Common use of Sklenitev pogodbe Clause in Contracts

Sklenitev pogodbe. Izbrani ponudnik bo, po pravnomočnosti odločitve o oddaji javnega naročila, pozvan k podpisu pogodbe za izvedbo javnega naročila. Če se ponudnik v roku pet dni po pozivu k podpisu pogodbe ne bo odzval na poziv, lahko naročnik šteje, da je odstopil od namere za sklenitev ponudbe. V tem primeru bo naročnik od takšnega ponudnika, poleg zakonskih možnostih, ki jih ima po veljavni zakonodaji, zahteval tudi povračilo vse morebitno dodatno nastale škode zaradi takšnega ravnanja izbranega ponudnika. Med veljavnostjo pogodbe o izvedbi javnega naročila, lahko naročnik, ne glede na določbe zakona, ki ureja obligacijska razmerja, brez odškodninske odgovornosti do izvajalca, odstopi od pogodbe v naslednjih okoliščinah: - javno naročilo je bilo bistveno spremenjeno, kar terja nov postopek javnega naročanja; - v času oddaje javnega naročila je bil izvajalec v enem od položajev, zaradi katerega bi ga naročnik moral izključiti iz postopka javnega naročanja, pa s tem dejstvom naročnik ni bil seznanjen v postopku javnega naročanja; - zaradi hudih kršitev obveznosti iz PEU, PDEU in tega zakona, ki jih je po postopku v skladu z 258. členom PDEU ugotovilo Sodišče Evropske unije, javno naročilo ne bi smelo biti oddano izvajalcu. Naročnik ne odgovarja za škodo, ki bi jo utrpel ponudnik oziroma izvajalec, če ne bi sklenil pogodbe oziroma je naročnik od nje odstopil zaradi razlogov na strani ponudnika oziroma izvajalca.

Sklenitev pogodbe. Izbrani ponudnik bo, bo po pravnomočnosti odločitve o oddaji javnega naročila, naročila pozvan k podpisu pogodbe za izvedbo javnega naročila. Če se ponudnik v roku pet 5 (pet) dni po pozivu k podpisu pogodbe ne bo odzval na poziv, lahko naročnik šteje, da je odstopil od namere za sklenitev ponudbe. V tem primeru bo naročnik od takšnega ponudnika, ponudnika poleg zakonskih možnostih, ki jih ima po veljavni zakonodaji, zahteval tudi povračilo vse morebitno dodatno nastale škode zaradi takšnega ravnanja izbranega ponudnika. Med veljavnostjo pogodbe o izvedbi javnega naročila, naročila ali okvirnega sporazuma lahko naročnik, naročnik ne glede na določbe zakona, ki ureja obligacijska razmerja, zlasti brez odškodninske odgovornosti do izvajalca, odstopi od pogodbe v naslednjih okoliščinah: - javno naročilo je bilo bistveno spremenjeno, kar terja nov postopek javnega naročanja; - v času oddaje javnega naročila je bil izvajalec v enem od položajev, zaradi katerega bi ga naročnik moral izključiti iz postopka javnega naročanja, pa s tem dejstvom naročnik ni bil seznanjen v postopku javnega naročanja; - zaradi hudih kršitev obveznosti iz PEU, PDEU in tega zakona, ki jih je po postopku v skladu z 258. členom PDEU ugotovilo Sodišče Evropske unije, javno naročilo ne bi smelo biti oddano izvajalcu. Naročnik ne odgovarja za škodo, ki bi jo utrpel ponudnik oziroma izvajalec, če ne bi sklenil pogodbe oziroma je naročnik od nje odstopil zaradi razlogov na strani ponudnika oziroma izvajalca.

Sklenitev pogodbe. Izbrani ponudnik bo, po pravnomočnosti odločitve o oddaji javnega naročila, naročila pozvan k podpisu pogodbe za izvedbo javnega naročila. Če se ponudnik v roku pet dni po pozivu k podpisu pogodbe ne bo odzval na poziv, lahko naročnik šteje, da je odstopil od namere za sklenitev ponudbe. V tem primeru bo naročnik od takšnega ponudnika, poleg zakonskih možnostih, ki jih ima po veljavni zakonodaji, zahteval tudi povračilo vse morebitno dodatno nastale škode zaradi takšnega ravnanja izbranega ponudnika. Med veljavnostjo pogodbe o izvedbi javnega naročila, lahko naročnik, ne glede na določbe zakona, ki ureja obligacijska razmerja, brez odškodninske odgovornosti do izvajalca, odstopi od pogodbe v naslednjih okoliščinah: - javno naročilo je bilo bistveno spremenjeno, kar terja nov postopek javnega naročanja; - v času oddaje javnega naročila je bil izvajalec v enem od položajev, zaradi katerega bi ga naročnik moral izključiti iz postopka javnega naročanja, pa s tem dejstvom naročnik ni bil seznanjen v postopku javnega naročanja; - zaradi hudih kršitev obveznosti iz PEU, PDEU in tega zakona, ki jih je po postopku v skladu z 258. členom PDEU ugotovilo Sodišče Evropske unije, javno naročilo ne bi smelo biti oddano izvajalcu. Naročnik ne odgovarja za škodo, ki bi jo utrpel ponudnik oziroma izvajalec, če ne bi sklenil pogodbe oziroma je naročnik od nje odstopil zaradi razlogov na strani ponudnika oziroma izvajalca.

Sklenitev pogodbe. Izbrani ponudnik bo, za posamezni sklop bo po pravnomočnosti odločitve o oddaji javnega naročila, naročila pozvan k podpisu pogodbe za izvedbo javnega naročila. Če se ponudnik v roku pet dni po pozivu k podpisu pogodbe ne bo odzval na poziv, lahko naročnik šteje, da je odstopil od namere za sklenitev ponudbe. V tem primeru bo naročnik od takšnega ponudnika, poleg zakonskih možnostih, ki jih ima po veljavni zakonodaji, zahteval tudi povračilo vse morebitno dodatno nastale škode zaradi takšnega ravnanja izbranega ponudnika. Med veljavnostjo pogodbe o izvedbi javnega naročila, lahko naročnik, ne glede na določbe zakona, ki ureja obligacijska razmerja, brez odškodninske odgovornosti do izvajalca, odstopi od pogodbe v naslednjih okoliščinah: - javno naročilo je bilo bistveno spremenjeno, kar terja nov postopek javnega naročanja; - v času oddaje javnega naročila je bil izvajalec v enem od položajev, zaradi katerega bi ga naročnik moral izključiti iz postopka javnega naročanja, pa s tem dejstvom naročnik ni bil seznanjen v postopku javnega naročanja; - zaradi hudih kršitev obveznosti iz PEU, PDEU in tega zakona, ki jih je po postopku v skladu z 258. členom PDEU ugotovilo Sodišče Evropske unije, javno naročilo ne bi smelo biti oddano izvajalcu. Naročnik ne odgovarja za škodo, ki bi jo utrpel ponudnik oziroma izvajalec, če ne bi sklenil pogodbe oziroma je naročnik od nje odstopil zaradi razlogov na strani ponudnika oziroma izvajalca.

Sklenitev pogodbe. Izbrani ponudnik bo, bo po pravnomočnosti odločitve o oddaji javnega naročila, pozvan k podpisu pogodbe za izvedbo javnega naročila. Če se ponudnik v roku pet dni po pozivu k podpisu pogodbe ne bo odzval na poziv, lahko naročnik šteje, da je odstopil od namere za sklenitev ponudbe. V tem primeru bo naročnik od takšnega ponudnika, poleg zakonskih možnostih, ki jih ima po veljavni zakonodaji, zahteval tudi povračilo vse morebitno dodatno nastale škode zaradi takšnega ravnanja izbranega ponudnika. Med veljavnostjo pogodbe o izvedbi javnega naročila, lahko naročnik, ne glede na določbe zakona, ki ureja obligacijska razmerja, brez odškodninske odgovornosti do izvajalca, odstopi od pogodbe v naslednjih okoliščinah: - javno naročilo je bilo bistveno spremenjeno, kar terja nov postopek javnega naročanja; - v času oddaje javnega naročila je bil izvajalec v enem od položajev, zaradi katerega bi ga naročnik moral izključiti iz postopka javnega naročanja, pa s tem dejstvom naročnik ni bil seznanjen v postopku javnega naročanja; - zaradi hudih kršitev obveznosti iz PEU, PDEU in tega zakona, ki jih je po postopku v skladu z 258. členom PDEU ugotovilo Sodišče Evropske unije, javno naročilo ne bi smelo biti oddano izvajalcu. Naročnik ne odgovarja za škodo, ki bi jo utrpel ponudnik oziroma izvajalec, če ne bi sklenil pogodbe oziroma je naročnik od nje odstopil zaradi razlogov na strani ponudnika oziroma izvajalca.