(5) Nujne stroške za ukrepe, ki naj bi odvrnili in zmanjšali škodo, in ki so po nastanku zavarovalnega primera storjeni po nalogu zavarovalnice, mora ta povrniti v celoti, ne glede na zavarovalno vsoto.
(6) Ob zaključku likvidacije zavarovalnega primera se izplača zavarovalnina, zmanjšana za morebitno že izplačano akontacijo, revalorizirano za stopnjo rasti cen življenjskih potrebščin v državi, v kateri se nahaja predmet zavarovanja, od izplačila akontacije do zaključka likvidacije zavarovalnega primera.
42. člen - IZSLEDITEV UKRADENIH STVARI
(1) Če zavarovanec kakorkoli izve, kje so ukradene stvari, mora s sodelo- vanjem pristojnih organov za notranje zadeve nemudoma ukreniti vse potrebno, da ugotovi istovetnost teh stvari in da jih dobi čimprej nazaj ter o tem takoj obvestiti zavarovalnico.
(2) Če zavarovanec še ni prejel zavarovalnine za najdene stvari, jih mora prevzeti. Če so stvari poškodovane, se škoda obračuna po določilih 40. člena teh pogojev.
(3) Če je zavarovanec že prejel zavarovalnino, preden je izvedel, kje so ukradene stvari, jih lahko, če so najdene, zahteva zase, pri tem pa mora zavarovalnici vrniti zavarovalnino, prejeto za stvari, ki so bile najdene nepoškodovane. Če pa so najdene stvari poškodovane, jih zavarova- nec lahko zahteva zase po sporazumno določeni vrednosti in mora vrniti zavarovalnici ustrezajoči del zavarovalnine. Če zavarovanec teh stvari noče sprejeti, preidejo v last zavarovalnice. Če zavarovalnica s prodajo doseže izkupiček, ki presega znesek izplačane zavarovalnine in prodajnih stroškov, se ta presežek prizna zavarovancu.
43. člen - KLAVZULA O IZKLJUČITVI TERORISTIČNIH DEJANJ
(1) Ne glede na druge določbe te zavarovalne pogodbe ni krita škoda, ki je nastala v neposredni ali posredni povezavi s terorističnim dejanjem, niti katerikoli stroški, ki so nastali kot posledica škode, in sicer niti v primeru, če je skupaj s terorističnim dejanjem na nastanek škode vplival še kak drug vzrok ali dejanje.
(2) Šteje se, da je teroristično dejanje vsako nasilno dejanje, ki ogroža človeško življenje, premično oziroma nepremično premoženje ali in- frastrukturo, in sicer s silo, nasiljem ali grožnjo in je izvedeno zaradi političnih, verskih ideoloških ali podobnih namenov ter ima namen vplivati na vlado kakšne države ali ustrahovati javnost ali katerikoli njen del ali pa ima tak učinek. Za teroristično dejanje se šteje tako dejanje, ki je izvedeno samostojno, kakor tudi tisto, ki je izvedeno v povezavi s katerokoli organizacijo ali oblastjo.
(3) Iz kritja so izključeni tudi škoda in stroški, nastali zaradi preprečevanja oziroma zatiranja terorističnih dejanj.
44. člen - OSNOVA ZA OBRAČUN PREMIJE
Osnova za obračun premije je zavarovalna neto površina etažne lastnine večstanovanjske zgradbe (neto površina stanovanjskih prostorov vključno s pomožnimi stanovanjskimi prostori klet, loža, shramba, garaža, podstrešje, vse brez korekcijskih faktorjev in vse v okviru večstanovanjske zgradbe).
45. člen - OMEJITEV OBVEZNOSTI ZARADI DRUGIH ZAVAROVANJ
Če ima zavarovanec za iste stvari sklenjeno poleg paketnega zavarovanja premoženja in premoženjskih interesov etažnih lastnikov še kakšno drugo zavarovanje (npr. požarno zavarovanje, zavarovanje odgovornosti itd.), se ob zavarovalnem primeru izplača zavarovalnina na podlagi drugega zavaro- vanja. Iz zavarovanja premoženja etažnih lastnikov se izplača zavarovalnina samo takrat, ko kritje po drugem zavarovanju ni bilo zadostno, in sicer v višini zneska nepokritega dela škode.
46. člen - NEVARNOSTNE OKOLIŠČINE
(1) Pri sklenitvi zavarovalne pogodbe mora zavarovalec zavarovalnici prijaviti vse okoliščine, ki so pomembne za ocenitev nevarnosti (teže rizika) in za katere je vedel oziroma bi moral vedeti. Za okoliščine, ki so pomembne za ocenitev nevarnosti, se štejejo zlasti okoliščine, ki so zavarovalcu znane in na podlagi katerih je določena in obračunana premija, kakor tudi one, ki so navedene v zavarovalni pogodbi. Te oko- liščine lahko zavarovalec in zavarovalnica določita tudi skupaj.
(2) Zavarovalec mora omogočiti zavarovalnici pregled in revizijo rizika, kakor tudi določitev največje verjetne škode.
47. člen - SKLENITEV ZAVAROVALNE POGODBE
(1) Zavarovalna pogodba je sklenjena na podlagi pisne ponudbe.
(2) Zavarovalnica lahko po prejemu ponudbe zahteva dopolnitve ali poja- snila. Šteje se, da je ponudba prispela k zavarovalnici, ko le-ta prejme zahtevane dopolnitve ali pojasnila.
(3) Določbe o sklenitvi zavarovalne pogodbe se uporabljajo tudi, ko se spremeni obstoječa zavarovalna pogodba, razen v primeru spremembe zavarovalnih pogojev ali premijskega cenika.
48. člen - ZAČETEK IN KONEC
ZAVAROVALNEGA KRITJA
(1) Obveznost zavarovalnice iz zavarovalne pogodbe se prične po izteku
24. ure dneva, ki je v polici naveden kot začetek zavarovanja, če je do tega dne plačana prva premija oziroma po izteku 24. ure dneva, ko je premija plačana, če ni drugače dogovorjeno.
(2) Obveznost zavarovalnice preneha po izteku 24. ure dneva, ki je v polici naveden kot dan poteka zavarovanja. Če je v polici naveden samo začetek zavarovanja, se zavarovanje nadaljuje iz leta v leto, dokler ga katera od pogodbenih strank pisno ne odpove. Odpovedati ga mora vsaj 3 mesece pred koncem tekočega zavarovalnega leta. Zavarovalec lahko odpove zavarovalno pogodbo brez odpovednega roka, če po sklenitvi zavarovalne pogodbe brez svoje krivde postane brezposeln ali v primeru smrti ožjega družinskega člana (zakonski ali izvenzakonski partner, starši otroci, posvojitelji, posvojenci), ki je član njegovega gospodinjstva. V tem primeru odpoved zavarovanja učinkuje od 24. ure dneva, ko je zavarovalnica od zavarovalca prejela odpovedno izjavo z ustreznimi dokazili.
49. člen - PREVREDNOTENJE
Zavarovalnica ima pravico vsakoletno povišati zavarovalne premije največ v višini porasta indeksa cen življenjskih potrebščin v Republiki Sloveniji v obdobju med 1.10. preteklega in 1.10. predpreteklega leta. Istočasno je zavarovalnica dolžna vsaj v enakem deležu povišati tudi temeljni zavaro- valni vsoti za zavarovanje zgradb in premičnin, ki sta navedeni na obračunu zavarovalnega kritja, ter zavarovalne vsote iz 5., 9. in 12. člena teh pogojev.
50. člen - PLAČILO PREMIJE
(1) Prvo ali enkratno premijo mora zavarovalec plačati ob prejemu zavaro- valne listine, naslednje premije pa prvi dan vsakega zavarovalnega leta. Plačilo premije na podlagi računa ali drugega dokumenta, kjer se običajno določi rok plačila, se pri plačilu prve premije šteje za dogovor o tem, da je treba premijo plačati ob sklenitvi zavarovalne pogodbe.
Če je dogovorjeno, da se premija plačuje v obrokih, zapadejo ob na- stanku zavarovalnega primera v plačilo vsi premijski obroki tekočega zavarovalnega leta.
(2) Če je dogovorjeno, da se premija plačuje v obrokih ali za nazaj, se lahko obračunajo redne obresti od zneska premije, za katero je dogovorjena odložitev plačila. Če obročna premija ni plačana do dneva zapadlosti, se lahko obračunajo zamudne obresti.
(3) Če je premija plačana po pošti, velja za čas plačila dan, ko je bil premij- ski znesek pravilno izročen pošti. Če pa je premija plačana s plačilnim nalogom, velja za čas plačila dan, ko pride nalog k banki zavarovalnice.
(4) Če je bila glede na dogovorjeni čas zavarovanja v zavarovalni pogodbi določena nižja premija, zavarovanje pa je iz kateregakoli razloga prene- halo pred potekom tega časa, ima zavarovalnica pravico terjati razliko do tiste premije, ki bi jo moral zavarovalec plačati, če bi bila pogodba sklenjena le za toliko časa, kolikor je resnično trajala.
(5) V primeru prenehanja veljavnosti zavarovalne pogodbe zaradi neplačane zapadle premije mora zavarovalec plačati premijo za neplačani čas do dneva prenehanja veljavnosti pogodbe ali celotno premijo za tekoče zavarovalno leto, če je do dneva prenehanja veljavnosti pogodbe nastal zavarovalni primer, za katerega mora zavarovalnica plačati zavaroval- xxxx.
51. člen - POSLEDICE, ČE PREMIJA NI PLAČANA
(1) Obveznost zavarovalnice, da izplača zavarovalnino, preneha v primeru, če zavarovalec do zapadlosti ne plača zavarovalne premije, ki je zapadla po sklenitvi pogodbe, in tega tudi ne stori kdo drug, ki je za to zainte- resiran, po tridesetih dneh od dneva, ko je bilo zavarovalcu vročeno priporočeno pismo zavarovalnice z obvestilom o zapadlosti premije, pri čemer pa ta rok ne more izteči prej, preden ne preteče trideset dni od zapadlosti premije.
(2) Zavarovalnica lahko po izteku roka iz prvega odstavka tega člena, če je zavarovalec v zamudi s plačilom premije, ki jo je treba plačati po sklenitvi pogodbe, oziroma druge in naslednjih premij, razdre zavaro- valno pogodbo brez odpovednega roka, s tem da razdrtje zavarovalne pogodbe nastopi z iztekom roka iz prvega odstavka tega člena in s prenehanjem zavarovalnega kritja, če je bil zavarovalec na to opozorjen v priporočenem pismu z obvestilom o zapadlosti premije in o prenehanju zavarovalnega kritja.
(3) Če zavarovalec plača premijo po izteku roka iz prvega odstavka tega člena, vendar v enem letu od zapadlosti premije, je zavarovalnica dolžna, če nastane zavarovalni primer od 24. ure po plačilu premije in zamudnih obresti, plačati zavarovalnino. Če zavarovalec premije v tem roku ne plača, zavarovalna pogodba preneha veljati s potekom zavarovalnega leta.
52. člen - POVRAČILO PREMIJE
(1) Zavarovalnici pripada premija za tekoče zavarovalno leto v celoti, če je zavarovana stvar uničena zaradi zavarovane nevarnosti.
(2) Zavarovalnica vrne del premije za neuporabljeni čas zavarovanja, če je zavarovana stvar uničena zaradi nezavarovane nevarnosti.
(3) Če je zavarovana stvar uničena pred začetkom jamstva, vrne zavaro- valnica vso plačano premijo.
(4) V drugih primerih prenehanja veljavnosti zavarovalne pogodbe pred koncem dobe, za katero je plačana premija, pripada zavarovalnici premija do tistega dne, do katerega traja njeno jamstvo, če ni drugače dogovorjeno.
53. člen - DOPLAČILO NA PRETEKLO ŠKODNO DOGA- JANJE ZARADI NEVARNOSTI POPLAVE IN VLOMSKE TATVINE
(1) Če je zavarovanec imel enega ali več zavarovalnih primerov zaradi nevarnosti poplave po sklenitvi zavarovalne pogodbe, se po preteku zavarovalnega leta, v katerem je nastopil zavarovalni primer zaradi nevarnosti poplave, do prenehanja zavarovalne pogodbe obračunava doplačilo v višini 25 % od zavarovalne premije za temeljna zavarovalna kritja in dodatno zavarovanje poplave.
(2) Če je zavarovanec imel enega ali več zavarovalnih primerov zaradi nevarnosti vlomske tatvine po sklenitvi zavarovalne pogodbe, se po preteku zavarovalnega leta, v katerem je nastopil zavarovalni primer zaradi nevarnosti vlomske tatvine, do prenehanja zavarovalne pogodbe obračunava doplačilo v višini 25 % od zavarovalne premije za temeljna zavarovalna kritja.
54. člen - ZAVAROVALNI PRIMER
Pri zavarovanju stvari se šteje, da je nastal zavarovalni primer v trenutku, ko so zaradi ene izmed zavarovanih nevarnosti začele nastajati poškodbe na zavarovani stvari.
55. člen - ZAVAROVANČEVE DOLŽNOSTI PO ZAVAROVALNEM PRIMERU
(1) Zavarovanec mora prijaviti zavarovalnici nastanek zavarovalnega pri- mera najkasneje v treh dneh od dneva, ko zanj zve.
(2) Zavarovanec mora o zavarovalnem primeru, ki je nastal zaradi požara, eksplozije, vlomske tatvine in ropa oziroma poskusa teh dejanj ter tatvine takoj obvestiti pristojni organ za notranje zadeve (policijo) ter navesti, katere stvari so bile uničene ali poškodovane.
(3) V primeru škode zaradi razbitja stekla mora zavarovanec prijavi škode priložiti tudi fotografije.
(4) Zavarovanec mora dati zavarovalnici vse podatke in druge dokaze, ki so potrebni za ugotavljanje vzroka, obsega in višine škode.
(5) Če zavarovanec svoje obveznosti iz tega člena v dogovorjenem roku ne izpolni, lahko zavarovalnica odkloni plačilo zavarovalnine, če zaradi te opustitve ne more ugotoviti nastanka zavarovalnega primera ali obsega poškodovanja zavarovanih stvari.
56. člen - IZVEDENSKI IN PRITOŽBENI POSTOPEK
(1) Vsaka pogodbena stranka lahko zahteva, naj določena sporna dejstva ugotavljajo izvedenci.
(2) Vsaka stranka imenuje enega izvedenca izmed oseb, ki s strankami niso v delovnem razmerju. Imenovana izvedenca pred začetkom dela imenujeta tretjega izvedenca, ki da svoje mnenje le, kadar so ugotovitve prvih dveh izvedencev različne in le v mejah njunih ugotovitev.
(3) Vsaka stranka nosi stroške za izvedenca, ki ga je imenovala, za tretjega izvedenca nosi vsaka stranka polovico stroškov.
(4) Ugotovitve izvedencev so obvezne za obe strani.
(5) Zoper poravnalno ponudbo zavarovalnice ali odklonitev zahtevka je dovoljena pisna pritožba na pritožbeno komisijo zavarovalnice. Pritožba se vloži pri tisti organizacijski enoti zavarovalnice, ki je zahtevek obrav- navala.
(6) Zavarovalnica obravnava tudi pritožbe, v katerih se zatrjuje kršitev poslovne morale. Pritožba se vloži pri tisti organizacijski enoti zavaro- valnice, pri kateri naj bi kršitev nastala.
57. člen - ZAVAROVANJE PO ZAVAROVALNEM PRIMERU
(1) Po zavarovalnem primeru, pri katerem so bile zavarovane stvari poško- dovane, se zavarovalno razmerje nadaljuje brez spremembe.
(2) Za stvari, ki po zavarovalni pogodbi veljajo za uničene, zavarovanje po zavarovalnem primeru preneha.
58. člen - SPREMEMBA ZAVAROVALNIH POGOJEV ALI PREMIJSKEGA CENIKA
(1) Če zavarovalnica spremeni zavarovalne pogoje ali premijski cenik, je dolžna o tem obvestiti zavarovalca na primeren način (individualno obvestilo, objava v javnih občilih ali na spletni strani in podobno).
(2) Če zavarovalec zavarovalne pogodbe v 30 dneh od dneva obvestila ne odpove, se novi zavarovalni pogoji oziroma premijski cenik uporabljajo na začetku naslednjega zavarovalnega leta.
(3) Če zavarovalec zavarovalno pogodbo odpove, le-ta preneha veljati s potekom zavarovalnega leta, v katerem je zavarovalnica prejela odpoed.
59. člen - SPREMEMBA NASLOVA
(1) Zavarovalec mora obvestiti zavarovalnico o spremembi naslova svojega bivališča ali svojega imena v petnajstih dneh od dneva spremembe.
(2) Če je zavarovalec spremenil naslov bivališča ali svoje ime, pa tega ni sporočil zavarovalnici, zadošča, da zavarovalnica obvestilo, ki ga mora sporočiti zavarovalcu, pošlje na naslov njegovega zadnjega znanega bivališča ali ga naslovi na zadnje znano ime.
60. člen - NAČIN OBVEŠČANJA
(1) Vsa obvestila in izjave, ki jih je treba dati po določbah zavarovalne po- godbe, morajo biti pisne z izjemo obvestila zavarovalnice po 58. členu teh pogojev.
(2) Obvestilo ali izjava je dana pravočasno, če se pred koncem roka pošlje s priporočenim pismom.
(3) Izjava, ki jo je treba dati drugemu, velja šele tedaj, ko jo ta prejme.
61. člen - VARSTVO OSEBNIH PODATKOV
(1) Zavarovalec dovoljuje, da v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, osebne podatke iz zavarovalne pogodbe obdeluje zavaroval- nica in z njo kapitalsko povezana podjetja ter pooblaščena podjetja za zastopanje in posredovanje zavarovanj ter da se ti podatki uporabljajo v zbirkah podatkov, ki jih vzpostavijo, vodijo in vzdržujejo navedena podjetja. Pooblaščena podjetja za zastopanje in posredovanje so pod- jetja, ki so z zavarovalnico sklenila pogodbo o zavarovalnem zastopanju oziroma posredovanju in pogodbo o obdelavi osebnih podatkov.
(2) Zavarovalec dovoljuje, da v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, zavarovalnica obdeluje osebne podatke iz prejšnjega odstav- ka, razen občutljivih osebnih podatkov, tudi za namen neposrednega trženja zase in za povezane družbe, ki se ukvarjajo z zavarovalniško dejavnostjo in so navedene na seznamu, dostopnem na: www2.zav-tri- xxxx.xx/xxxxxxxxxxxxxx/xxxxx.xxx?xxx00. Zavarovalec lahko dovoljenje za obdelavo osebnih podatkov za namen neposrednega trženja kadarkoli prekliče s pisno zahtevo, poslano na naslov: Zavarovalnica Triglav, d.d., Miklošičeva 19, 1000 Ljubljana.
62. člen - UPORABA ZAKONA
Za razmerje med zavarovalcem oziroma zavarovancem na eni in zavaro- valnico na drugi strani se uporabljajo tudi določila Obligacijskega zakonika.
63. člen - PRISTOJNOST V PRIMERU SPORA
Spore med zavarovalcem oziroma zavarovancem na eni in zavarovalnico na drugi strani rešuje sodišče, pristojno po kraju sklenitve zavarovalne pogodbe, ali po posebnem dogovoru Xxxxxxxxx pri Zavarovalnici Xxxxxxx, d.d., ali pa po posebnem dogovoru Mediacijski center pri Slovenskem zavarovalnem združenju.
Za izvajanje nadzora nad zavarovalnico je pristojna Agencija za zavarovalni nadzor, Trg republike 3, Ljubljana. Ti splošni pogoji z oznako PG-vik-t02/15-3 se uporabljajo od 1. marca 2015.