Predmet javnega naročila Predmet javnega naročila je Sukcesivna dobava prehrambenega blaga (konvencionalna in ekološka živila) po sklopih s sklenitvijo okvirnega sporazuma za obdobje treh let s sklenitvijo okvirnega sporazuma. Sklop 1 Mesni izdelki Sklop 2 Mleko in mlečni izdelki Sklop 3 Ekološko mleko in izdelki Sklop 4 Kruh, krušni izdelki, slaščice in peciva Sklop 5 Ekološki kruh in pekovsko pecivo Sklop 6 Sveže in suho sadje in zelenjava Sklop 7 Ekološko sadje in zelenjava Sklop 8 Xxxxx xxxxxx, sirupi in sadne pijače Sklop 9 Splošno prehrambeno blago Naročnik je ob upoštevanju načela gospodarnosti predmet javnega naročila oblikoval v smiselno sklenjene celote (v nadaljnjem besedilu: sklope) tako, da jih je mogoče oddajati ločeno. Predložene ponudbe morajo zajemati vse vrste blaga v posameznem sklopu. Ponudnik mora ponuditi v vsakem sklopu vsa navedena živila, sicer bo ponudba ponudnika za sklop, pri katerem ta pogoj ne bo izpolnjen, izločena. Če ponudnik oddaja ponudbo za dva ali več sklopov skupaj, mora biti ponudba urejena tako, da omogoča ocenjevanje vsakega sklopa posamezno. Ponudnik v ESPD obrazcu (enotni evropski dokument v zvezi z oddajo javnega naročila) navede za kateri sklop se prijavlja. Kadar to ne bo izrecno označeno bo naročnik štel, da se ponudnik prijavlja na sklop za katerega je v obrazcu “Predračun” navedel cene. V primeru, da se v času trajanja okvirnega sporazuma naknadno pojavi potreba po artiklih, ki niso zajeti v specifikaciji predmetnega javnega naročila, so pa predmet javnega naročila, si naročnik pridržuje pravico nabaviti artikle pri izbranem ponudniku po veljavnem ceniku ponudnika v času prejema naročila naročnika. V primeru, da ima ponudnik akcijo za artikle, ki so predmet javnega naročila, je dolžan naročniku le-te prodati po akcijski ceni. O akcijah in akcijskih cenah je ponudnik dolžan naročnik obveščati sproti. V primeru, da bosta najugodnejši ponudbi (po številu točk glede na merila na dve decimalni mesti natančno) za posamezen sklop dve ali da jih bo več, bo naročnik okvirni sporazum za tak sklop sklenil s tistim med njimi, ki bo najugodnejši po merilu »ponudbena vrednost«, določena na dve decimalni mesti natančno. Naročnik bo v času trajanja okvirnega sporazuma posamezno živilo kupoval po ceni na enoto mere kot bo opredeljena v predračunskem obrazcu ponudbe izbranega dobavitelja. Izbrani ponudnik bo cene na enoto mere živil iz ponudbenega predračuna lahko spremenil le ob soglasju naročnika. Naročnik bo pisno soglasje za spremembo cen izbranemu ponudniku izdal na njegov predhodni pisni predlog, in sicer le zaradi regulacije cen, v skladu s predpisom, ki ureja načine valorizacije denarnih obveznosti v večletnih pogodbah javnega sektorja. Za regulacijo cen se upošteva kumulativni indeks cen za hrano, ki ga uradno objavlja Statistični urad RS.
Predmet naročila Predmet javnega naročila so stalne nabave blaga, ki jih naročnik po obsegu in času ne more vnaprej določiti iz dobaviteljevega predračuna, ki je sestavni del njegove. Naročnik in stranke tega okvirnega sporazuma se izrecno dogovorijo da bo naročnik v obdobju trajanja tega sporazuma kupoval le tiste vrste in količine blaga iz predračuna, ki jih bo dejansko tudi potreboval glede na potrebe jedilnikov in zagotavljanja pestrosti prehrane za svoje porabnike. Naročnik bo naročal blago pri dobavitelju sukcesivno v skladu s svojimi dejanskimi potrebami in sestavljenimi tedenskimi jedilniki. Količine iz javnega razpisa so okvirne tako, da naročnik ne odgovarja dobavitelju za nedoseganje količin iz javnega razpisa v primeru, da se količine ne dosegajo zaradi zmanjšanja potreb pri naročniku. Naročnik se zavezuje, da bo dobavitelja pravočasno seznanjal z vsemi okoliščinami, pomembnimi za izvajanje tega okvirnega sporazuma.
PONUDBA Ponudnik mora ponuditi ceno za posamezno blago v EUR, kakor je navedeno v obrazcu »Ponudba«. V kolikor ponudnik daje popust na ponujeno blago, mora biti cena, ki jo ponudnik navede v ponudbi, že cena s popustom. DDV mora biti prikazan v skladu z obrazcem ponudbe. V primeru, da prispejo ponudbe s ceno, navedeno v drugih valutah, bomo vrednost ponudbe za primerjavo preračunali po tečaju Evropske centralne banke, na dan odpiranja ponudb. Naknadno naročnik ne bo priznaval nobenih stroškov, ki niso zajeti v ponudbeno vrednost. Ponudbena cena za posamezno blago oz. artikel se lahko spreminja, kakor je opisano v okvirnem sporazumu. V primeru znižanja cen na tržišču za istovrstno blago lahko naročnik zahteva znižanje cen dobavitelja. Dobavitelj bo naročnika sproti obveščal o akcijskih prodajah in znižanjih cen. Neodvisno od podatkov, ki so vsebovani v razpisni dokumentaciji, mora ponudnik pred oddajo ponudbe pridobiti vse podatke, ki se nanašajo na predmet javnega naročila po tej razpisni dokumentaciji in, ki lahko vplivajo na ponudbeno ceno ali ponudnikove obveznosti. Ponudnik ni upravičen do nobenega povišanja cene, ki bi ga utemeljeval s tem, da ni bil popolnoma obveščen o predmetu javnega naročila. Če bodo v ponudbi ponujene neobičajno nizke cene, glede na zahtevnost naročila, bo naročnik od ponudnika zahteval podrobnejšo pisno obrazložitev o sestavinah cen v ponudbi. V primeru, da ponudnik, ki ga bo naročnik pozval k podrobnejši pisni obrazložitvi ponujenih cen, obrazložitve ne bo posredoval v postavljenem roku, bo naročnik ponudbo takega ponudnika zavrnil. Ponudba mora veljati najmanj 60 dni, šteto od dne, ki je v razpisu določen za oddajo ponudb. V primeru krajšega roka veljavnosti ponudbe, se le ta izloči kot nedopustna. V kolikor bo naročnik izbral ponudbo po preteku njene veljavnosti, bo moral ponudnik, čigar ponudba je bila izbrana, naročniku nemudoma (po prejemu odločitve o oddaji javnega naročila) pisno sporočiti, da ostaja pri svoji prvotni ponudbi. Dobavitelj zagotavlja naročniku fiksne cene (12) dvanajst mesecev od pričetka izvajanja pogodbe. V skladu z določili Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2017 in 2018 (Uradni list RS, št. 80/16, 33/17, 59/17 in 71/17; v nadaljevanju: ZIPRS1819) naročnik zahteva (30) trideset dnevni plačilni rok od datuma izdaje računa. V skladu s 26. členom Zakona o opravljanju plačilnih storitev za proračunske uporabnike (Uradni list RS, št. 77/16; v nadaljevanju: ZOPSPU-1) mora ponudnik javnega naročnika uporabljali UJP enotno vstopno oziroma izstopno točko za izmenjavo računov in spremljajočih dokumentov v elektronski obliki (v nadaljevanju eRačuni), ki jih izdajajo in prejemajo proračunski uporabniki (eRačune morajo proračunski uporabniki prejemati in izdajati le prek UJP). Tuji ponudniki izdajo račun v papirni obliki.
PLAČILO Za dan plačila se šteje dan, ko potnik izvrši vplačilo v poslovalnici Ta Palma ali pri pooblaščeni agenciji oz. ko TA Palma prejme plačilo na transakcijski račun Ta Palma d.o.o. Prijavnina in stroški rezervacije, ki jo potnik plača ob prijavi, znašajo 30% cene aranžmaja, oz. toliko, kot je navedeno v programu potovanja. Preostali del plača potnik najmanj 14 dni pred začetkom potovanja, oz. kakor je navedeno v programu. V pri- meru, da preostalega dela cene aranžmaja potnik ali njegovo prijavno mesto ne plača v predvidenem roku, se šteje, da je odpovedal aranžma, in smiselno se uporabijo določila o potnikovi odpovedi aranžmaja iz teh splošnih pogojev in navodil za turistične aranžmaje. Pravočasno in pravilno plačano potovanje, prijavnina in stroški prija- ve jamčijo potniku, pod pogoji, določenimi v teh splošnih pogojih in navodilih za turistične aranžmaje, oziroma pod pogoji določenimi s posebnimi pogoji poslovanja ali programom, udeležbo oziroma prosto mesto na posameznem turističnem aranžmaju ali potovanju. Potnik je ob odhodu dolžan predložiti dokument o plačanem aranžmaju (pogod- bo/napotnico/voucher ali/in potrdilo o vplačilu); v nasprotnem prime- ru lahko odgovorni na potovanju potnika ne sprejme na potovanje oz. aranžma. Potnik lahko plača z gotovino ali z drugim predvidenim plačilnim sredstvom. V skladu s pogoji poslovanja finančnih institucij, v prime- ru gotovinskega ali negotovinskega plačila (kreditne kartice, maestro, BA, …) turističnega aranžmaja ali druge storitve Ta Palma, v primeru vračila plačila Ta Palma v nobenem primeru ne more izplačati gotovine, potnik pa lahko zahteva dobropis, ki ga agencija izvede preko banke, na potnikov TRR, če je do njega upravičen. Kadar za potnika turistični aranžma rezervira pooblaščena turistična agencija, veljajo vsa določila iz te točke tudi za pooblaščeno turistično agencijo. Možnost plačila na obroke. Za več informacij se obrnite na naša prodaj- na mesta ali na naš klicni center. Več o plačilnih pogojih najdete tukaj. Na naših prodajnih mestih vas bodo seznanili z vsemi možnostmi obročnih odplačevanj ter vam po želji pripravili informativni izračun.
POVABILO K ODDAJI PONUDBE PODATKI O NAROČNIKU
ZAVAROVANJE ZA RESNOST PONUDBE Ponudnik mora naročniku do roka za oddajo ponudb predložiti tudi naslednje zavarovanje za resnost ponudbe: Ponudnik mora skupaj naročniku do roka za oddajo ponudb predložiti tudi naslednje zavarovanje za resnost ponudbe: originalna bančna garancija ali enakovredno zavarovanje pri zavarovalnici Višina zavarovanja za resnost ponudbe je: 30.000,00 EUR Minimalna veljavnost zavarovanje za resnost ponudbe je: najmanj pet (5) mesecev od šteto od roka za prejem ponudb Finančno zavarovanje za resnost ponudbe mora biti veljavno do zgoraj navedenega roka. V kolikor zaradi objektivnih okoliščin v roku veljavnosti zavarovanja za resnost ponudbe ne pride do podpisa pogodbe, lahko naročnik zahteva od ponudnikov, da za določeno število dni podaljšajo rok veljavnosti zavarovanja za resnost ponudbe. Zahteve in odgovori v zvezi s podaljšanjem zavarovanja za resnost ponudbe morajo biti v pisni obliki. Ponudnik lahko zavrne takšno zahtevo, ne da bi naročnik unovčil njegovo zavarovanje za resnost ponudbe, toda s tem je njegova ponudba izločena iz postopka javnega naročanja.
Skupna ponudba Dovoljena je skupna ponudba več pogodbenih partnerjev. V poglavju Xxxxxxx za izključitev in pogoji za sodelovanje je določeno, kateri pogoj mora v primeru skupne ponudbe izpolnjevati vsak izmed partnerjev oziroma, kateri pogoj lahko izpolnjujejo partnerji skupaj. V primeru skupne ponudbe je potrebno v ponudbi predložiti pogodbo o skupnem nastopu. Iz pogodbe o skupnem nastopu mora biti razvidno sledeče: • imenovanje nosilca posla pri izvedbi javnega naročila, • pooblastilo nosilcu posla in odgovorni osebi za podpis ponudbe ter podpis pogodbe, • izjava, da so vsi ponudniki v skupni ponudbi seznanjeni z navodili ponudnikom in razpisnimi pogoji ter merili za dodelitev javnega naročila in da z njimi v celoti soglašajo, • izjava, da so vsi ponudniki seznanjeni s plačilnimi pogoji iz razpisne dokumentacije, • določbe glede načina plačila, • navedba, da odgovarjajo naročniku za celotno obveznost in za vsak njen del vsi partnerji solidarno in vsak posebej v celoti. Ponudbo podpisuje nosilec posla, ki je tudi podpisnik pogodbe in glavni kontakt z naročnikom. Nosilec posla prevzame nasproti naročniku poroštvo za delo ostalih partnerjev in/ali podizvajalcev po pravilih Obligacijskega zakonika. Naročnik uveljavlja zahtevo po odpravi morebitnih napak zoper nosilca posla.
Ponudba s podizvajalci Če bo ponudnik izvajal javno naročilo gradnje ali storitve ali blaga s podizvajalci, mora v ponudbi (na obrazcu ESPD) navesti: - vse podizvajalce ter vsak del javnega naročila, ki ga namerava oddati v podiz- vajanje, - kontaktne podatke in zakonite zastopnike predlaganih podizvajalcev, - izpolnjene ESPD teh podizvajalcev v skladu z 79. členom ZJN-3 ter - priložiti zahtevo podizvajalca za neposredno plačilo, če podizvajalec to zahteva. V kolikor bodo pri podizvajalcu obstajali razlogi za izključitev iz poglavja 8.1 »Xxxxxxx za izključitev« teh navodil, bo naročnik podizvajalca zavrnil. Ponudnik mora za posameznega podizvajalca priložiti enaka dokazila za izpolnjevanje pogojev, določenih v prejšnjem stavku, kot jih mora priložiti zase. Glavni izvajalec mora med izvajanjem javnega naročila gradnje ali storitve ali blaga naročnika obvestiti o morebitnih spremembah in poslati informacije o novih podizvajal- cih, ki jih namerava naknadno vključiti v izvajanje in sicer najkasneje v petih dneh po spremembi. V primeru vključitve novih podizvajalcev mora glavni izvajalec skupaj z obvestilom posredovati tudi podatke in dokumente o novih podizvajalcih, ki so bili zahtevani v razpisni dokumentaciji. Le če podizvajalec zahteva neposredno plačilo, se šteje, da je neposredno plačilo pod- izvajalcu obvezno v skladu z ZJN-3 in obveznost zavezuje naročnika in glavnega izvajalca. Kadar namerava ponudnik izvesti javno naročilo s podizvajalcem, ki zahteva neposredno plačilo v skladu s tem členom, mora: - glavni izvajalec v pogodbi pooblastiti naročnika, da na podlagi potrjenega računa oziroma situacije s strani glavnega izvajalca neposredno plačuje podizvajalcu, - podizvajalec predložiti soglasje, na podlagi katerega naročnik namesto ponudnika poravna podizvajalčevo terjatev do ponudnika, - glavni izvajalec svojemu računu ali situaciji priložiti račun ali situacijo podizvajalca, ki ga je predhodno potrdil. Če neposredno plačilo podizvajalcu ni obvezno, mora naročnik od glavnega izvajalca zahtevati, da mu najpozneje v 60 dneh od plačila končnega računa oziroma situacije pošlje svojo pisno izjavo in pisno izjavo podizvajalca, da je podizvajalec prejel plačilo za izvedene gradnje ali storitve oziroma dobavljeno blago, neposredno povezano s predmetom javnega naročila. Izbrani ponudnik v razmerju do naročnika v celoti odgovarja za izvedbo naročila.
INFORMACIJE V ZVEZI Z ODPIRANJEM PONUDB Odpiranje ponudb bo potekalo avtomatično v informacijskem sistemu e-JN dne 24. 6. 2021 in se bo začelo ob 9:01 uri na spletnem naslovu xxxxx://xxx.xxx.xx/x-xxxxxx. Odpiranje poteka tako, da informacijski sistem e-JN samodejno ob uri, ki je določena za javno odpiranje ponudb, prikaže podatke o ponudniku, o variantah, če so bile zahtevane oziroma dovoljene, ter omogoči dostop do .pdf dokumenta, ki ga je ponudnik naložil v sistem e-JN pod razdelek »Predračun«. Ponudniki, ki so oddali ponudbe, imajo te podatke v informacijskem sistemu e-JN na razpolago v razdelku »Zapisnik o odpiranju ponudb«.
Pravna podlaga Naročnik izvaja postopek oddaje javnega naročila na podlagi veljavnega zakona in podzakonskih aktov, ki urejajo javno naročanje, v skladu z veljavno zakonodajo, ki ureja področje javnih financ ter področje, ki je predmet javnega naročila.
