Uporaba zmogljivosti drugih subjektov Ponudnik lahko glede pogojev v zvezi z ekonomskim in finančnim položajem ter tehnično in strokovno sposobnostjo po potrebi za posamezno javno naročilo uporabi zmogljivosti drugih subjektov, ne glede na pravno razmerje med njim in temi subjekti. Glede pogojev v zvezi z izobrazbo in strokovno usposobljenostjo ponudnika in vodstvenih delavcev podjetja ter pogojev v zvezi z ustreznimi poklicnimi izkušnjami pa lahko gospodarski subjekt uporabi zmogljivosti drugih subjektov le, če bodo slednji izvajali storitve, za katere se zahtevajo te zmogljivosti. Če želi gospodarski subjekt uporabiti zmogljivosti drugih subjektov, mora naročniku dokazati, da bo imel na voljo potrebna sredstva, na primer s predložitvijo zagotovil teh subjektov v ta namen. Naročnik bo v skladu s 77., 79. in 80. členom ZJN-3 preveril, ali subjekti, katerih zmogljivosti namerava uporabiti gospodarski subjekt, izpolnjujejo ustrezne pogoje za sodelovanje in ali zanje obstajajo razlogi za izključitev. Naročnik bo od gospodarskega subjekta zahteval zamenjavo subjekta, ki ne izpolnjuje pogojev za sodelovanje ali v zvezi s katerim obstajajo obvezni razlogi za izključitev. Naročnik lahko od gospodarskega subjekta zahteva zamenjavo subjekta tudi, če v zvezi z njim obstajajo neobvezni razlogi za izključitev. Če ponudnik uporabi zmogljivosti drugih subjektov glede pogojev v zvezi z ekonomskim in finančnim položajem, lahko naročnik zahteva, da so gospodarski subjekt in navedeni subjekti skupaj odgovorni za izvedbo javnega naročila. Pod enakimi pogoji lahko skupina gospodarskih subjektov uporabi zmogljivosti sodelujočih v tej skupini ali drugih subjektov. – izpolnjeno in podpisano prilogo 3, – izpolnjeno in podpisano prilogo 3/1, – izpolnjeno in podpisano prilogo 3/2, – izpolnjeno in podpisano prilogo 4/1, – izpolnjeno in podpisano prilogo 4/2, – izpolnjeno in podpisano prilogo 6. Gospodarski subjekt (ponudnik, posamezni član skupine ponudnikov v okviru skupne ponudbe, podizvajalec, subjekt katerega ponudnik uporablja zmogljivost), ki nima sedeža v Republiki Sloveniji, mora posamezno sposobnost dokazovati v skladu z zahtevami naročnika iz razpisne dokumentacije ter v skladu z določili ZJN-3 in ta dokazila priložiti k ponudbi. Ponudnik, ki nima sedeža v Republiki Sloveniji, mora v Prilogi 1 (Podatki o ponudniku), imenovati pooblaščenca za vročanje v skladu z Zakonom o splošnem upravnem postopku ZUP-UPB2 (Ur. l. RS 24/06, s spremembami), preko katerega bo potekala vsa korespondenca med naročnikom in ponudnikom iz tujine.
ODSTOP OD OKVIRNEGA SPORAZUMA člen člen
UVODNE UGOTOVITVE 1. člen Pogodbene stranke uvodoma ugotavljajo: • da je zagotavljanje izvajanja javnih služb ravnanja z odpadki izvirna pristojnost lokalne skupnosti, ki izhaja iz njene pospeševalne funkcije, kot zakonske implementacije ustavne pravice do lokalne samouprave (9. in 140. člen Ustave RS; Ur.l. RS, št. 33I/1991, 42/1997, 66/2000, 24/2003, 69/2004, 69/2004, 69/2004, 68/2006, 47/2013, 47/2013, 47/2013, 47/2013), zbiranje in odlaganje odpadkov pa je kot pristojnost občine določeno v Zakonu o lokalni samoupravi (21. člen Zakona o lokalni samoupravi; ZLS; Ur. l. RS 72-2629/1993, do RS 40-1700/2012), • da 149. člen Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 - uradno prečiščeno besedilo, 49/06 - ZMetD, 66/06 - odl. US, 33/07 - ZPNačrt, 57/08 - ZFO- 1A, 70/08, 108/09, 108/09 - ZPNačrt-A, 48/12, 57/12 in 92/13) določa obdelavo določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanje komunalnih odpadkov kot obvezni gospodarski javni službi, ki ju občina zagotovi skladno s predpisi vlade o vrstah dejavnosti in nalogah, ki se izvajajo v okviru teh javnih služb in metodologijo za oblikovanje cen, oskrbovalnimi standardi in tehničnimi, vzdrževalnimi, organizacijskimi ter drugimi ukrepi in normativi za opravljanje javnih služb in skladno s predpisi, ki urejajo gospodarske javne službe, • da Zakon o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 - ZZLPPO, 127/06 - ZJZP, 38/10 - ZUKN in 57/11 - ORZGJS40; ZGJS) omogoča izvajanje gospodarskih javnih služb tako v javnem podjetju kot z dajanjem koncesij, • da so Mestna občina Ljubljana kot investitor, občine Medvode, Brezovica, Dobrova - Polhov Gradec, Škofljica, Dol pri Ljubljani in Horjul kot sovlagateljice (vse so soustanoviteljice JAVNEGA HOLDINGA Ljubljana, d.o.o.,Xxxxxxxxxx xxxxx 00, 0000 Xxxxxxxxx), ter občine Ig, Velike Lašče, Domžale, Kamnik, Mengeš, Komenda, Trzin, Lukovica, Vodice in Moravče kot občine pristopnice pristopile k izvajanju projekta Nadgradnja regijskega centra za ravnanje z odpadki Ljubljana – RCERO LJUBLJANA (v nadaljevanju: RCERO), na lokaciji Barje v Ljubljani, ki zajema izgradnjo čistilne naprave za čiščenje izcednih voda, izgradnjo objektov za ravnanje z odpadki (kar vključuje napravo za obdelavo mešanih komunalnih odpadkov, odpadkov iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti ter kosovnih odpadkov; napravo za pridobivanje trdnega alternativnega goriva; in napravo za obdelavo ločeno zbranih biorazgradljivih odpadkov) in izgradnjo 3. faze IV. in V. odlagalnega polja za odlaganje preostankov obdelanih nenevarnih odpadkov, • da so se s Pogodbo o sofinanciranju nadgradnje regijskega centra za ravnanje z odpadki Ljubljana RCERO Ljubljana z dne 21.6.2006 in Pogodbo o pristopu občin širše ljubljanske regije k sofinanciranju nadgradnje regijskega centra za ravnanje z odpadki Ljubljana – RCERO Ljubljana z dne 15.12.2009 občine iz prejšnje alineje zavezale sofinancirati (iz sredstev proračunov in sredstev okoljskih dajatev) izvedbo projekta, • da so se s Pogodbo o pristopu občin širše ljubljanske regije k sofinanciranju nadgradnje regijskega centra za ravnanje z odpadki Ljubljana – RCERO Ljubljana z dne 15.12.2009 občine iz četrte alineje dogovorile o medsebojnih pravicah in obveznostih v zvezi z uporabo storitev RCERO, ter o vprašanjih v zvezi z oblikovanjem cen storitev, • da bodo skladno s pogodbami iz prejšnje alineje občine solastnice objektov in naprav v okviru RCERO v deležih dejansko vloženih sredstev Mestna občina Ljubljana, občine Medvode, Brezovica, Dobrova - Polhov Gradec, Škofljica, Dol pri Ljubljani in Horjul, vse občine iz četrte alineje pa bodo z dnem pričetka rednega obratovanja RCERO na podlagi vloženih sredstev in skladno s Pogodbo o pristopu občin širše ljubljanske regije k sofinanciranju nadgradnje regijskega centra za ravnanje z odpadki Ljubljana – RCERO Ljubljana z dne 15.12.2009 upravičene uporabljati storitve RCERO, vključno s polji za odlaganje ostankov predelave ter morebitnimi objekti in napravami za termično obdelavo proizvedenega sekundarnega goriva pod enakimi pogoji, • da bo upravljavec (in najemnik) RCERO Snaga javno podjetje d.o.o., Xxxxxxxxx xxxxx 0, 0000 Xxxxxxxxx, katere lastnik stoodstotnega lastniškega deleža je JAVNI HOLDING Ljubljana, d.o.o., • da so s Pogodbo o pristopu občin širše ljubljanske regije k sofinanciranju nadgradnje regijskega centra za ravnanje z odpadki Ljubljana – RCERO Ljubljana z dne 15.12.2009 občine iz četrte alineje družbo Snaga javno podjetje d.o.o. pooblastile, da izvede vse potrebne postopke za uveljavitev cene storitev v skladu z omenjeno pogodbo, • da so se z namenom doseganja ciljev na področju ponovne uporabe komunalnih odpadkov, skladno z Direktivo Evropske komisije 2008/98/ES s pogodbami o pristopu k skupnemu ravnanju z odpadki v RCERO med Mestno občino Ljubljana (ki je pogodbo sklenila tudi v imenu in za račun vseh ostalih občin iz četrte alineje) in občinami Grosuplje, Ivančna Gorica, Dobrepolje, Ribnica, Loški Potok, Sodražica, Cerklje na Gorenjskem, Bloke, Žiri, Gorenja vas - Poljane, Mestna občina Koper, Šmartno pri Litiji, Vrhnika, Borovnica, Log – Dragomer, Idrija, Postojna, Pivka,Cerkno, Ankaran ter Mokronog-Trebelno, Trebnje, Šentrupert in Mirna kot občinami pristopnicami, pogodbene stranke tega sporazuma dogovorile, da bodo občine pristopnice z dnem pričetka rednega obratovanja RCERO upravičene uporabljati storitve RCERO, vključno s polji za odlaganje ostankov predelave ter morebitnimi objekti in napravami za termično obdelavo proizvedenega sekundarnega goriva, pri čemer bo cena za pristopnice enaka stroškovni ceni oblikovani skladno z Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/2012) oz. drugo veljavno metodologijo za oblikovanje cen (cena za občine, ki financirajo investicijo iz četrte alineje), povečani za 5 %, kar velja tudi za nove pristopnice po tem sporazumu, • da se sklepa ta sporazum z namenom, da se na enotnem in zaokroženem območju osrednje in zahodne Slovenije zaradi uresničitve skupnih ciljev zagotavljanja storitev javnih služb ravnanja z odpadki z zaokrožitvijo, enotnostjo in optimalno izkoriščenostjo RCERO, doseganja skupnih ciljev na področju ponovne uporabe komunalnih odpadkov, skladno z Direktivo Evropske komisije 2008/98/ES in znižanja stroškov storitev za uporabnike storitev, kot končnih plačnikov storitev, v javnem interesu zagotavlja s horizontalnim sodelovanjem pogodbenih strank tega sporazuma pri skupnem izvajanju gospodarskih javnih služb obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov v okviru RCERO v skladu z nacionalnimi in evropskimi predpisi s področja ravnanja z odpadki, gospodarskih javnih služb in javnih naročil ter koncesij, • da pravo EU v primeru sodelovanja med lokalnimi skupnostmi ne nalaga javnim organom, da morajo za skupno zagotovitev opravljanja nalog javnih storitev uporabiti posebne pravne oblike, • da Zakon o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06; ZJZP) ne prepoveduje lokalnim skupnostim, da podelijo koncesijo za opravljanje gospodarske javne službe brez javnega razpisa javnim podjetjem, ki so v 100% javni lasti, saj po izrecnem stališču v postopku sprejemanja tega zakona, razmerja med javnim partnerjem in drugo pravno osebo javnega prava (med javnim in »drugim javnim partnerjem«) ne gre šteti za razmerje javno-zasebnega partnerstva, ki bi izključevalo uporabo tretjega odstavka 36. člena ZGJS, ki dopušča možnost podelitve koncesije brez javnega razpisa (enako 35. člen ZGJS), • da je Sodišče EU zastavilo izhodišče glede horizontalnega sodelovanja pri skupnem opravljanju nalog javnega značaja v sodbi z dne 9. junija 2009 v zadevi Komisija proti Nemčiji (C-480/06). Pri tem ni nujno, da udeleženi subjekti izvajajo dejavnost ali del dejavnosti, pomembno je, da imajo skupni cilj, pogodba pa je sporazum o sodelovanju - skupnih nalogah za dosego skupnega cilja, • da je dosedanja sodna praksa Sodišča EU o vprašanju horizontalnega sodelovanja z Direktivo o koncesijah integrirana v evropsko sekundarno zakonodajo v 4. točki 17. člena, ki se glasi: 4. Pogodba, sklenjena izključno med dvema ali več javnimi naročniki ali naročniki iz točke (a) člena 7(1), ne spada v področje uporabe te direktive, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
ugotovitvene določbe Pogodbeni stranki uvodoma kot nesporno ugotovita:
