Predstavitev Vzorčne klavzule

Predstavitev. Firma: XXXXXXXX XXXXXX Borzno posredniška hiša d.d. Ljubljana Skrajšana firma: MP BPH d.d. Sedež: Ljubljana Poslovni naslov: Xxxxx Xxxxxxxxxx brigade 11, 1000 Ljubljana Matična številka: 5698235000 ID za DDV: SI52013120 Datum ustanovitve: 1.12.1992 Datum vpisa v sodni register: 18.01.1993 Tel.: +000 0 000-00-00 , Fax.: +000 0 000-00-00 Elektronska pošta: xxxx@xxxxxxxxxxxxxx.xx Spletna stran: xxx.xxxxxxxxxxxxxx.xx Zastopnika: ▪ Xxxxxx Xxxxxx, predsednik uprave ▪ Xxxx Xxxxxx, član uprave XXXXXXXX XXXXXX Borzno posredniška hiša d.d. Ljubljana (v nadaljevanju MP BPH d.d. ali MP BPH) je član Ljubljanske borze vrednostnih papirjev d.d. Ljubljana (v nadaljevanju: Ljubljanska borza d.d. Ljubljana ali Ljubljanska borza), in KDD-Centralne klirinško depotne družbe delniške družbe (v nadaljevanju: KDD d.d. oz. KDD). Danes so aktivnosti MP BPH d.d. osredotočene na 3 področja: ▪ trgovanje z vrednostnimi papirji, ki obsega sprejemanje in posredovanje naročil v zvezi z enim ali več finančnimi instrumenti, izvrševanje naročil za račun strank in poslovanje za svoj račun, in sicer na domači in izbranih tujih borzah vrednostnih papirjev, med drugim na borzah članicah Svetovne federacije borz (World Federation of Exchanges oziroma Federation Internationale des Bourses de Valeurs, skrajšano FIBV) in borzah na območju bivše Jugoslavije (Hrvaška, Srbija, BIH, Črna Gora); ▪ gospodarjenje s finančnimi instrumenti strank, kar pomeni upravljanje portfeljev, ki vključujejo finančne instrumente, v skladu s pooblastili strank na podlagi posamične presoje za vsako od strank, in ▪ svetovalne storitve, ki obsegajo investicijsko svetovanje, svetovanje podjetjem glede kapitalske sestave, poslovne strategije in sorodnih zadev in v povezavi s tem opravljanje finančnih skrbnih pregledov, svetovanje in storitve v zvezi z združitvijo in nakupi podjetij, izvedba prve ali nadaljnje prodaje finančnih instrumentov z obveznostjo odkupa ali brez nje in druge finančno-svetovalne in analitske storitve. Analitska služba pripravlja analize posameznih vrednostnih papirjev s ciljem ugotavljanja njihove notranje vrednosti, analize deviznih tečajev, obrestnih mer, inflacije in drugih gospodarskih kazalcev, pomembnih za finančne investitorje. Pripravljamo publikaciji »Naložbene informacije« in »Vroča delnica«, ki ju brezplačno pošljemo vsakemu, ki to želi. Gospodarjenje s finančnimi instrumenti strank je oblika osebnega varčevanja, za podjetje pa način investiranja presežkov gotovine v času, ko razmere še niso ...
Predstavitev. Na začetku tečaja najprej kratka predstavitev projekta (brezplačni računalniški tečaji za starejše, ki jih organizira MOL), izvajalcev (predavatelja in asistenta) ter načina dela (trajanje tečaja, potek po posameznih dnevih, odmori, predstavitev gradiva, naloga asistenta, reševanje vprašanj). Nato sledi predstavitev udeležencev in njihovega predznanja pri uporabi računalnika. Predstavitev računalnikov, ki jih bodo uporabljali na tečaju, udeležencem. Kaj je računalnik in kateri so njegovi sestavni deli. Kot zanimivost omenimo razvoj in na kratko primerjamo zmogljivost računalnikov pred 20 leti in danes. Osnovni deli strojne opreme računalnika, primerjava med stacionarnim in prenosnim računalnikom. Na kaj moramo biti pozorni ob nakupu novega računalnika? Vhodne in izhodne enote računalnika, seznanimo jih tudi z enotami, ki jih na tečaju ne bomo uporabljali, lahko pa jih vidijo doma (igralne palice, če vnuki igrajo računalniške igre, skener, mikrofon…). Kako računalnik pripravimo za delo, na kaj moramo biti pozorni pri priklopu na električno omrežje, varnostni vidiki. Priklop vhodnih in izhodnih enot. Predstavitev tipkovnice in miške. Primerjava tipkovnice na stacionarnem računalniku in prenosniku. Predstavitev zaslona in tiskalnika: vrste, načini uporabe. Kako na prenosnik priklopimo zunanji zaslon? Kako priklopimo digitalni fotoaparat za pregled ali prenos slik? Zagon računalnika: vklop, nalaganje operacijskega sistema.
Predstavitev. Na začetku tečaja najprej kratka predstavitev projekta (brezplačni računalniški tečaji za starejše, ki jih organizira MOL), izvajalcev (predavatelja in asistenta) ter načina dela (trajanje tečaja, potek po posameznih dnevih, odmori, predstavitev gradiva, naloga asistenta, reševanje vprašanj). Nato sledi predstavitev udeležencev in njihovega predznanja pri uporabi računalnika ter seznanitev z njihovimi pričakovanji.
Predstavitev. 4.1. Predstavitev podjetja in zgodovina podjetja
Predstavitev. JAPTI preko spletnega informacijskega portala IzvoznoOkno xxx.xxxxxxxxxxx.xx zagotavlja kakovostne in ažurne informacije o tujih trgih, podjetjem omogoča dostop do nekaterih tujih baz podatkov in nudi svetovalne storitve.
Predstavitev. JAPTI preko spletnega portala xxx.XxxxxxXxxxxxxx.xxx, ki je prvenstveno namenjen potencialnim tujim investitorjem in drugim zainteresiranim javnostim, zagotavlja obsežno bazo informacij, ki poleg splošne predstavitve Slovenije vsebuje tudi makroekonomske podatke, informacije o finančnem sistemu, infrastrukturi, človeških virih, že obstoječih tujih neposrednih investicijah, davčni zakonodaji in podobno. Informacije so dosegljive v angleškem jeziku, delno tudi v nemškem in italijanskem jeziku. xxx.XxxxxxxxXxxxxxx.xx je informacijski portal v angleškem jeziku, ki pregledno in sistematično nudi ažurne in uporabne informacije tuji poslovni javnosti (tujim kupcem in organizacijam za pospeševanje mednarodnega trgovanja, diplomatsko-konzularnim predstavništvom v Sloveniji in v tujini, slovenskim podjetjem za podporo pri predstavitvi ob širitvi trgov).

Related to Predstavitev

  • PREDSTAVNIKI POGODBENIH STRANK 16. člen Pogodbeni predstavnik izvajalca je . Pogodbeni predstavnik naročnika je . Pogodbena predstavnika dajeta nasprotni pogodbeni stranki vse potrebne podatke v zvezi z izvedbo predmeta te pogodbe ter sodelujeta pri reševanju vseh vprašanj, ki bi se pojavila v toku izvajanja pogodbe, z namenom, da se omogoči nemoteno izvajanje storitev po tej pogodbi.

  • PREDLOŽITEV PONUDBE Ponudniki morajo ponudbe predložiti v informacijski sistem e-JN na spletnem naslovu xxxxx://xxx.xxx.xx, v skladu s točko 3 dokumenta Navodila za uporabo informacijskega sistema za uporabo funkcionalnosti elektronske oddaje ponudb e-JN: PONUDNIKI (v nadaljevanju: Navodila za uporabo e-JN), ki je del te razpisne dokumentacije in objavljen na spletnem naslovu xxxxx://xxx.xxx.xx. Ponudnik se mora pred oddajo ponudbe registrirati na spletnem naslovu xxxxx://xxx.xxx.xx, v skladu z Navodili za uporabo e-JN. Če je ponudnik že registriran v informacijski sistem e-JN, se v aplikacijo prijavi na istem naslovu. Uporabnik ponudnika, ki je v informacijskem sistemu e-JN pooblaščen za oddajanje ponudb, ponudbo odda s klikom na gumb »Oddaj«. Informacijski sistem e-JN ob oddaji ponudb zabeleži identiteto uporabnika in čas oddaje ponudbe. Uporabnik z dejanjem oddaje ponudbe izkaže in izjavi voljo v imenu ponudnika oddati zavezujočo ponudbo (18. člen Obligacijskega zakonika). Z oddajo ponudbe je le-ta zavezujoča za čas, naveden v ponudbi, razen če jo uporabnik ponudnika umakne ali spremeni pred potekom roka za oddajo ponudb. Ponudba se šteje za pravočasno oddano, če jo naročnik prejme preko sistema e-JN xxxxx://xxx.xxx.xx najkasneje do roka predvidenega za oddajo ponudb. Za oddano ponudbo se šteje ponudba, ki je v informacijskem sistemu e-JN označena s statusom »ODDANO«. Ponudnik lahko do roka za oddajo ponudb svojo ponudbo umakne ali spremeni. Če ponudnik v informacijskem sistemu e-JN svojo ponudbo umakne, se šteje, da ponudba ni bila oddana in je naročnik v sistemu e-JN tudi ne bo videl. Če ponudnik svojo ponudbo v informacijskem sistemu e- JN spremeni, je naročniku v tem sistemu odprta zadnja oddana ponudba. Po preteku roka za predložitev ponudb ponudbe ne bo več mogoče oddati. Dostop do povezave za oddajo elektronske ponudbe v tem postopku javnega naročila je na naslednji povezavi xxxxx://xxx.xxx.xx , pri objavi tega javnega naročila.

  • Predmet javnega naročila Predmet javnega naročila je Sukcesivna dobava prehrambenega blaga (konvencionalna in ekološka živila) po sklopih s sklenitvijo okvirnega sporazuma za obdobje treh let s sklenitvijo okvirnega sporazuma. Sklop 1 Mesni izdelki Sklop 2 Mleko in mlečni izdelki Sklop 3 Ekološko mleko in izdelki Sklop 4 Kruh, krušni izdelki, slaščice in peciva Sklop 5 Ekološki kruh in pekovsko pecivo Sklop 6 Sveže in suho sadje in zelenjava Sklop 7 Ekološko sadje in zelenjava Sklop 8 Xxxxx xxxxxx, sirupi in sadne pijače Sklop 9 Splošno prehrambeno blago Naročnik je ob upoštevanju načela gospodarnosti predmet javnega naročila oblikoval v smiselno sklenjene celote (v nadaljnjem besedilu: sklope) tako, da jih je mogoče oddajati ločeno. Predložene ponudbe morajo zajemati vse vrste blaga v posameznem sklopu. Ponudnik mora ponuditi v vsakem sklopu vsa navedena živila, sicer bo ponudba ponudnika za sklop, pri katerem ta pogoj ne bo izpolnjen, izločena. Če ponudnik oddaja ponudbo za dva ali več sklopov skupaj, mora biti ponudba urejena tako, da omogoča ocenjevanje vsakega sklopa posamezno. Ponudnik v ESPD obrazcu (enotni evropski dokument v zvezi z oddajo javnega naročila) navede za kateri sklop se prijavlja. Kadar to ne bo izrecno označeno bo naročnik štel, da se ponudnik prijavlja na sklop za katerega je v obrazcu “Predračun” navedel cene. V primeru, da se v času trajanja okvirnega sporazuma naknadno pojavi potreba po artiklih, ki niso zajeti v specifikaciji predmetnega javnega naročila, so pa predmet javnega naročila, si naročnik pridržuje pravico nabaviti artikle pri izbranem ponudniku po veljavnem ceniku ponudnika v času prejema naročila naročnika. V primeru, da ima ponudnik akcijo za artikle, ki so predmet javnega naročila, je dolžan naročniku le-te prodati po akcijski ceni. O akcijah in akcijskih cenah je ponudnik dolžan naročnik obveščati sproti. V primeru, da bosta najugodnejši ponudbi (po številu točk glede na merila na dve decimalni mesti natančno) za posamezen sklop dve ali da jih bo več, bo naročnik okvirni sporazum za tak sklop sklenil s tistim med njimi, ki bo najugodnejši po merilu »ponudbena vrednost«, določena na dve decimalni mesti natančno. Naročnik bo v času trajanja okvirnega sporazuma posamezno živilo kupoval po ceni na enoto mere kot bo opredeljena v predračunskem obrazcu ponudbe izbranega dobavitelja. Izbrani ponudnik bo cene na enoto mere živil iz ponudbenega predračuna lahko spremenil le ob soglasju naročnika. Naročnik bo pisno soglasje za spremembo cen izbranemu ponudniku izdal na njegov predhodni pisni predlog, in sicer le zaradi regulacije cen, v skladu s predpisom, ki ureja načine valorizacije denarnih obveznosti v večletnih pogodbah javnega sektorja. Za regulacijo cen se upošteva kumulativni indeks cen za hrano, ki ga uradno objavlja Statistični urad RS.

  • PREDMET OKVIRNEGA SPORAZUMA 2. člen Predmet okvirnega sporazuma so sukcesivne dobave in vgradnje opreme sistemov tehničnega varovanja ter popravila protivlomnega in video nadzornega sistema, za sklop 2 (v nadaljevanju: blago/oprema oz. storitev), v količinah in dinamiki, ki jih naročnik po obsegu in časovno ne more vnaprej določiti, v skladu s Tehnično dokumentacijo, ki je priloga št. 1 k okvirnemu sporazumu ter razpisne dokumentacije naročnika št. JPE-SAL-177/18, ki je sestavni del tega okvirnega sporazuma, na podlagi ponudbe izvajalca št. z dne , ponudbe izvajalca po pogajanjih št. , z dne in na podlagi ponudbenega predračuna izvajalca z dne , ki je priloga št. 2 tega okvirnega sporazuma (v nadaljevanju: ponudbeni predračun izvajalca) ter v skladu z vsebino zahtev javnega naročila št. JPE-SAL-177/18 in sicer vse po pravilih stroke, s skrbnostjo dobrega strokovnjaka ter v skladu s tem okvirnim sporazumom. Obseg storitev in količina blaga/opreme, navedenega v ponudbenem predračunu izvajalca, je okvirna in za naročnika ni obvezujoča. Okvirne količine blaga/opreme in storitev so količine, ki jih bo naročnik predvidoma naročal v obdobju veljavnosti okvirnega sporazuma. Naročnik in izvajalec se izrecno dogovorita, da bo naročnik v obdobju veljavnosti tega okvirnega sporazuma, naročal blago/opremo in storitve iz ponudbenega predračuna izvajalca, ki jih bo dejansko potreboval in za katere bo imel zagotovljena finančna sredstva.

  • Predmet naročila Predmet javnega naročila so stalne nabave blaga, ki jih naročnik po obsegu in času ne more vnaprej določiti iz dobaviteljevega predračuna, ki je sestavni del njegove. Naročnik in stranke tega okvirnega sporazuma se izrecno dogovorijo da bo naročnik v obdobju trajanja tega sporazuma kupoval le tiste vrste in količine blaga iz predračuna, ki jih bo dejansko tudi potreboval glede na potrebe jedilnikov in zagotavljanja pestrosti prehrane za svoje porabnike. Naročnik bo naročal blago pri dobavitelju sukcesivno v skladu s svojimi dejanskimi potrebami in sestavljenimi tedenskimi jedilniki. Količine iz javnega razpisa so okvirne tako, da naročnik ne odgovarja dobavitelju za nedoseganje količin iz javnega razpisa v primeru, da se količine ne dosegajo zaradi zmanjšanja potreb pri naročniku. Naročnik se zavezuje, da bo dobavitelja pravočasno seznanjal z vsemi okoliščinami, pomembnimi za izvajanje tega okvirnega sporazuma.

  • Ustavitev postopka Naročnik lahko skladno z zakonodajo kadarkoli ustavi postopek. Naročnik lahko zavrne vse ponudbe. O zavrnitvi vseh ponudb bodo ponudniki obveščeni. Naročnik ne odgovarja za škodo, ki bi utegnila nastati ponudnikom zaradi ustavitve postopka, zavrnitvijo vseh ponudb ali izbranemu ponudniku zaradi nesklenitve pogodbe.

  • PREDMET POGODBE člen (predmet pogodbe)

  • PODIZVAJALCI Ponudnik lahko del javnega naročila odda v podizvajanje. Podizvajalec je gospodarski subjekt, ki je pravna ali fizična oseba in za ponudnika, s katerim je naročnik sklenil pogodbo o izvedbi javnega naročila, dobavlja blago ali izvaja storitev oz. gradnjo, ki je neposredno povezana s predmetom javnega naročila. Izpolnjevanje pogojev za podizvajalce mora biti v skladu s 94. členom Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS št. 91/2015 in 14/2018). Ponudnik, ki bo javno naročilo izvajal s podizvajalci, mora v ponudbi: navesti vse podizvajalce ter vsak del javnega naročila, ki ga namerava oddati v podizvajanje kontaktne podatke in zakonite zastopnike predlaganih podizvajalcev navesti izpolnjene ESPD teh podizvajalcev v skladu z 79. členom ZJN ter priložiti zahtevo podizvajalca za neposredno plačilo, če podizvajalec to zahteva. V kolikor podizvajalec zahteva neposredno plačilo, se šteje, da je neposredno plačilo podizvajalcu obvezno in obveznost zavezuje naročnika in glavnega izvajalca. Kadar namerava ponudnik izvesti javno naročilo s podizvajalcem, ki zahteva neposredno plačilo, mora: glavni izvajalec v pogodbi pooblastiti naročnika, da na podlagi potrjenega računa oziroma situacije s strani glavnega izvajalca neposredno plačuje podizvajalcu, podizvajalec predložiti soglasje, na podlagi katerega naročnik namesto ponudnika poravna podizvajalčevo terjatev do ponudnika, glavni izvajalec svojemu računu ali situaciji priložiti račun ali situacijo podizvajalca, ki ga je predhodno potrdil. Če neposredno plačilo podizvajalcu ni obvezno, naročnik od glavnega izvajalca zahteva, da mu najpozneje v 60 dneh od plačila končnega računa oziroma situacije pošlje svojo pisno izjavo in pisno izjavo podizvajalca, da je podizvajalec prejel plačilo za izvedene gradnje ali storitve oziroma dobavljeno blago, neposredno povezano s predmetom javnega naročila. Glavni izvajalec mora med izvajanjem javnega naročila gradnje ali storitve naročnika obvestiti o morebitnih spremembah o podizvajalcih najkasneje v petih dneh po spremembi. V primeru vključitve novih podizvajalcev mora glavni izvajalec skupaj z obvestilom posredovati tudi podatke in dokumente o novih podizvajalcih. Kadar namerava ponudnik izvesti javno naročilo s podizvajalcem, mora pogoje iz III. točke teh navodil izpolnjevati tudi podizvajalec, ki sodeluje pri izvedbi javnega naročila. Naročnik lahko zavrne predlog za zamenjavo podizvajalca oziroma vključitev novega podizvajalca tudi, če bi to lahko vplivalo na nemoteno izvajanje ali dokončanje del in če novi podizvajalec ne izpolnjuje pogojev, ki jih je postavil naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Naročnik bo o morebitni zavrnitvi novega podizvajalca obvestil glavnega izvajalca najpozneje v desetih dneh od prejema predloga.

  • PONUDBA Ponudnik mora ponuditi ceno za posamezno blago v EUR, kakor je navedeno v obrazcu »Ponudba«. V kolikor ponudnik daje popust na ponujeno blago, mora biti cena, ki jo ponudnik navede v ponudbi, že cena s popustom. DDV mora biti prikazan v skladu z obrazcem ponudbe. V primeru, da prispejo ponudbe s ceno, navedeno v drugih valutah, bomo vrednost ponudbe za primerjavo preračunali po tečaju Evropske centralne banke, na dan odpiranja ponudb. Naknadno naročnik ne bo priznaval nobenih stroškov, ki niso zajeti v ponudbeno vrednost. Ponudbena cena za posamezno blago oz. artikel se lahko spreminja, kakor je opisano v okvirnem sporazumu. V primeru znižanja cen na tržišču za istovrstno blago lahko naročnik zahteva znižanje cen dobavitelja. Dobavitelj bo naročnika sproti obveščal o akcijskih prodajah in znižanjih cen. Neodvisno od podatkov, ki so vsebovani v razpisni dokumentaciji, mora ponudnik pred oddajo ponudbe pridobiti vse podatke, ki se nanašajo na predmet javnega naročila po tej razpisni dokumentaciji in, ki lahko vplivajo na ponudbeno ceno ali ponudnikove obveznosti. Ponudnik ni upravičen do nobenega povišanja cene, ki bi ga utemeljeval s tem, da ni bil popolnoma obveščen o predmetu javnega naročila. Če bodo v ponudbi ponujene neobičajno nizke cene, glede na zahtevnost naročila, bo naročnik od ponudnika zahteval podrobnejšo pisno obrazložitev o sestavinah cen v ponudbi. V primeru, da ponudnik, ki ga bo naročnik pozval k podrobnejši pisni obrazložitvi ponujenih cen, obrazložitve ne bo posredoval v postavljenem roku, bo naročnik ponudbo takega ponudnika zavrnil. Ponudba mora veljati najmanj 60 dni, šteto od dne, ki je v razpisu določen za oddajo ponudb. V primeru krajšega roka veljavnosti ponudbe, se le ta izloči kot nedopustna. V kolikor bo naročnik izbral ponudbo po preteku njene veljavnosti, bo moral ponudnik, čigar ponudba je bila izbrana, naročniku nemudoma (po prejemu odločitve o oddaji javnega naročila) pisno sporočiti, da ostaja pri svoji prvotni ponudbi. Dobavitelj zagotavlja naročniku fiksne cene (12) dvanajst mesecev od pričetka izvajanja pogodbe. V skladu z določili Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2017 in 2018 (Uradni list RS, št. 80/16, 33/17, 59/17 in 71/17; v nadaljevanju: ZIPRS1819) naročnik zahteva (30) trideset dnevni plačilni rok od datuma izdaje računa. V skladu s 26. členom Zakona o opravljanju plačilnih storitev za proračunske uporabnike (Uradni list RS, št. 77/16; v nadaljevanju: ZOPSPU-1) mora ponudnik javnega naročnika uporabljali UJP enotno vstopno oziroma izstopno točko za izmenjavo računov in spremljajočih dokumentov v elektronski obliki (v nadaljevanju eRačuni), ki jih izdajajo in prejemajo proračunski uporabniki (eRačune morajo proračunski uporabniki prejemati in izdajati le prek UJP). Tuji ponudniki izdajo račun v papirni obliki.

  • Ponudba s podizvajalci Če bo ponudnik izvajal javno naročilo gradnje ali storitve ali blaga s podizvajalci, mora v ponudbi (na obrazcu ESPD) navesti: - vse podizvajalce ter vsak del javnega naročila, ki ga namerava oddati v podiz- vajanje, - kontaktne podatke in zakonite zastopnike predlaganih podizvajalcev, - izpolnjene ESPD teh podizvajalcev v skladu z 79. členom ZJN-3 ter - priložiti zahtevo podizvajalca za neposredno plačilo, če podizvajalec to zahteva. V kolikor bodo pri podizvajalcu obstajali razlogi za izključitev iz poglavja 8.1 »Xxxxxxx za izključitev« teh navodil, bo naročnik podizvajalca zavrnil. Ponudnik mora za posameznega podizvajalca priložiti enaka dokazila za izpolnjevanje pogojev, določenih v prejšnjem stavku, kot jih mora priložiti zase. Glavni izvajalec mora med izvajanjem javnega naročila gradnje ali storitve ali blaga naročnika obvestiti o morebitnih spremembah in poslati informacije o novih podizvajal- cih, ki jih namerava naknadno vključiti v izvajanje in sicer najkasneje v petih dneh po spremembi. V primeru vključitve novih podizvajalcev mora glavni izvajalec skupaj z obvestilom posredovati tudi podatke in dokumente o novih podizvajalcih, ki so bili zahtevani v razpisni dokumentaciji. Le če podizvajalec zahteva neposredno plačilo, se šteje, da je neposredno plačilo pod- izvajalcu obvezno v skladu z ZJN-3 in obveznost zavezuje naročnika in glavnega izvajalca. Kadar namerava ponudnik izvesti javno naročilo s podizvajalcem, ki zahteva neposredno plačilo v skladu s tem členom, mora: - glavni izvajalec v pogodbi pooblastiti naročnika, da na podlagi potrjenega računa oziroma situacije s strani glavnega izvajalca neposredno plačuje podizvajalcu, - podizvajalec predložiti soglasje, na podlagi katerega naročnik namesto ponudnika poravna podizvajalčevo terjatev do ponudnika, - glavni izvajalec svojemu računu ali situaciji priložiti račun ali situacijo podizvajalca, ki ga je predhodno potrdil. Če neposredno plačilo podizvajalcu ni obvezno, mora naročnik od glavnega izvajalca zahtevati, da mu najpozneje v 60 dneh od plačila končnega računa oziroma situacije pošlje svojo pisno izjavo in pisno izjavo podizvajalca, da je podizvajalec prejel plačilo za izvedene gradnje ali storitve oziroma dobavljeno blago, neposredno povezano s predmetom javnega naročila. Izbrani ponudnik v razmerju do naročnika v celoti odgovarja za izvedbo naročila.