IZPOSTAVLJENOST KROVNEGA SKLADA IN PODSKLADOV Vzorčne klavzule

IZPOSTAVLJENOST KROVNEGA SKLADA IN PODSKLADOV. V tem podpoglavju so navedene osnovne in posebne omejitve izpostavljenosti podskladov do posameznega izdajatelja in do določenih izdajateljev finančnih instrumentov, ter opredelitev drugih omejitev naložb podskladov, ki jih določajo ZISDU-3 in predpisi, izdani na njegovi podlagi:  posamezni podsklad ima lahko največ 10 % sredstev naloženih v prenosljive vrednostne papirje ali instrumente denarnega trga iz 237. člena ZISDU-3, izdane s strani posamezne osebe;  skupna vrednost vseh naložb posameznega podsklada v prenosljive vrednostne papirje in instrumente denarnega trga, ki so jih izdale posamezne osebe, do katerih je podsklad izpostavljen z več kot 5 % sredstev, lahko znaša največ 40 % vseh sredstev podsklada. Ta omejitev ne velja za denarne depozite, pri katerih so nasprotne stranke finančne institucije, ki so predmet nadzora;  posamezen podsklad ima lahko največ 20 % sredstev naloženih v denarne depozite pri isti kreditni instituciji;  posamezen podsklad (ne glede na omejitve iz prve in tretje alineje te točke) ne sme biti izpostavljen do posamezne osebe oziroma imeti več kot 20 % svojih sredstev naloženih v prenosljive vrednostne papirje ali instrumente denarnega trga iz prve alineje te točke, izdanih s strani posamezne osebe, vključno z depoziti pri tej osebi;  ne glede na 10 % omejitev vrednosti naložb iz prve alineje te točke ima lahko posamezen podsklad največ 35 % sredstev naloženih v prenosljive vrednostne papirje ali instrumente denarnega trga posamezne osebe, če jih je izdala ali zanje jamči Republika Slovenija, njena lokalna ali regionalna skupnost, država članica, njena lokalna ali regionalna skupnost, tretja država ali javna mednarodna organizacija, ki ji pripada vsaj ena država članica;  zaradi prepovedi pomembnega vpliva na upravljanje izdajatelja vrednostnih papirjev družba za upravljanje za račun vseh podskladov, ki jih upravlja, skupno ne sme pridobiti deleža delnic z glasovalnimi pravicami, z uresničevanjem katerih bi lahko pomembno vplivala na upravljanje oziroma upravo izdajatelja. Tako lahko družba za upravljanje za račun posameznega podsklada krovnega sklada pridobi največ: a) 10 % vseh delnic posameznega izdajatelja brez glasovalne pravice; b) največ 10 % vseh dolžniških vrednostnih papirjev ali instrumentov denarnega trga posameznega izdajatelja; c) največ 25 % enot ciljnega sklada;  v skladu z določbo šestega odstavka 184. člena ZISDU-3 družba za upravljanje za račun podskladov in drugih investicijskih skladov, ki jih upra...

Related to IZPOSTAVLJENOST KROVNEGA SKLADA IN PODSKLADOV

  • Tehnična in kadrovska sposobnost 1. Ponudnik je kvalitetno in strokovno izpolnjeval pogodbene obveznosti iz prejšnjih pogodb sklenjenih v zadnjih treh letih. Izjava (OBR-8)

  • Finančno zavarovanje za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti Izvajalec mora najkasneje v petnajstih (15) dneh po sklenitvi pogodbe naročniku izročiti bančno garancijo ali kavcijsko zavarovanje kot finančno zavarovanje za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti v naslednji obliki: Bančna garancija za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, izdelana po Enotnih pravilih za garancije na poziv (EPGP), revizija iz leta 2010, izdana pri MTZ pod št. 758, z valuto plačila 15 koledarskih dni od prejema zahteve upravičenca. Bančna garancija mora vsebovati določilo, iz katerega jasno izhaja, da za bančno garancijo veljajo Enotna pravila za garancije na poziv (EPGP), revizija iz leta 2010, izdane pri MTZ pod št. 758 Predložitev finančnega zavarovanja za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti je pogoj za veljavnost te pogodbe. Če se med trajanjem izvedbe pogodbe spremeni rok za izvedbo pogodbenih del, vrednost, kvaliteta in količina (kar naročnik in izvajalec uredita z dodatkom k pogodbi), mora izvajalec, na lastne stroške / v sklopu pogodbene cene, predložiti v roku petnajst (15) dni, od podpisa dodatka k tej pogodbi, novo ustrezno finančno zavarovanje z novim rokom trajanja le tega, v skladu s spremembo pogodbenega roka za izvedbo del, oziroma novo finančno zavarovanje s spremenjeno višino garantiranega zneska v skladu s spremembo pogodbene cene. V kolikor finančno zavarovanje ni podaljšano do roka, ki ga določi naročnik, ima naročnik pravico unovčiti obstoječe finančno zavarovanje za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti. Finančno zavarovanje za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti naročnik lahko unovči v naslednjih primerih, če: izvajalec svojih obveznosti do naročnika ne izpolni skladno s pogodbo, v dogovorjeni kvaliteti, obsegu in roku ter v skladu z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila in ponudbeno dokumentacijo; izvajalec po svoji krivdi odstopi od pogodbe, naročnik po krivdi izvajalca odstopi od pogodbe, naročnik med izvajanjem del ugotovi, da dela dejansko izvaja subjekt, ki ni izvajalec, priglašeni podizvajalec ali partner v skupnem nastopu (kadar ponudnik oddaja ponudbo v skupnem nastopu); izvajalec naročniku povzroči škodo, ki je ne povrne v roku 8 dni po pozivu naročnika, izvajalec naročniku poda zavajajoče ali lažne informacije, podatke ali dokumente, zaradi česar mora naročnik javno naročilo razveljaviti ali modificirati, izvajalec v roku, ki ga določi naročnik, ne odpravi morebitnih pomanjkljivosti, izvajalec naročniku ne predloži ustreznega finančnega zavarovanja za odpravo napak v garancijskem roku, izvajalec naročniku v roku ne izroči novo/podaljšano/spremenjeno finančno zavarovanje za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, zavarovalno polico za zavarovanje odgovornosti in potrdilo o plačilu premije za zavarovalno polico, če izvajalec ne predloži novega terminskega plana ali če iz predloženega terminskega plana izhaja, da rok za dokončanje del ne more biti dosežen, če se na zahtevo naročnika, v primernem roku, ki ga določi naročnik v primopredajnem zapisniku, ugotovljene pomanjkljivosti in/ali napake ne odpravijo. izvajalec ni poplačal potrjenih obveznosti do podizvajalcev, v drugih primerih, kot to določa pogodba.

  • Ustreznost za opravljanje poklicne dejavnosti Gospodarski subjekt mora biti vpisan v enega od poklicnih ali poslovnih registrov, ki se vodijo v državi članici, v kateri ima gospodarski subjekt sedež. Seznam poklicnih ali poslovnih registrov v državah članicah Evropske unije določa Priloga XI Direktive 2014/24/EU. Če mora imeti gospodarski subjekt določeno dovoljenje ali biti član določene organizacije, da lahko v svoji matični državi opravlja določeno storitev, lahko naročnik v postopku za oddajo javnega naročila storitev od njega zahteva, da predloži dokazilo o tem dovoljenju ali članstvu. Gospodarski subjekt izpolni zahtevo s predložitvijo *.pdf datoteke izpolnjene in podpisane priloge 3.

  • Sposobnost za opravljanje poklicne dejavnosti ponudnik mora biti vpisan v enega od poklicnih ali poslovnih registrov, ki se vodijo v državi članici, v kateri ima gospodarski subjekt sedež. Seznam poklicnih ali poslovnih registrov v državah članicah Evropske unije določa Priloga XI Direktive 2014/24/EU.

  • INFORMACIJE V ZVEZI Z ODPIRANJEM PONUDB Odpiranje ponudb bo potekalo avtomatično v informacijskem sistemu e-JN dne 24. 6. 2021 in se bo začelo ob 9:01 uri na spletnem naslovu xxxxx://xxx.xxx.xx/x-xxxxxx. Odpiranje poteka tako, da informacijski sistem e-JN samodejno ob uri, ki je določena za javno odpiranje ponudb, prikaže podatke o ponudniku, o variantah, če so bile zahtevane oziroma dovoljene, ter omogoči dostop do .pdf dokumenta, ki ga je ponudnik naložil v sistem e-JN pod razdelek »Predračun«. Ponudniki, ki so oddali ponudbe, imajo te podatke v informacijskem sistemu e-JN na razpolago v razdelku »Zapisnik o odpiranju ponudb«.

  • POSLOVNA SKRIVNOST Izvajalec se zavezuje, da bo vse podatke o naročniku, pridobljene na podlagi tega okvirnega sporazuma ali v zvezi z njim, trajno varoval kot poslovno skrivnost po najvišjih standardih varovanja zaupnih podatkov, da jih ne bo posredoval tretjim osebam in da bo z njimi ravnal in posloval na tak način, da se prepreči njihovo nepooblaščeno razkrivanje. Izvajalec brez izrecnega predhodnega pisnega soglasja naročnika zaupnih podatkov ne bo uporabil na noben drug način oziroma za noben drug namen, ki ne bi bil v skladu z uresničevanjem skupnega poslovnega cilja, v svoji lasti ali pod svojim nadzorom pa ne bo zadržal nobenih zaupnih podatkov ali kopij le-teh. Zagotovil bo, da bodo z zahtevo varovanja poslovnih skrivnosti seznanjeni, in da bodo zahtevo upoštevali vsi njegovi delavci, ki bodo opravljali storitve za naročnika. Izvajalec odgovarja tudi za vsako nepooblaščeno razkrivanje, uporabo ali zlorabo podatkov s strani svojih delavcev in podizvajalcev. Izvajalec izrecno soglaša in dovoljuje naročniku, da na podlagi tega okvirnega sporazuma, vse podatke in informacije o tem okvirnem sporazumu, ter v zvezi s tem okvirnim sporazumom, ki jih je naročnik kakorkoli pridobil v zvezi z izvrševanjem tega okvirnega sporazuma ali v okviru poslovnega razmerja po tem okvirnem sporazumu, in ki niso poslovna skrivnost, hrani, obdeluje in posreduje v obsegu, ki je nujno potreben, vsakokratnim njegovim, v smislu določb Zakona o gospodarskih družbah, povezanim družbam ter drugim osebam, ki morajo biti seznanjene z vsebino tega okvirnega sporazuma zaradi narave storitev, ki jih opravljajo za naročnika ali za njegove povezane družbe, kakor tudi, da od tako povezanih družb zahteva in pridobi takšne podatke ali podatke, ki so jih pridobile takšne družbe. Prav tako daje izvajalec vnaprejšnje soglasje, da se njegovi podatki iz okvirnega sporazuma lahko uporabljajo, shranjujejo, vključujejo v baze podatkov, in računalniško obdelajo za potrebe poslovanja naročnika. Te podatke lahko naročnik pošlje naprej svojim matičnim, sestrskim in drugim, v smislu določb Zakona o gospodarskih družbah, povezanim družbam, kar izrecno vključuje tudi izvoz teh podatkov izven Republike Slovenije v primeru, če je sedež takšne družbe izven Republike Slovenije, pod pogojem, da bodo take družbe smiselno spoštovale zaveze iz tega člena. Če je za izvrševanje tega člena potreben podpis kakšnega dogovora, ga bosta stranki pravočasno sklenili. Ta okvirni sporazum je sklenjen pod razveznim pogojem, ki se uresniči v primeru izpolnitve ene od naslednjih okoliščin: • če bo naročnik seznanjen, da je sodišče s pravnomočno odločitvijo ugotovilo kršitev obveznosti delovne, okoljske ali socialne zakonodaje s strani izvajalca ali podizvajalca ali • če bo naročnik seznanjen, da je pristojni državni organ pri izvajalcu ali podizvajalcu v času izvajanja pogodbe ugotovil najmanj dve kršitvi v zvezi s: o plačilom za delo, o delovnim časom, o počitki, o opravljanjem dela na podlagi pogodb civilnega prava kljub obstoju elementov delovnega razmerja ali v zvezi z zaposlovanjem na črno in za kateri mu je bila s pravnomočno odločitvijo ali več pravnomočnimi odločitvami izrečena globa za prekršek, in pod pogojem, da je od seznanitve s kršitvijo in do izteka veljavnosti okvirnega sporazuma še najmanj šest mesecev. V primeru izpolnitve okoliščine in pogojev iz prejšnjega odstavka se šteje, da je okvirni sporazum razvezan z dnem sklenitve novega okvirnega sporazuma o izvedbi javnega naročila za predmetno naročilo. O datumu sklenitve novega okvirnega sporazuma bo naročnik obvestil izvajalca. Če naročnik v roku 30 dni od seznanitve s kršitvijo ne začne novega postopka javnega naročila, se šteje, da je okvirni sporazum razvezan trideseti dan od seznanitve s kršitvijo.

  • Zavarovanje za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti Inženir mora na lastne stroške skleniti zavarovanje za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti in zavarovanje svoje odgovornosti napram tretji osebi. Inženir mora naročniku najkasneje v dvajsetih (20) dneh od sklenitve pogodbe izročiti bančno garancijo ali zavarovanje pri zavarovalnici za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti v višini 5 % pogodbene vrednosti (z davkom na dodano vrednost), ki ga bo naročnik unovčil v primeru, če: ▪ se bo izkazalo, da izvajalec del v celoti ali delno ne opravlja v skladu s pogodbo, zahtevami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ali ponudbeno dokumentacijo; ▪ izvajalec naročniku ne preda povečanja ali podaljšanja finančnega zavarovanja v skladu s pogodbo; ▪ če obveznosti prevzete s pogodbo niso opravljene pravočasno; ▪ bo naročnik pogodbo razdrl zaradi kršitev na strani izvajalca; ▪ bo naročnik razdrl pogodbo zaradi zamude na strani izvajalca; ▪ bi izvajalec javno naročilo izvajal s podizvajalci, ki niso priglašeni ali s podizvajalci, katerih nominacijo je naročnik zavrnil; ▪ v primeru stečaja, likvidacijskega postopka ali drugega postopka nad izvajalcem, katerega posledica ali namen je prenehanje poslovanja ali katerikoli drug postopek, podoben navedenim postopkom, skladno s predpisi države, v kateri ima izvajalec sedež; ▪ v kolikor izvajalec ne pridobi ustreznih soglasij za opravljanje dejavnosti v Republiki Sloveniji ali v kolikor z njimi ne razpolaga ves čas trajanja odgovornosti. Naročnik lahko v zgoraj navedenih primerih unovči polni znesek finančnega zavarovanja, saj se šteje, da je za te kršitve dogovorjena pogodbena kazen v višini polnega zneska zavarovanja za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti. V kolikor bo izvajalec javno naročilo izvajal skupaj s podizvajalci, mora finančno zavarovanje, ki ga ponudnik izda naročniku za dobro in pravočasno izvedbo kriti tudi obveznosti izvajalca do njegovih podizvajalcev. Bančna garancija za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti mora veljati vsaj 90 dni po roku za izvedbo vseh del. Če se med trajanjem izvedbe pogodbe spremeni rok za izvedbo posla, kvaliteta in količina, mora Inženir predložiti v roku deset (10) dni od sklenitve aneksa k tej pogodbi, kot pogoj za njegovo veljavnost, spremembo finančnega zavarovanja z novim rokom trajanja le-tega, v skladu s spremembo pogodbenega roka za izvedbo del, oziroma spremembo finančnega zavarovanja s spremenjeno višino, v skladu s spremembo pogodbene vrednosti.

  • UGOTAVLJANJE SPOSOBNOSTI ZA FIZIČNE OSEBE Priloga 3/2

  • OBVEZNOSTI POGODBENIH STRANK 21. člen V okviru izpolnjevanja svojih obveznosti po tej pogodbi je dolžan izvajalec: − z naročnikom skleniti Pisni sporazum za določitev skupnih ukrepov za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu (v nadaljevanju: Pisni sporazum), v katerem se določi skupne ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu delavcev na delovišču ter določi odgovorne osebe naročnika in izvajalca; − z naročnikom pred začetkom izvajanja pogodbenih del določiti konkretne skupne varnostne ukrepe iz Pisnega sporazuma; − obvezno spoštovati določila »Varnostnega načrta«; − pridobiti vsa druga soglasja, ki so potrebna za izvajanje pogodbenih del in niso bila predmet upravnega postopka za pridobitev pravnomočnega upravnega dovoljenja; − pisno obvestiti naročnika o datumu pričetka izvajanja pogodbenih del; − obseg in vrsto pogodbenih del terminsko uskladiti z naročnikom; − zavarovati svojo opremo in opremo dobaviteljev, ki bo vgrajena proti vsem rizikom do predaje objekta naročniku; − zavarovati delovno osebje in svoje naprave; − strokovno pravilno, kvalitetno in v skladu z veljavnimi tehničnimi predpisi, standardi, gradbenimi normativi ter z običaji stroke izvesti pogodbena dela po potrjeni tehnični dokumentaciji in po popisu pogodbenih del; − ves čas gradnje voditi gradbeno knjigo in gradbeni dnevnik v skladu z zakonom, ki ureja gradnjo, predstavnika pogodbenih strank jo podpisujeta sproti; − na gradbišču izvajati varnostne ukrepe po veljavni zakonodaji tako za delavce, naprave in material ter za vse mimoidoče; − poravnati vso morebitno nastalo škodo, ki bi jo med izvajanjem del povzročil na objektu naročnika ali tretjim osebam, − po zaključku del očistiti gradbišče in obvestiti naročnika o končanju pogodbenih del; − obvestiti naročnika o nastopu okoliščin, ki utegnejo vplivati na vsebinsko in terminsko izvršitev predmeta pogodbe; − odpravljati vse pomanjkljivosti, na katere bo opozoril naročnik; − pripraviti in naročniki izročiti vso potrebno dokumentacijo; − izročiti naročniku uporabno dovoljenje; − na vsaki natančno specificirani izstavljeni situaciji navesti tudi številko pisnega nabavnega naročila naročnika. Izvajalec odgovarja za neposredno škodo, ki nastane naročniku in tretjim osebam in izvira iz njegovega dela in njegovih obveznosti po tej pogodbi.

  • Ponudba s podizvajalci Če bo ponudnik izvajal javno naročilo gradnje ali storitve ali blaga s podizvajalci, mora v ponudbi (na obrazcu ESPD) navesti: - vse podizvajalce ter vsak del javnega naročila, ki ga namerava oddati v podiz- vajanje, - kontaktne podatke in zakonite zastopnike predlaganih podizvajalcev, - izpolnjene ESPD teh podizvajalcev v skladu z 79. členom ZJN-3 ter - priložiti zahtevo podizvajalca za neposredno plačilo, če podizvajalec to zahteva. V kolikor bodo pri podizvajalcu obstajali razlogi za izključitev iz poglavja 8.1 »Xxxxxxx za izključitev« teh navodil, bo naročnik podizvajalca zavrnil. Ponudnik mora za posameznega podizvajalca priložiti enaka dokazila za izpolnjevanje pogojev, določenih v prejšnjem stavku, kot jih mora priložiti zase. Glavni izvajalec mora med izvajanjem javnega naročila gradnje ali storitve ali blaga naročnika obvestiti o morebitnih spremembah in poslati informacije o novih podizvajal- cih, ki jih namerava naknadno vključiti v izvajanje in sicer najkasneje v petih dneh po spremembi. V primeru vključitve novih podizvajalcev mora glavni izvajalec skupaj z obvestilom posredovati tudi podatke in dokumente o novih podizvajalcih, ki so bili zahtevani v razpisni dokumentaciji. Le če podizvajalec zahteva neposredno plačilo, se šteje, da je neposredno plačilo pod- izvajalcu obvezno v skladu z ZJN-3 in obveznost zavezuje naročnika in glavnega izvajalca. Kadar namerava ponudnik izvesti javno naročilo s podizvajalcem, ki zahteva neposredno plačilo v skladu s tem členom, mora: - glavni izvajalec v pogodbi pooblastiti naročnika, da na podlagi potrjenega računa oziroma situacije s strani glavnega izvajalca neposredno plačuje podizvajalcu, - podizvajalec predložiti soglasje, na podlagi katerega naročnik namesto ponudnika poravna podizvajalčevo terjatev do ponudnika, - glavni izvajalec svojemu računu ali situaciji priložiti račun ali situacijo podizvajalca, ki ga je predhodno potrdil. Če neposredno plačilo podizvajalcu ni obvezno, mora naročnik od glavnega izvajalca zahtevati, da mu najpozneje v 60 dneh od plačila končnega računa oziroma situacije pošlje svojo pisno izjavo in pisno izjavo podizvajalca, da je podizvajalec prejel plačilo za izvedene gradnje ali storitve oziroma dobavljeno blago, neposredno povezano s predmetom javnega naročila. Izbrani ponudnik v razmerju do naročnika v celoti odgovarja za izvedbo naročila.