DENARNI DEPOZITI. Podskladi bodo svoja sredstva nalagali v depozite pri bankah s sedežem v Republiki Sloveniji, ki so pridobile dovoljenje za opravljanje bančnih storitev in pri kreditnih institucijah držav članic, ki so pridobile dovoljenje za opravljanje bančnih storitev oziroma pri kreditnih institucijah s sedežem v tretji državi, če izpolnjujejo najmanj enako stroga pravila o upravljanju tveganj, varnosti in skrbnosti poslovanja ter zaščiti interesov vlagateljev in druga merila, kot jih določi ATVP. Podskladi bodo nalagali sredstva samo v depozite na vpogled ali na odpoklic ali vezane depozite, pri katerih iz pogodbe o deponiranju sredstev izhaja pravica do dviga pred zapadlostjo, in da zapadejo največ v dvanajstih mesecih ter v pogodbi o vezavi nimajo opredeljenih nobenih dodatnih pogojev in namenov vezave.
DENARNI DEPOZITI. Sredstva podskladov bodo naložena v denarne depozite pri kreditnih institucijah s sedežem v državi članici. Sredstva podskladov so lahko naložena tudi v denarnih depozitih pri banki s sedežem v tretji državi, katere zadnja razpoložljiva dolgoročna kreditna ocena (Long-term Bank Deposit Rating), mora dosegati najmanj BBB pri Standard & Poor’s ali Fitch oziroma Baa2 pri Moody’s. Sredstva podskladov so lahko naložena v denarne depozite le v primeru, da iz pogodbe o deponiranju sredstev izhaja pravica do njihovega dviga pred zapadlostjo in da zapadejo v največ 12 mesecih. Sredstva podskladov bodo naložena tudi v enote premoženja oziroma delnice (v nadaljevanju: enote) ciljnih skladov, če ima družba za upravljanje ciljnega sklada ali ciljni sklad, ki se upravlja sam, ustrezno dovoljenje pristojnega organa in je upravljanje in poslovanje ciljnega sklada predmet enakovrednega nadzora, kot ga določata ZISDU-3 in ZTFI-1, sodelovanje med Agencijo in organom, ki nadzira poslovanje ciljnega sklada pa primerno urejeno, oziroma ustreza vsem zahtevam iz ZISDU-3 in na njegovi podlagi izdanih splošnih aktov. Glavni kriterij pri izboru ciljnih skladov bo njihova naložbena politika in pretekli ter pričakovani donosi. Z investiranjem dela svojih sredstev v ciljne sklade bo posamezen podsklad dodatno razpršil svoje naložbe. Pri izračunu naložbenih omejitev se za ciljne sklade uporablja t. i. pristop »look-through«, kar pomeni, da se glede na prevladujočo izpostavljenost glede posameznih vrst naložb (lastniški/dolžniški vrednostni papirji) uvrsti tudi izpostavljenost do delniških/obvezniških odprtih investicijskih skladov. Podsklad ima lahko sredstva naložena v enote ciljnih skladov, ki jih upravlja ista družba za upravljanje, neposredno ali na podlagi pooblastila druge osebe, ali v enote ciljnih skladov, ki jih upravlja druga oseba, s katero je družba za upravljanje v razmerju tesne povezanosti, vendar le pod pogojem, da družba za upravljanje ali oseba, s katero je družba za upravljanje v razmerju tesne povezanosti, za te naložbe podskladu ne zaračuna vstopnih in izstopnih stroškov. Najvišji odstotek provizije za upravljanje ciljnega sklada, v katerega bodo še naložena sredstva podskladov, ne bo presegel 3 % od povprečne letne čiste vrednosti sredstev ciljnega sklada.