Vreme Vzorčne klavzule

Vreme. Storitve: Komponenta paketa storitev „Vreme“ v sistemu PCM v obliki infografike prikaže trenutne vremenske razmere ter napoved za naslednje ure in dni. Napoved vključuje temperaturo, število sončnih ur, verjetnost padavin, hitrost vetra in vremenska opozorila.
Vreme. 7.1 Opis: Storitev »Vreme« prikazuje trenutne vremenske razmere in napoved za naslednje ure in dneve za trenutno lokacijo, aktivirani cilj ter morebitne shranjene priljubljene lokacije. Napoved vsebuje na primer temperaturo, število sončnih ur, verjetnost dežja, hitrost vetra in kakovost zraka. Mogoče je tudi glasno branje s pomočjo storitve Voice Pilot.
Vreme. Morebitne navedbe v opisu vremena v posamezni državi so večletno statistično povprečje in služijo zgolj kot orientacija potniku, zato Zen Zone ne odgovarja v primeru neskladja teh podatkov z dejanskim stanjem.

Related to Vreme

  • Reklamacije V kolikor odjemalec ugovarja zaračunanemu znesku, je dolžan nesporni del plačati v pogodbeno določenem roku, za sporni del pa vložiti pisni ugovor dobavitelju v osmih dneh od dneva prejema računa ali obračuna. Dobavitelj je dolžan odjemalcu posredovati odgovor na ugovor v osmih dneh od dneva prejetja ugovora. Dobavitelj in odjemalec si bosta vse morebitne nesporazume iz njunega pogodbenega razmerja prizadevala reševati po mirni poti. Dobavitelj električne energije zagotovi pregleden, enostaven in brezplačen notranji postopek obravnave pritožb gospodinjskih odjemalcev. Dobavitelj bo storitve iz te pogodbe in splošnih pogojev izvajal kot zagotovljeno kakovost storitev skladno z določili veljavnega EZ-1. Če dobavitelj odjemalcu krši zahtevani standard kakovosti in je kršitev nastala iz razlogov na dobaviteljevi strani, je dolžan na podlagi odjemalčeve pisne zahteve, plačati nadomestilo. Višino nadomestila, način in rok plačila nadomestila za posamezno vrsto kršitve bosta dobavitelj in odjemalec dogovorila sporazumno. Nadomestilo mora biti upravičeno sorazmerno glede na višino nastale škode, težo kršitve in stopnjo odgovornosti dobavitelja. Dobavitelj zagotavlja postopek izvensodnega reševanja sporov s potrošniki v zvezi z dobavo elektrike gospodinjskim odjemalcem po EZ-1 pred neodvisnim izvajalcem izvensodnega reševanja sporov, ki izpolnjuje pogoje in zagotavlja postopek v skladu z določbami zakona, ki ureja izvensodno reševanje potrošniških sporov. Dobavitelj bo odjemalca obveščal o strukturi proizvodnih virov na izdanih računih.

  • INFORMACIJE V ZVEZI Z ODPIRANJEM PONUDB Odpiranje ponudb bo potekalo avtomatično v informacijskem sistemu e-JN dne 3. 8. 2020 in se bo začelo ob 12.05 uri na spletnem naslovu xxxxx://xxx.xxx.xx. Odpiranje poteka tako, da informacijski sistem e-JN samodejno ob uri, ki je določena za javno odpiranje ponudb, prikaže podatke o ponudniku, o variantah, če so bile zahtevane oziroma dovoljene, ter omogoči dostop do .pdf dokumenta, ki ga ponudnik naloži v sistem e-JN pod razdelek »Predračun«. Ti podatki oziroma dokumenti so vidni do zaključka postopka oddaje tega naročila.

  • Ustavitev postopka Naročnik lahko skladno z zakonodajo kadarkoli ustavi postopek. Naročnik lahko zavrne vse ponudbe. O zavrnitvi vseh ponudb bodo ponudniki obveščeni. Naročnik ne odgovarja za škodo, ki bi utegnila nastati ponudnikom zaradi ustavitve postopka, zavrnitvijo vseh ponudb ali izbranemu ponudniku zaradi nesklenitve pogodbe.

  • PODIZVAJALCI Ponudnik lahko del javnega naročila odda v podizvajanje. Podizvajalec je gospodarski subjekt, ki je pravna ali fizična oseba in za ponudnika, s katerim je naročnik sklenil pogodbo o izvedbi javnega naročila, dobavlja blago ali izvaja storitev oz. gradnjo, ki je neposredno povezana s predmetom javnega naročila. Izpolnjevanje pogojev za podizvajalce mora biti v skladu s 94. členom Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS št. 91/2015 in 14/2018). Ponudnik, ki bo javno naročilo izvajal s podizvajalci, mora v ponudbi: navesti vse podizvajalce ter vsak del javnega naročila, ki ga namerava oddati v podizvajanje kontaktne podatke in zakonite zastopnike predlaganih podizvajalcev navesti izpolnjene ESPD teh podizvajalcev v skladu z 79. členom ZJN ter priložiti zahtevo podizvajalca za neposredno plačilo, če podizvajalec to zahteva. V kolikor podizvajalec zahteva neposredno plačilo, se šteje, da je neposredno plačilo podizvajalcu obvezno in obveznost zavezuje naročnika in glavnega izvajalca. Kadar namerava ponudnik izvesti javno naročilo s podizvajalcem, ki zahteva neposredno plačilo, mora: glavni izvajalec v pogodbi pooblastiti naročnika, da na podlagi potrjenega računa oziroma situacije s strani glavnega izvajalca neposredno plačuje podizvajalcu, podizvajalec predložiti soglasje, na podlagi katerega naročnik namesto ponudnika poravna podizvajalčevo terjatev do ponudnika, glavni izvajalec svojemu računu ali situaciji priložiti račun ali situacijo podizvajalca, ki ga je predhodno potrdil. Če neposredno plačilo podizvajalcu ni obvezno, naročnik od glavnega izvajalca zahteva, da mu najpozneje v 60 dneh od plačila končnega računa oziroma situacije pošlje svojo pisno izjavo in pisno izjavo podizvajalca, da je podizvajalec prejel plačilo za izvedene gradnje ali storitve oziroma dobavljeno blago, neposredno povezano s predmetom javnega naročila. Glavni izvajalec mora med izvajanjem javnega naročila gradnje ali storitve naročnika obvestiti o morebitnih spremembah o podizvajalcih najkasneje v petih dneh po spremembi. V primeru vključitve novih podizvajalcev mora glavni izvajalec skupaj z obvestilom posredovati tudi podatke in dokumente o novih podizvajalcih. Kadar namerava ponudnik izvesti javno naročilo s podizvajalcem, mora pogoje iz III. točke teh navodil izpolnjevati tudi podizvajalec, ki sodeluje pri izvedbi javnega naročila. Naročnik lahko zavrne predlog za zamenjavo podizvajalca oziroma vključitev novega podizvajalca tudi, če bi to lahko vplivalo na nemoteno izvajanje ali dokončanje del in če novi podizvajalec ne izpolnjuje pogojev, ki jih je postavil naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Naročnik bo o morebitni zavrnitvi novega podizvajalca obvestil glavnega izvajalca najpozneje v desetih dneh od prejema predloga.

  • UGOTAVLJANJE SPOSOBNOSTI Za ugotavljanje sposobnosti mora vsak v ponudbi navedeni gospodarski subjekt (ponudnik, partner v skupni ponudbi, podizvajalec, subjekt katerega zmogljivost se uporablja) izpolnjevati pogoje skladno z določbami ZJN-3 in pogoje, ki so določeni v tej razpisni dokumentaciji. Naročnik lahko pred oddajo javnega naročila zahteva potrdila, izjave in druga dokazila iz 77. člena ZJN-3 kot dokaz neobstoja razlogov za izključitev iz 75. člena tega zakona in kot dokaz izpolnjevanja pogojev za sodelovanje v skladu s 76. členom tega zakona. Če država članica ali tretja država dokumentov in potrdil ne izdaja ali če ti ne zajemajo vseh primerov iz prvega in drugega odstavka ter b) točke četrtega in b) točke šestega odstavka 75. člena tega zakona, jih je mogoče nadomestiti z zapriseženo izjavo, če ta v državi članici ali tretji državi ni predvidena, pa z izjavo določene osebe, dano pred pristojnim sodnim ali upravnim organom, notarjem ali pred pristojno poklicno ali trgovinsko organizacijo v matični državi te osebe ali v državi, v kateri ima sedež gospodarski subjekt. Podatke, ki se vodijo v uradnih evidencah in gospodarski subjekt za njih ni predložil dokazila sam, lahko naročnik namesto v uradni evidenci preveri v enotnem informacijskem sistemu, ki predstavlja zbirko podatkov o gospodarskih subjektih ter njihovih ponudbah in ga vodi ministrstvo, pristojno za javna naročila, če gospodarski subjekt v tem sistemu naročnika izkazljivo potrdi.

  • FINANČNA ZAVAROVANJA Ponudnik mora za zavarovanje izpolnitve svoje obveznosti do naročnika, naročniku predložiti bančne garancije oziroma ustrezna kavcijska zavarovanja pri zavarovalnici. Bančne garancije oz. kavcijska zavarovanja pri zavarovalnici morajo biti brezpogojni in plačljivi na prvi poziv in morajo biti izdani po vzorcih iz razpisne dokumentacije. Uporabljena valuta je EUR. Finančna zavarovanja, ki jih ponudnik ne predloži na priloženih vzorcih iz razpisne dokumentacije, po vsebini ne smejo bistveno odstopati od vzorca bančnih garancij iz razpisne dokumentacije in ne smejo vsebovati dodatnih pogojev za izplačilo, krajših rokov, kot jih je določil naročnik, nižjega zneska, kot ga je določil naročnik ali spremembe krajevne pristojnosti za reševanje sporov med upravičencem in banko.

  • FINANČNO ZAVAROVANJE Na podlagi drugega odstavka 93. člena ZJN-3 ter f) točke 6. odstavka 62. člena ZJN-3 naročnik v postopku javnega naročanja določa naslednje obvezno zavarovanje: 12.1. Finančno zavarovanje za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti Izbrani ponudnik je dolžan najkasneje v petindvajsetih (25) dneh od podpisa okvirnega sporazuma/okvirnih sporazumov, kot pogoj za veljavnost okvirnega sporazuma/okvirnih sporazumov, izročiti naročniku finančno zavarovanje za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti (bančno garancijo banke/zavarovalnice ali kavcijsko zavarovanje zavarovalnice) v vrednosti 10 % okvirnega sporazuma - seštevka dobljenih sklopov (brez DDV). V ta namen mora ponudnik na poziv naročnika predložiti izjavo ponudnika, da bo v petindvajsetih (25) dneh od podpisa okvirnega sporazuma/okvirnih sporazumov naročniku predložil bančno garancijo banke/zavarovalnice oz. kavcijsko zavarovanje zavarovalnice za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti v višini 10 % seštevka dobljenih sklopov (brez DDV), z veljavnostjo do 31. 12. 2021. V kolikor je ponudnik izbran za več sklopov, dostavi eno bančno garancijo ali kavcijsko zavarovanje v višini 10 % od seštevka vrednosti okvirnih sporazumov vseh sklopov za katere je bil izbran (brez DDV). V kolikor bo finančno zavarovanje potrebno unovčiti, se ga bo unovčilo v vrednosti tistega sklopa, za katerega ponudnik ne bo izpolnjeval obveznosti okvirnega sporazuma. Naročnik dovoljuje, da ponudnik namesto enega instrumenta finančnega zavarovanja (garancije) zaporedno predloži več instrumentov finančnega zavarovanja s krajšimi roki veljavnosti, pri čemer novi instrument nadomesti prejšnjega. Datumsko morajo vsa zavarovanja neprekinjeno pokrivati obdobje od 1. 1. 2020 do 31. 12. 2021. Finančno zavarovanje za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti naročnik lahko unovči, če izvajalec svojih obveznosti do naročnika ne izpolni skladno z okvirnim sporazumom/okvirnimi sporazumi, v dogovorjeni kvaliteti, količini in roku (kritje pravočasnosti izvedbe). Garancijo unovči tudi za kritje zapadlih obveznosti izvajalca do podizvajalcev in kooperantov, ki sodelujejo pri izvedbi naročila, če izvajalec teh obveznosti ne poravna. V primeru, da ponudnik v ponudbi nastopa skupaj s podizvajalci, mora finančno zavarovanje, ki ga ponudnik izda naročniku za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti kriti tudi obveznosti ponudnika do njegovih podizvajalcev. Bančna garancija banke/zavarovalnice ali kavcijsko zavarovanje mora biti sestavljeno v skladu z vzorcem iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (priloga št. 9). Ponudnikova predložena bančna garancija ali kavcijsko zavarovanje ne sme bistveno odstopati od vzorcev in ne sme vsebovati dodatnih pogojev. Bančno garancijo banke/zavarovalnice oz. kavcijsko zavarovanje zavarovalnice lahko naročnik unovči v naslednjih primerih: • če se bo izkazalo, da izvajalec del/storitev v celoti ali delno ne opravlja v skladu z okvirnim sporazumom, zahtevami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, specifikacijami ali ponudbeno dokumentacijo; • če izvajalec naročniku ne preda podaljšanja finačnega zavarovanja v skladu z okvirnim sporazumom, če/ko je to zahtevano; • če se bo tekom izvedbe okvirnega sporazuma več kot dvakrat zgodilo, da bi izvajalec javno naročilo izvajal s podizvajalci, ki niso priglašeni ali s podizvajalci, katerih nominacijo je naročnik zavrnil; • če izvajalec ne spoštuje predpisov s področja delovnega in socialnega prava; • če bo naročnik okvirni sporazum razdrl zaradi kršitev na strani izvajalca; • če storitve ne bodo izvedene v skladu z naročnikovimi zahtevami; • če izvajalec, v primeru reklamacije naročnika, ne bo izvedel del/storitev v dogovorjenem roku in kakovosti; • če bo naročnik razdrl okvirni sporazum zaradi zamude pri izvedbi del/storitev; • če bo izvajalec kršil zaupnost podatkov; • v primeru stečaja, likvidacijskega postopka ali drugega postopka, katerega posledica ali namen je prenehanje njegovega poslovanja ali katerikoli drug postopek, podoben navedenim postopkom, skladno s predpisi države, v kateri ima ponudnik sedež.

  • Dodatna pojasnila ponudnikom Dodatna pojasnila o razpisni dokumentaciji lahko ponudniki zahtevajo preko portala javnih naročil, vendar najkasneje do 23. 2. 2017 do 9. ure. Odgovori oz. pojasnila bodo objavljeni na spletnem naslovu JAVNEGA PODJETJA ENERGETIKA LJUBLJANA d.o.o. (xxxx://xxx.xxxxxxxxxx-xx.xx/xxxxx-xxxxxxxx), na mestu, kjer je objavljena razpisna dokumentacija ter na portalu javnih naročil, najkasneje šest (6) dni pred rokom za oddajo ponudbe, pod pogojem, da bo zahteva posredovana pravočasno. Na drugače posredovane zahteve za dodatna pojasnila ali vprašanja naročnik ni dolžan odgovoriti.

  • PREDMET ZAVAROVANJA (1) Predmet zavarovanja pri zavarovanju nepremičnin so lahko: 1) stanovanja, stanovanjske hiše, počitniške hiše in pomožni stanovanjski objekti (zimski vrtovi, nadstreški, nadstrešnice, drvarnice, garaže, letne kuhinje, fiksno grajeni bazeni, ograje in zidovi); 2) počitniške prikolice, bivalni kontejnerji, mobilne hišice; 3) nizke gradnje (tlakovana, asfaltirana ali betonska dvorišča in pločniki, podporni zidovi), vključno s podzemnim omrežjem in samostoječo cisterno za gorivo. Zavarovanje po tej točki je sklenjeno na prvi riziko; 4) poslovni prostori v stanovanjski hiši (npr. trgovina, gostilna, delavnica), vendar le, če se zavarujejo skupaj s stanovanjskim delom hiše in če površina le-teh ne presega 50 % površine zavarovane zgradbe; 5) prostori, namenjeni opravljanju dejavnosti turistične kmetije, turistične sobe in apartmaji, vendar le, če se na istem naslovu zavarujejo skupaj s stanovanjskim delom hiše; 6) kmetijska gospodarska poslopja, hlevi, kozolci, zidanice, čebelnjaki, steklenjaki in plastenjaki ter ostali kmetijski objekti; 7) samo v primeru uničenja tudi sadno in okrasno drevje, grmovnice, pergola; 8) freske, kipi in drugi zgodovinski in umetniški okraski na zgradbah; 9) sistemi za pridobivanje električne energije iz sončne energije (sončne elektrarne za samooskrbo), ko so nameščeni na zavarovanih zgradbah oz. zavarovanih drugih gradbenih konstrukcijah. Zavarovani so vsi sestavni deli elektrarne, kot so: podstavki, pod-konstrukcija, ležišča, temelji, fotonapetostni moduli, razsmerniki, transformatorji, montažni material (material, ki je potreben za pritrditev sončne elektrarne). Zavarujejo se lahko le sončne elektrarne za samooskrbo do največje dovoljene nazivne moči 11 kVA. (2) Pri zavarovanju zgradb so zavarovani: 1) vsi deli zgradbe, tudi temelji in kletni zidovi ter vse vgrajene instalacije in vsa vgrajena oprema, kot je navedeno v 1. točki 3. odstavka 20. člena teh pogojev; 2) nadstreški in senčila, ki so del zgradbe, vsak do 15 m2 površine, ne glede na vrsto materiala, postavljeni nad okni, vrati, balkoni ipd. Nadstreški, ki so del zgradbe in so večji od 15 m2, se morajo zavarovati s posebnim dogovorom s svojo zavarovalno vsoto, da se v primeru škode, skladno z določilom 10. odstavka 62. člena, izplača zavarovalnina za celotno površino nadstreška; 3) zunanje instalacije do oddaljenosti 15 m od zavarovanega objekta, ki funkcijsko pripadajo zavarovanemu objektu; 4) zunanje enote strojne opreme, ki funkcijsko pripadajo zavarovanemu objektu, do oddaljenosti 15 m od zavarovanega objekta: zunanje enote klimatskih naprav, zunanje enote toplotnih črpalk, zunanji sončni kolektorji za ogrevanje vode, mala čistilna naprava, vodovodni števec, plinski števec, števec porabljene toplotne energije, električni števec in pripadajoča elektroomarica z vgrajeno elektroopremo; 5) objekt v gradnji od III. gradbene faze dalje ter gradbeni material, ki je namenjen za vgradnjo v zavarovano zgradbo. (3) Pri zavarovanju stanovanj v večstanovanjskih zgradbah so zavarovani tudi pripadajoči skupni prostori in deli zgradbe v višini solastniškega deleža zavarovanca. (4) Pri zavarovanju počitniških prikolic, bivalnih kontejnerjev in mobilnih hišic je kritje omejeno le na počitniško prikolico, bivalni kontejner oz. mobilno hišico, brez dodatne zunanje opreme in instalacij. Če je v pogodbi posebej dogovorjeno in obračunana dodatna premija, se v zavarovanje lahko vključi nadstrešek, ki je pritrjen na počitniško prikolico, bivalni kontejner oz. mobilno hišico, ali je postavljen samostojno v neposredni bližini. (5) Če ni v pogodbi drugače dogovorjeno in ni obračunana dodatna premija, so v primeru zavarovanja stanovanjske hiše zavarovani tudi: 1) ograje in zidovi, nizke gradnje (tlakovana, asfaltirana ali betonska dvorišča in pločniki, podporni zidovi), vključno s cisterno za gorivo, skupaj največ do 500 EUR. Te stvari so zavarovane samo, če so oddaljene največ 50 m od zavarovane stanovanjske hiše; 2) igrala na prostem (tobogan, gugalnice ipd.), čvrsto pritrjena na fiksno podlago, na območju največ 15 m od zavarovane stanovanjske hiše, skupaj največ do 500 EUR; 3) sadno in okrasno drevje, grmovnice, pergola (vse le v primeru uničenja) na območju največ 15 m od zavarovane stanovanjske hiše, skupaj največ do 500 EUR. Plodovi niso zavarovani. Stvari iz tega odstavka v nobenem primeru niso zavarovane za nevarnost potresa (tudi če je za nevarnost potresa zavarovana stanovanjska hiša). (6) Po teh pogojih niso predmet zavarovanja pri zavarovanju nepremičnin: 1) samostoječi objekti in večji prizidki, ki se uporabljajo izključno za obrtno, turistično ali drugo dejavnost; 2) študentski, dijaški, počitniški domovi, samostani in drugi objekti podobne namembnosti; 3) zemljišča ter netlakovana dvorišča, jezovi in nasipi, ki niso zgrajeni iz trdnega materiala (kamen, beton, les, kovina ipd.); 4) razprostrte plastične folije (npr. plastične folije, tuneli za zaščito rastlin, folije za prekrivanje tal); 5) sušilnice žita in hmelja; 6) prostostoječi, napihljivi bazeni.

  • VRSTA POSTOPKA Postopek za oddajo javnega naročila je postopek naročila male vrednosti v skladu s 47. členom Zakona o javnem naročanju (v nadaljevanju: ZJN-3).