SPLOŠNE DOLOČBE [1] Splošni pogoji za nezgodno zavarovanje oseb (v nadaljnjem besedilu: splošni pogoji) so sestavni del pogodbe o nezgodnem zavarovanju oseb, sklenjene med zavarovalcem in Zavarovalnico Xxxxxxx, d.d. (v nadaljnjem besedilu: zavarovalnica). [2] S temi splošnimi pogoji se urejajo odnosi med zavarovalnico in zavarovalcem za sledeče zavarovane nevarnosti, ki so posledica nezgode: - smrt, - invalidnost - trajna izguba splošne delovne sposobnosti (popolna ali delna), - invalidnost z izplačilom mesečne nezgodne rente, - zlom, izpah in opekline, - prehodna nesposobnost za redno delo, - nastanek stroškov zdravljenja, - nastanitev in zdravljenje v bolnišnici. Ostali primeri se urejajo s posebnimi in dopolnilnimi pogoji ali s posebnimi določili na zavarovalni polici. [3] Izrazi, navedeni v splošnih pogojih, pomenijo: - zavarovalec - fizična ali pravna oseba, ki sklene zavarovalno pogodbo z zavarovalnico; - zavarovanec - oseba, od katere smrti, invalidnosti ali zdravljenja zaradi telesne poškodbe je odvisno izplačilo zavarovalnine; - ponudnik - oseba, ki želi skleniti zavarovanje in v ta namen predloži pisno ponudbo zavarovalnici; - ponudba - obrazec zavarovalnice, ki vsebuje bistvene elemente zavarovalne pogodbe; - upravičenec - oseba, ki ji zavarovalnica izplača zavarovalno vsoto oziroma njen ustrezni del ali nadomestilo; - polica - listina o sklenjeni zavarovalni pogodbi; - zavarovalna vsota - največji znesek, do katerega zavarovalnica jamči; - premija - znesek, ki ga mora zavarovalec plačati po zavarovalni pogodbi; - zavarovalnina - znesek, ki ga izplača zavarovalnica in predstavlja obveznost zavarovalnice za posamezen zavarovalni primer; - zlom - prelom kosti, kot tudi poka ali odlom kosti (fisura in abrupcija); - izpah - popolni izpah kosti v sklepu.
UVODNE DOLOČBE 1.1 S Splošnimi pogoji poslovanja pri posredovanju v prometu z nepremičninami (v nadaljevanju: Splošni pogoji) se urejajo pravna razmerja med nepremičninsko družbo in naročiteljem. 1.2 Splošni pogoji so sestavni del vsake pogodbe o posredovanju, ki jo nepremičninska družba sklene z naročiteljem. Sestavni del vsake pogodbe o posredovanju sta tudi vsakokrat veljavni cenik storitev nepremičninske družbe in kopija zavarovalne police. 1.3 V primeru, da pogodba o posredovanju vsebuje določila, ki so v nasprotju s temi Splošnimi pogoji, prevladajo določila pogodbe o posredovanju. 1.4 Nepremičninska družba je sprejela zavezo o spoštovanju Kodeksa dobrih poslovnih običajev v prometu z nepremičninami, ki ga je dne 30.08.2011 sprejelo Združenje družb za nepremičninsko posredovanje pri GZS – Zbornici za poslovanje z nepremičninami (avgust 2011).
ROK PLAČILA Rok plačila je trideset (30) koledarskih dni, šteto od dneva izstavitve računa.
KONČNE DOLOČBE 18.1 Neizvršitev ali zamuda pri izvršitvi katere koli pravice, zahtevka ali pravnega sredstva SID banke po ali v zvezi s kreditno pogodbo se ne šteje za umik ali odpoved pravici, zahtevku ali pravnemu sredstvu, niti ne bo posamezna ali delna uveljavitev pravice, zahtevka ali pravnega sredstva preprečila nadaljnje ali drugačne uporabe katerekoli druge pravice, zahtevka ali pravnega sredstva po tej ali v zvezi s kreditno pogodbo. Pravice, zahtevki ali pravna sredstva zagotovljena s kreditno pogodbo ne izključujejo uveljavljanja katerih koli drugih pravic, zahtevkov ali pravnih sredstev, ki jih zagotavlja zakon ali podzakonski akti. 18.2 Morebitna neveljavnost katere od določb (ali njenega dela) kreditne pogodbe, nemožnost njene izvršitve kot tudi neurejenost ali pomanjkljiva urejenost posameznega vprašanja v kreditni pogodbi ne vpliva na veljavnost in izvršljivost drugih določb kreditne pogodbe kot celote. V primeru neveljavnosti ali nezmožnosti izvrševanja take določbe ali njenega dela ali neurejenosti posameznega vprašanja v kreditni pogodbi, bo takšno določbo ali pogodbeno praznino nadomestila razlaga ali druga določba, ki je najbližja namenu pogodbenih strank in gospodarskemu namenu kreditne pogodbe v času sklenitve kreditne pogodbe, če se pogodbeni stranki ne dogovorita drugače. 18.3 Kreditojemalec ne more odstopiti pravic oziroma prenesti svojih pravic in obveznosti iz kreditne pogodbe na tretjo osebo. 18.4 Kreditna pogodba se lahko spremeni le ob soglasju obeh pogodbenih strank, s sklenitvijo pisnega dodatka h kreditni pogodbi. Priloge h kreditni pogodbi so njen sestavni del, vključno z vsemi spremembami, dogovorjenimi med pogodbenima strankama. 18.5 Kreditna pogodba je sestavljena in se presoja po pravu Republike Slovenije. 18.6 Za reševanje morebitnih sporov nastalih iz ali v zvezi s kreditno pogodbo, ki jih pogodbeni stranki ne bi mogli rešiti sporazumno, je pristojno stvarno pristojno sodišče v Ljubljani. Ne glede na to lahko XXX banka svoje pravice iz ali v zvezi s kreditno pogodbo uveljavlja pri vsakem drugem za kreditojemalca pristojnem sodišču. 18.7 Kreditna pogodba je sestavljena v Treh ali štirih. enakih izvodih, od katerih kreditojemalec prejme en izvod, SID banka pa Dva ali tri. izvode. 18.8 Kreditna pogodba začne veljati z dnem, ko jo podpišejo pooblaščeni predstavniki obeh pogodbenih strank. Ljubljana, dne [pisemska glava kreditojemalca] (firma/ime in sedež izdajatelja menice) (kraj in datum izdaje izjave in naloga)
SPLOŠNA DOLOČILA I.1. S tem dokumentom se urejajo na delovišču, ki je na območju JAVNEGA PODJETJA ENERGETIKA LJUBLJANA, d.o.o., na naslovu Xxxxxxxxxxx xxxxx 00, Xxxxxxxxx, skupni varnostni ukrepi, zlasti pa: I.2. Podpisnika sporazuma uvodoma ugotavljata, da bo izvajalec opravljal v skladu s pogodbo dogovorjena dela na delovišču oz. na objektu naročnika in se s tem sporazumom dogovorita, da bosta uskladila svoje delo tako, da bo zagotovljena varnost pred tveganjem za poškodbe in zdravje pri delu njunih delavcev in se dogovorila kot sledi v nadaljevanju. Kot skupno delovišče se šteje tista delovna površina, kjer istočasno opravljajo dela delavci dveh ali več izvajalcev.
ugotovitvene določbe Pogodbeni stranki nesporno ugotavljata, da: - je Xxxxx oseba javnega prava, ki je na podlagi slovenske kohezijske uredbe in pogodbe dolžan opravljati predpisane naloge v okviru načrtovanja evropske kohezijske politike in načina izbora operacij in izvajanja operacij, - predstavljajo sredstva, dodeljena VIZ v skladu s to pogodbo, sredstva kohezijske politike, ki se VIZ na podlagi te pogodbe izplačajo kot sredstva iz proračuna Evropske unije in iz proračuna Republike Slovenije (slovenska udeležba), - je namen sofinanciranja operacij iz sredstev evropske kohezijske politike izključno sofinanciranje tistih upravičenih stroškov in izdatkov izbranih operacij ali njihovih delov, ki niso obremenjene s kršitvami veljavnih predpisov ali te pogodbe, - je javni razpis kot način izbora operacije za dodelitev sredstev potrdilo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (v nadaljevanju ministrstvo), ki nastopa v vlogi organa upravljanja, v pogodbi o sofinanciranju št. C3330-17-249000 izvedbe operacije »Program nadaljnje vzpostavitve IKT infrastrukture v vzgoji in izobraževanju«, z dne 21.7.2017 - se je VIZ prijavil na javni razpis za sofinanciranje dejavnosti »Izgradnja brezžičnih omrežij« in dejavnosti »Nakup IKT opreme« v okviru Programa nadaljnje vzpostavitve IKT infrastrukture v vzgoji in izobraževanju (v nadaljnjem besedilu: javni razpis), ki ga je Xxxxx v vlogi posredniškega organa skladno s slovensko kohezijsko uredbo, objavil v 29.9.2017 (UL RS št. 54/2017), - je bil VIZ izbran na javnem razpisu za sofinanciranje dejavnosti »Izgradnja brezžičnih omrežij« in dejavnosti »Nakup IKT opreme« v okviru Programa nadaljnje vzpostavitve IKT infrastrukture v vzgoji in izobraževanju, - se ta pogodba sklepa na podlagi predpisov in navodil iz 1. člena te pogodbe, ki sta jih pri izvajanju pogodbenih obveznosti dolžni spoštovati obe pogodbeni stranki in njihovo vsebino sprejemata kot del te pogodbe, - se v primeru kolizije med pogodbenimi določbami in pravnimi akti, ki so navedeni 1. členu te pogodbe, uporabijo evropski predpisi in pogoji, pod katerimi EU državi članici, to je Republiki Sloveniji, podeljuje sredstva sofinanciranja in da je VIZ z obveznostmi organov Republike Slovenije, tj. ministrstva v razmerju do EU seznanjen, - je VIZ seznanjen, da s podpisom te pogodbe vstopa v pogodbeno razmerje, ki ga pogodbeni stranki ne moreta oblikovati prosto, ker je pogodba v določenem delu pod javnopravnim režimom, ki odstopa od splošnih pravil pogodbenega prava, - Xxxxx nastopa v pogodbi kot nosilec javnega interesa in pri njegovem uresničevanju razpolaga s pooblastili, ki pomenijo enostransko poseganje v določbe te pogodbe, zlasti v delih, ki se nanašajo na pristojnosti Arnesa in organa upravljanja ter nadzora v zvezi nadzorom nad porabo sredstev in pooblastilom za ta nadzor, - je VIZ seznanjen z obveznostmi in pristojnostmi Republike Slovenije glede deljenega upravljanja med Republiko Slovenijo in Evropsko komisijo za sredstva ESI skladov in da Evropska komisija in Republika Slovenija uporabljata načelo dobrega finančnega poslovanja v skladu s 30. členom Uredbe 966/2012/EU, ki se uporablja za evropski proračun, - je VIZ seznanjen, da se ta pogodba sklepa pod pogoji, določenimi s predpisi in navodili iz 1. člena te pogodbe in da prevzema vse obveznosti, ki bi jih iz te pogodbe imela Republika Slovenija nasproti Evropski komisiji, kakor tudi, da morajo biti vse aktivnosti, ki se podpirajo iz ESI skladov, v skladu z veljavnim pravom EU in nacionalnim pravom v zvezi z njegovo uporabo, - Arnes, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ali drug pristojen organ spremlja in nadzira izvajanje te pogodbe ter namensko porabo sredstev kohezijske politike. Xxxxx lahko za spremljanje, nadzor in evalvacijo operacije ter porabo proračunskih sredstev angažira tudi zunanje izvajalce ali pooblasti druge organe ali institucije, - so vsi udeleženci evropske kohezijske politike dolžni preprečevati, odkrivati in odpravljati nepravilnosti ter poročati o njih kakor tudi izvajati finančne in druge popravke v povezavi z odkritimi posameznimi ali sistemskimi nepravilnostmi, - se finančni popravki določijo na posameznih primerih ugotovljenih neupravičenih izdatkov, kadar pa zneska neupravičenih izdatkov ni mogoče natančno določiti, se kot finančni popravek uporabi pavšalni znesek ali ekstrapolirani finančni popravek, - je VIZ seznanjen, da neizvršitev finančnega popravka za Republiko Slovenijo pomeni neupravičeno obremenitev državnega proračuna, kot to določa 85. člen Uredbe 1303/2013/EU, - ima VIZ možnost ugovora zoper vmesna poročila Arnesa, organa upravljanja, organa za potrjevanje, revizijskega organa, drugih nadzornih organov, vključenih v izvajanje, upravljanje, nadzor ali revizijo javnega razpisa in Operativnega programa za izvajanje kohezijske politike v programskem obdobju 2014- 2020, v katerih lahko navaja vsa dejstva in dokaze, s katerimi dokazuje svoje navedbe, - se VIZ zavezuje ravnati v skladu z ugotovitvami iz končnih poročil Arnesa, organa upravljanja, organa za potrjevanje, revizijskega organa in drugih nadzornih organov, vključenih v izvajanje, upravljanje, nadzor ali revizijo javnega razpisa in Operativnega programa za izvajanje kohezijske politike v programskem obdobju 2014-2020, ki se nanašajo na ugotovljene kršitve VIZ pri izvajanju in v zvezi z izvajanjem operacije, kar vključuje tudi izbiro in izvedbo postopka oddaje javnih naročil, - se VIZ zaveže izvršiti finančne popravke v višini in rokih, kot izhajajo iz končnih poročil Arnesa, ministrstva (posredniškega organa), revizijskega organa, Računskega sodišča RS, Evropske komisije ali drugega pristojnega organa, izvršitev celotnega finančnega popravka v določenem roku je bistvena sestavina te pogodbe, - zadržanje izplačil sredstev, finančni popravki in vračilo že izplačanih sredstev za VIZ ne pomenijo nastanka težko nadomestljive škode, - operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) v deležu 80,00% ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport v deležu 20,00%. Operacija se izvaja v okviru PROGRAMA NADALJNJE VZPOSTAVITVE IKT INFRASTRUKTURE V VZGOJI IN IZOBRAŽEVANJU (SIO-2020) V LETIH 2016-2020, - pomen izrazov, uporabljenih v tej pogodbi, je enak pomenu izrazov, kot jih določa slovenska kohezijska uredba, razen če ta pogodba izrecno določa drugačen pomen posameznega izraza.
XXXXX XXXX Izvajalec ni odgovoren za delno ali celotno neizpolnjevanje obveznosti, če je to posledica višje sile. Kot višja sila se razumejo vse okoliščine izjemnega značaja, ki so se pojavile po sklenitvi pogodbe in jih sodna praksa priznava za višjo silo. Če je izvedba pogodbenih del delno ali v celoti motena oziroma preprečena, je izvajalec o tem dolžan nemudoma obvestiti naročnika. Prav tako ga je dolžan sproti obveščati o prenehanju takih okoliščin. Pogodbeni roki se podaljšajo za čas trajanja višje sile. Na zahtevo naročnika je izvajalec dolžan dokazati obstoj višje sile.
Posebna določila Za izgubo enega členka palca se prizna polovica, za izgubo enega členka ostalih prstov pa se prizna 1/3 odstotka, ki je določena za ta prst.
Uvodna določila 1.1. Ta dokument določa obvezne in nujne vsebine kreditnih pogodb Finančne institucije, kot kreditodajalke, s Končnimi prejemniki, kot kreditojemalci, na katere se z izboljšanjem njihovega dostopa do dolžniških virov financiranja in/ali z ugodnejšimi pogoji zadolževanja prenaša finančna korist, ki izvira iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj, s katerimi v okviru Sklada skladov upravlja SID banka in ki primarno zagotavljajo kritje tveganja izgube iz naslova unovčenja jamstev iz Pogodbe o udeležbi brez financiranja.
ODSTOP OD POGODBE Pogodbeni stranki sta sporazumni, da lahko naročnik odstopi od pogodbe: če izvajalec po pisnem pozivu naročnika in naknadnem, največ 7 dnevnem roku, z deli ne začne ali jih ob morebitni prekinitvi daljši od 20 dni ne nadaljuje, če izvajalec po svoji krivdi zamuja z deli več kot 20 dni, nastalih zamud po krivdi izvajalca, ki imajo za posledico večjo materialno škodo, če ga nadzorni organ že tekom investicije opozori, da izvajalec izvaja dela nestrokovno in vgrajuje materiale, opremo in naprave, ki niso skladni z razpisno dokumentacijo ali potrjenimi vzorci ali dela izvaja v nasprotju s pravili stroke in dobro prakso ter s tem ogroža varnost delavcev, mimoidočih, stabilnost objekta ali namerno povzroča škodo na objektu, če izven pogodbeno dogovorjenih pogojev in brez soglasja naročnika prepusti izvedbo vseh ali pretežnega dela del podizvajalcem, in naročnik za vključitev podizvajalca v dela po tej pogodbi ne da soglasja, je bil izvajalec v času oddaje javnega naročila izvajalec v enem od položajev, zaradi katerega bi ga naročnik moral izključiti iz postopka javnega naročanja, pa s tem dejstvom naročnik ni bil seznanjen v postopku javnega naročanja; zaradi izvajalčevih hudih kršitev obveznosti iz PEU, PDEU in ZJN-3, ki jih je po postopku v skladu z 258. členom PDEU ugotovilo Sodišče Evropske unije, javno naročilo ne bi smelo biti oddano izvajalcu; je naročnik seznanjen, da je pristojni državni organ ali sodišče s pravnomočno odločitvijo ugotovilo kršitev delovne, okoljske ali socialne zakonodaje s strani izvajalca ali njegovega podizvajalca in se kršitev nanaša na dela, ki so predmet te pogodbe; izvajalec ne izpolnjuje okoljskih zahtev iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila v skladu z Uredbo o zelenem javnem naročanju; če izvajalec ne spoštuje določil te pogodbe. Naročnik začne ustrezne postopke za prekinitev te pogodbe tudi v primeru, da izvajalec ne izpolnjuje pogodbenih obveznosti na način, ki je predviden v tej pogodbi. Izvajalec sme odstopiti od pogodbe: če naročnik ne izpolnjuje svojih pogodbenih obveznosti, če mu naročnik, tudi po naknadno postavljenem roku, ki ne more biti krajši od 8 (osem) delovnih dni, ne posreduje navodil v zvezi z njegovimi vprašanji, ki so bistvena za izvedbo del, če pride izvajalec v položaj, da ni sposoben opraviti pogodbenih del. Odpoved pogodbe mora biti v vsakem primeru pisna. V odpovedi pogodbe mora biti točno navedeno, na podlagi česa se pogodba prekinja. Če pride do prekinitve te pogodbe po krivdi izvajalca, naročnik nima več nobenih finančnih obveznosti do izvajalca in pogodbenih podizvajalcev, ne glede na obseg opravljenih del.
