OBRAČUNSKA OBDOBJA Vzorčne klavzule

OBRAČUNSKA OBDOBJA. Račun za zemeljski plin bo dobavitelj izstavljal mesečno na osnovi podatkov, posredovanih s strani ODS, in sicer v tekočem mesecu za pretekli mesec, najkasneje v 10. delovnih dneh po zaključku meseca. Obračunska obdobja za posamezne odjemne skupine določi geografsko pristojni ODS. Dobavitelj bo med obračunskim obdobjem odjemalcu izstavil mesečne račune, za količine posredovane s strani ODS. Končni račun (obračun) se izdela na podlagi odčitka merilne naprave. Obračunsko leto je praviloma enako koledarskemu. Znesek končnega računa je razlika med zneskom za dejansko porabljeni zemeljski plin v obračunskem obdobju ter že zaračunanimi zneski med obračunskim obdobjem. Za končni obračun se upošteva veljavna cena v mesecu, ki zaključuje obračunsko obdobje. Odjemalec, pri katerem po prejšnjem odstavku znaša obračunsko obdobje eno leto, lahko z dobaviteljem sklene poseben pisni dogovor, da bo dobavitelj izstavljal mesečne račune za dobavo zemeljskega plina na podlagi odčitka merilne naprave, ki ga bo zagotavljal odjemalec na način in v rokih določenih s posebnim dogovorom. Če odjemalec odčitka ne sporoči v roku, dobavitelj izstavi mesečni račun po prejšnjem odstavku. Dobavitelj ima pri geografsko pristojnem ODS pravico preverjati pravilnost odčitka, merilne naprave. Če je odjemalec sporočil nepravilne podatke, ga bremenijo stroški tega odčitka, skladno s cenikom geografsko pristojnega ODS. Končni račun (obračun) se izvršuje na način iz prejšnjega odstavka. Če se odjemalcu med obračunskim obdobjem bistveno spremenijo okoliščine, ki vplivajo na količino odjema zemeljskega plina, lahko od dobavitelja zahteva spremembo razvrstitve odjemne skupine.
OBRAČUNSKA OBDOBJA. Račun za zemeljski plin bo dobavitelj izstavljal na osnovi podatkov, posredovanih s strani ODS, in sicer za obdobje za katerega se izvaja obračun, najkasneje 10 delovnih dni po zaključku obračunskega obdobja. Obračunska obdobja za posamezne odjemne skupine določi geografsko pristojni ODS. Dobavitelj bo za obračunsko obdobje odjemalcu izstavil račun, za količine posredovane s strani ODS. Odjemalec lahko zadnjih pet dni v koledarskem mesecu za potrebe izvedbe obračuna posreduje odčitek merilnega mesta (popisano števčno stanje) dobavitelju. Če števčno stanje s strani odjemalca ni posredovano na zadnji dan koledarskega meseca, ODS izvede mesečni obračun tako, da za obdobje od dne, na katerega se nanša sporočeno stanje, do konca koledarskega meseca oceni porabo zemeljskega plina na podlagi obremenitvenega profila odjemnega mesta. Poračunsko obdobje za posamezne odjemne skupine določi geografsko pristojni ODS. Poračunsko obdobje je časovni interval, za katerega se nanaša poračun, izveden na podlagi poračunskega odčitka s strani geografsko pristojnega ODS. Če se odjemalcu med obračunskim obdobjem bistveno spremenijo okoliščine, ki vplivajo na količino odjema zemeljskega plina, lahko od dobavitelja zahteva spremembo razvrstitve odjemne skupine in višine obrokov, in sicer brezplačno.
OBRAČUNSKA OBDOBJA. Račun za zemeljski plin bo dobavitelj izstavljal na osnovi podatkov, posredovanih s strani ODS, in sicer za obdobje za katerega se izvaja obračun, najkasneje 10 delovnih dni po zaključku obračunskega obdobja.

Related to OBRAČUNSKA OBDOBJA

  • Ponudbena cena Cene morajo biti izražene v evrih ter morajo vključevati vse elemente, iz katerih so sestavljene (razpisane storitve, morebitne trošarine, takse, prevoze, zavarovanja, montaže, dobave, vgradnje, prevoze franco gradbišče, razvoz, raznos, izolacijo kovinskih spojev, izolacijski premazi, rezanje cevi, drobni in vezni material idr.) in morebitne popuste tako, da naročnika ne bremenijo kakršni koli drugi stroški, povezani s predmetom javnega naročila. Cene za posamezne postavke morajo biti fiksne in nespremenljive za ves čas gradnje. Pogodbeni stranki se lahko dogovorita zgolj za znižanje ponudbenih cen. Gospodarski subjekt ni upravičen do podražitev. V obrazec ponudbe se vpiše končno ponudbeno vrednost. Izvedena dela se bodo obračunala po načelu »obračun po dejanskih količinah, potrjenih s strani nadzornega organa«. Cene na enoto ponudbenih del morajo biti fiksne in nespremenljive do konca izvajanja predmetnega javnega naročila. V končni ponudbeni ceni so zajeti tudi vsi stroški za izvedbo dogovorjenih del, predvidenih s projektno dokumentacijo, pa tudi dela, ki s projektno dokumentacijo niso predvidena, so pa predpisana z veljavnimi predpisi, soglasji in pravili stroke, ali če so potrebna za zagotovitev varnosti, stabilnosti in funkcionalnosti objekta. V enotne ponudbene cene mora ponudnik vključiti tudi ceno za potrebno ureditev gradbišča, kot so opozorilne table, deponija za gradbene odpadke ter vse manipulativne in ostale stroške (denimo zapore cest, potrebna dovoljenja za dela ipd.), ki jih bo imel ponudnik pri izvedbi predmeta javnega naročila. Cena ponudbe se oblikuje na osnovi popisa del s količinami in cenami. Cene/enoto določi ponudnik. Ob tem pa mora ponudnik ob oblikovanju cen upoštevati tudi vse zahteve iz te točke pod odstavkom »CENA NA ENOTO«. Ponudnik mora izpolniti vse postavke v predračunu. V kolikor ponudnik cene v posamezno postavko ne vpiše, se šteje, da predmetne postavke ne ponuja in tako ne izpolnjuje vseh zahtev naročnika iz predmetne razpisne dokumentacije. Ponudnik ne sme spreminjati vsebine predračuna. Gospodarski subjekt ne bo uveljavljal nobenih pomanjkljivih popisov; iz naslova naknadno ugotovljenih pomanjkljivih popisov, ne bo uveljavljal razlik v ceni, ali podaljšanja pogodbenega roka za zaključek del, ali kakršnihkoli drugih zahtev. Nepoznavanje razmer ne more biti razlog za uveljavljanje raznih dodatnih stroškov in podaljšanje roka izvedbe. Ponudbena cena obsega izvedbo vseh naročenih del tako, da: a) bodo izpolnjeni pogoji za oddajo del iz te dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, b) bodo dela izvedena skladno s projektno dokumentacijo in njenimi sestavnimi deli, c) izvajalec zagotovi (za vsa svoja izvedena dela) vso potrebno dokumentacijo o izvedenih delih za uspešno primopredajo objekta. Če se med izvedbo pokaže potreba po izvedbi drugih del (npr. zunanja ureditev, povečan obseg del na komunalni ureditvi, ki je pogojen z zahtevami tretje osebe in nad izvedbo teh del naročnik in izvajalec nimata vpliva) na istem gradbišču, bo izvajalec le ta prevzel pod istimi pogoji kot dela iz osnovne pogodbe; za enaka ali podobna dela, kot so dogovorjena po tej pogodbi, bo cene obračunal po cenah iz pogodbenega predračuna; za ostala dela, ki niso podobna delom iz pogodbenega predračuna, pa se bo oddaja javnega naročila, nadaljevala v skladu z določbami veljavne javnonaročniške zakonodaje.

  • POGODBENA CENA Doda se sledeče besedilo pod alinejo (a):

  • Zavarovanje za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti Inženir mora na lastne stroške skleniti zavarovanje za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti in zavarovanje svoje odgovornosti napram tretji osebi. Inženir mora naročniku najkasneje v dvajsetih (20) dneh od sklenitve pogodbe izročiti bančno garancijo ali zavarovanje pri zavarovalnici za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti v višini 5 % pogodbene vrednosti (z davkom na dodano vrednost), ki ga bo naročnik unovčil v primeru, če: ▪ se bo izkazalo, da izvajalec del v celoti ali delno ne opravlja v skladu s pogodbo, zahtevami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ali ponudbeno dokumentacijo; ▪ izvajalec naročniku ne preda povečanja ali podaljšanja finančnega zavarovanja v skladu s pogodbo; ▪ če obveznosti prevzete s pogodbo niso opravljene pravočasno; ▪ bo naročnik pogodbo razdrl zaradi kršitev na strani izvajalca; ▪ bo naročnik razdrl pogodbo zaradi zamude na strani izvajalca; ▪ bi izvajalec javno naročilo izvajal s podizvajalci, ki niso priglašeni ali s podizvajalci, katerih nominacijo je naročnik zavrnil; ▪ v primeru stečaja, likvidacijskega postopka ali drugega postopka nad izvajalcem, katerega posledica ali namen je prenehanje poslovanja ali katerikoli drug postopek, podoben navedenim postopkom, skladno s predpisi države, v kateri ima izvajalec sedež; ▪ v kolikor izvajalec ne pridobi ustreznih soglasij za opravljanje dejavnosti v Republiki Sloveniji ali v kolikor z njimi ne razpolaga ves čas trajanja odgovornosti. Naročnik lahko v zgoraj navedenih primerih unovči polni znesek finančnega zavarovanja, saj se šteje, da je za te kršitve dogovorjena pogodbena kazen v višini polnega zneska zavarovanja za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti. V kolikor bo izvajalec javno naročilo izvajal skupaj s podizvajalci, mora finančno zavarovanje, ki ga ponudnik izda naročniku za dobro in pravočasno izvedbo kriti tudi obveznosti izvajalca do njegovih podizvajalcev. Bančna garancija za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti mora veljati vsaj 90 dni po roku za izvedbo vseh del. Če se med trajanjem izvedbe pogodbe spremeni rok za izvedbo posla, kvaliteta in količina, mora Inženir predložiti v roku deset (10) dni od sklenitve aneksa k tej pogodbi, kot pogoj za njegovo veljavnost, spremembo finančnega zavarovanja z novim rokom trajanja le-tega, v skladu s spremembo pogodbenega roka za izvedbo del, oziroma spremembo finančnega zavarovanja s spremenjeno višino, v skladu s spremembo pogodbene vrednosti.

  • POGODBENA KAZEN V primeru, da izvajalec po lastni krivdi ne pripravi medijskih planov v roku, predvidenem s tem okvirnim sporazumom (izpolnitev z zamudo), se zaveže plačati pogodbeno kazen v višini 10 %o od vrednosti posameznega naročila za posamezni naročeni medijski plan za vsak dan zamude. Znesek zaračunane pogodbene kazni ne sme presegati 10 % vrednosti posameznega naročila za posamezno naročeni medijski plan. V primeru, da izvajalec po lastni krivdi ne realizira naročila oziroma zakupa medija v roku, predvidenem s tem okvirnim sporazumom (izpolnitev z zamudo), se zaveže plačati pogodbeno kazen v višini 10 %o od vrednosti posameznega naročila zakupa medija za vsak dan zamude. Znesek zaračunane pogodbene kazni ne sme presegati 10 % vrednosti posameznega naročila. Če bi izvajalec z izpolnitvijo obveznosti po tem okvirnem sporazumu zamujal, bo naročnik ob sprejemu izpolnitve obveznosti izrecno izjavil, da si pridržuje pravico do pogodbene kazni. V primeru, da izvajalec po lastni krivdi obveznosti posameznega medijskega plana ne pripravi (neizpolnitev), se zaveže plačati pogodbeno kazen v višini 10 % vrednosti vsakega posameznega naročila medijskega plana. V primeru, da izvajalec po lastni krivdi obveznosti posameznega zakupa medija ne izpolni (neizpolnitev), se zaveže plačati pogodbeno kazen v višini 10 % vrednosti za vsako posamezno neizpolnjeno storitev. Če izvajalec obveznosti iz okvirnega sporazuma ne bi izpolnil, ga bo naročnik obvestil, ali zahteva izpolnitev pogodbene obveznosti ali plačilo pogodbene kazni. Če bi izvajalec zamudil ali ne izpolnil posameznega naročila iz predhodnih odstavkov, ki za naročnika predstavlja zakonsko obvezo, o čemer ga je naročnik vnaprej obvestil, se vrednosti zgoraj navedenih promilov in odstotkov zvišajo za 5 (na 15 %o oziroma 15%). Pogodbena kazen se obračuna in se za plačilo izstavi račun.

  • OBRAZCI PRILOGA št. 1

  • Finančno zavarovanje za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti V roku osem (8) delovnih dni po podpisu pogodbe mora prodajalec predložiti instrument finančnega zavarovanja (originalno brezpogojno, nepreklicno bančno garancijo unovčljivo na prvi poziv, izdelano po Enotnih pravilih za garancije na poziv (EPGP, revizija iz leta 2010) ali enakovredno kavcijsko zavarovanje zavarovalnice) za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti v višini 10% pogodbene vrednosti z DDV, sicer lahko kupec brez kakršnih koli obveznosti do prodajalca odstopi od pogodbe. Instrument finančnega zavarovanja mora veljati 120 dni po roku veljavnosti pogodbe. Če se med trajanjem izvedbe pogodbe spremenijo roki, se mora temu primerno spremeniti instrument finančnega zavarovanja oziroma podaljšati njegova veljavnost. V primeru, da prodajalec kupcu ne izroči instrumenta zavarovanja, je kupec upravičen zadržati del sredstev v višini vrednosti finančnega zavarovanja (10% pogodbene vrednosti z DDV) še toliko časa, kolikor bi bila veljavnost finančnega zavarovanja. Zadržano plačilo se ne obrestuje. Finančno zavarovanje lahko kupec unovči v naslednjih primerih, ko se šteje, da prodajalec ni dobro izvedel svojih obveznosti oz. so ostali razlogi za prenehanje pogodbenega razmerja, ki narekujejo unovčitev finančnega zavarovanja: • če prodajalec dobave ne opravlja v skladu s pogodbenimi zahtevami ali s tehničnimi specifikacijami; • če kupec razdre pogodbo zaradi kršitev ali zamude na strani prodajalca ali večkratno ponavljajoče dobave blaga pomanjkljive/slabe kakovosti; • če prodajalec objavi nesolventnost, prisilno poravnavo xxx xxxxxx; • če prodajalec krši zaupnost podatkov; • če ob izteku veljavnosti obstoječega finančnega zavarovanja pred iztekom veljavnosti pogodbe z morebitnimi aneksi, ne predloži novega finančnega zavarovanja v ustrezni obliki, višini in roku trajanja; • če prodajalec brez dogovora s kupcem odstopi od pogodbe/posameznega naročila in razlogi za to niso na kupčevi strani. Kupec lahko finančno zavarovanje uveljavi brez predhodnega opomina, mora pa prodajalca o tem, da ga je uveljavil, obvestiti pisno po elektronski ali klasični pošti. Če kupčeva škoda presega znesek finančnega zavarovanja, lahko kupec zahteva razliko povrnitve nastale škode od prodajalca v celoti. Instrument finančnega zavarovanja za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti kupec lahko unovči, če prodajalec svojih obveznosti do kupca ne izpolni skladno s to pogodbo, v dogovorjeni kvaliteti, količini in roku, ter v primeru, da prodajalec ne izpolni svojih pogodbenih obveznosti, zaradi tega, ker se je nad njim začel postopek zaradi insolventnosti.

  • PODATKI O PONUDNIKU POLNI NAZIV IN FIRMA PONUDNIKA: NASLOV PONUDNIKA: TELEFON: IDENTIFIKACIJSKA (DAVČNA) ŠTEVILKA PONUDNIKA: MATIČNA ŠTEVILKA PONUDNIKA: ŠT. TRANSAKCIJSKEGA RAČUNA: ODGOVORNA OSEBA ZA PODPIS POGODBE: ZAKONITI ZASTOPNIKI PONUDNIKA Kraj in datum: Ponudnik: Podpis: Ponudnik predloži obrazec Ponudbeni predračun v 2. fazi v razdelek »Predračun«.

  • Izdelava ponudbe Ponudba naj bo izdelana tako, da: - vsebuje vse zahtevane dokumente in obrazce, navedene v poglavju 6.2. razpisne dokumentacije, - je podpisana na mestih, kjer je to zahtevano. Priloge razpisne dokumentacije, ki jih morajo izpolniti ponudniki, so osnova za ugotavljanje popolnosti ponudbe in osnova za ugotavljanje sposobnosti ponudnikov, glede na zahteve in pogoje iz te razpisne dokumentacije. Sestavni del razpisne dokumentacije so tudi vse morebitne spremembe, dopolnitve in popravki razpisne dokumentacije ter pojasnila in odgovori na vprašanja ponudnikov, objavljena na portalu javnih naročil in na spletni strani xxxx://xxx.xxxxxxxxxx-xx.xx/xxxxx-xxxxxxxx, kjer je objavljena razpisna dokumentacija, ki jih morajo ponudniki upoštevati pri pripravi ponudbene dokumentacije. Ponudnik z oddajo ponudbe sprejema in se strinja z vsemi pogoji, navedenimi v razpisni dokumentaciji.

  • Dodatna pojasnila ponudnikom Dodatna pojasnila o razpisni dokumentaciji lahko ponudniki zahtevajo preko portala javnih naročil, vendar najkasneje do 23. 2. 2017 do 9. ure. Odgovori oz. pojasnila bodo objavljeni na spletnem naslovu JAVNEGA PODJETJA ENERGETIKA LJUBLJANA d.o.o. (xxxx://xxx.xxxxxxxxxx-xx.xx/xxxxx-xxxxxxxx), na mestu, kjer je objavljena razpisna dokumentacija ter na portalu javnih naročil, najkasneje šest (6) dni pred rokom za oddajo ponudbe, pod pogojem, da bo zahteva posredovana pravočasno. Na drugače posredovane zahteve za dodatna pojasnila ali vprašanja naročnik ni dolžan odgovoriti.

  • Podatki o naročniku Naročnik javnega naročila je JAVNO PODJETJE ENERGETIKA LJUBLJANA d.o.o., Xxxxxxxxxx xxxxx 00, 0000 Xxxxxxxxx.