PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE Za vse zadeve, ki niso urejene s to pogodbo, se uporablja Pravilnik o štipendiranju v Občini Trzin (Uradni vestnik Občine Trzin, št. 9/18 in 12/20).
SPLOŠNE DOLOČBE [1] Splošni pogoji za nezgodno zavarovanje oseb (v nadaljnjem besedilu: splošni pogoji) so sestavni del pogodbe o nezgodnem zavarovanju oseb, sklenjene med zavarovalcem in Zavarovalnico Xxxxxxx, d.d. (v nadaljnjem besedilu: zavarovalnica). [2] S temi splošnimi pogoji se urejajo odnosi med zavarovalnico in zavarovalcem za sledeče zavarovane nevarnosti, ki so posledica nezgode: - smrt, - invalidnost - trajna izguba splošne delovne sposobnosti (popolna ali delna), - invalidnost z izplačilom mesečne nezgodne rente, - zlom, izpah in opekline, - prehodna nesposobnost za redno delo, - nastanek stroškov zdravljenja, - nastanitev in zdravljenje v bolnišnici. Ostali primeri se urejajo s posebnimi in dopolnilnimi pogoji ali s posebnimi določili na zavarovalni polici. [3] Izrazi, navedeni v splošnih pogojih, pomenijo: - zavarovalec - fizična ali pravna oseba, ki sklene zavarovalno pogodbo z zavarovalnico; - zavarovanec - oseba, od katere smrti, invalidnosti ali zdravljenja zaradi telesne poškodbe je odvisno izplačilo zavarovalnine; - ponudnik - oseba, ki želi skleniti zavarovanje in v ta namen predloži pisno ponudbo zavarovalnici; - ponudba - obrazec zavarovalnice, ki vsebuje bistvene elemente zavarovalne pogodbe; - upravičenec - oseba, ki ji zavarovalnica izplača zavarovalno vsoto oziroma njen ustrezni del ali nadomestilo; - polica - listina o sklenjeni zavarovalni pogodbi; - zavarovalna vsota - največji znesek, do katerega zavarovalnica jamči; - premija - znesek, ki ga mora zavarovalec plačati po zavarovalni pogodbi; - zavarovalnina - znesek, ki ga izplača zavarovalnica in predstavlja obveznost zavarovalnice za posamezen zavarovalni primer; - zlom - prelom kosti, kot tudi poka ali odlom kosti (fisura in abrupcija); - izpah - popolni izpah kosti v sklepu.
IZJAVA O UDELEŽBI FIZIČNIH IN PRAVNIH OSEB V LASTNIŠTVU GOSPODARSKEGA SUBJEKTA Priloga 3/1
KONČNE DOLOČBE 18.1 Neizvršitev ali zamuda pri izvršitvi katere koli pravice, zahtevka ali pravnega sredstva SID banke po ali v zvezi s kreditno pogodbo se ne šteje za umik ali odpoved pravici, zahtevku ali pravnemu sredstvu, niti ne bo posamezna ali delna uveljavitev pravice, zahtevka ali pravnega sredstva preprečila nadaljnje ali drugačne uporabe katerekoli druge pravice, zahtevka ali pravnega sredstva po tej ali v zvezi s kreditno pogodbo. Pravice, zahtevki ali pravna sredstva zagotovljena s kreditno pogodbo ne izključujejo uveljavljanja katerih koli drugih pravic, zahtevkov ali pravnih sredstev, ki jih zagotavlja zakon ali podzakonski akti. 18.2 Morebitna neveljavnost katere od določb (ali njenega dela) kreditne pogodbe, nemožnost njene izvršitve kot tudi neurejenost ali pomanjkljiva urejenost posameznega vprašanja v kreditni pogodbi ne vpliva na veljavnost in izvršljivost drugih določb kreditne pogodbe kot celote. V primeru neveljavnosti ali nezmožnosti izvrševanja take določbe ali njenega dela ali neurejenosti posameznega vprašanja v kreditni pogodbi, bo takšno določbo ali pogodbeno praznino nadomestila razlaga ali druga določba, ki je najbližja namenu pogodbenih strank in gospodarskemu namenu kreditne pogodbe v času sklenitve kreditne pogodbe, če se pogodbeni stranki ne dogovorita drugače. 18.3 Kreditojemalec ne more odstopiti pravic oziroma prenesti svojih pravic in obveznosti iz kreditne pogodbe na tretjo osebo. 18.4 Kreditna pogodba se lahko spremeni le ob soglasju obeh pogodbenih strank, s sklenitvijo pisnega dodatka h kreditni pogodbi. Priloge h kreditni pogodbi so njen sestavni del, vključno z vsemi spremembami, dogovorjenimi med pogodbenima strankama. 18.5 Kreditna pogodba je sestavljena in se presoja po pravu Republike Slovenije. 18.6 Za reševanje morebitnih sporov nastalih iz ali v zvezi s kreditno pogodbo, ki jih pogodbeni stranki ne bi mogli rešiti sporazumno, je pristojno stvarno pristojno sodišče v Ljubljani. Ne glede na to lahko XXX banka svoje pravice iz ali v zvezi s kreditno pogodbo uveljavlja pri vsakem drugem za kreditojemalca pristojnem sodišču. 18.7 Kreditna pogodba je sestavljena v Treh ali štirih. enakih izvodih, od katerih kreditojemalec prejme en izvod, SID banka pa Dva ali tri. izvode. 18.8 Kreditna pogodba začne veljati z dnem, ko jo podpišejo pooblaščeni predstavniki obeh pogodbenih strank. Ljubljana, dne [pisemska glava kreditojemalca] (firma/ime in sedež izdajatelja menice) (kraj in datum izdaje izjave in naloga)
UVODNE DOLOČBE 1.1 S Splošnimi pogoji poslovanja pri posredovanju v prometu z nepremičninami (v nadaljevanju: Splošni pogoji) se urejajo pravna razmerja med nepremičninsko družbo in naročiteljem. 1.2 Splošni pogoji so sestavni del vsake pogodbe o posredovanju, ki jo nepremičninska družba sklene z naročiteljem. Sestavni del vsake pogodbe o posredovanju sta tudi vsakokrat veljavni cenik storitev nepremičninske družbe in kopija zavarovalne police. 1.3 V primeru, da pogodba o posredovanju vsebuje določila, ki so v nasprotju s temi Splošnimi pogoji, prevladajo določila pogodbe o posredovanju. 1.4 Nepremičninska družba je sprejela zavezo o spoštovanju Kodeksa dobrih poslovnih običajev v prometu z nepremičninami, ki ga je dne 30.08.2011 sprejelo Združenje družb za nepremičninsko posredovanje pri GZS – Zbornici za poslovanje z nepremičninami (avgust 2011).
Plačilni pogoji Rok plačila je 30 dni po prejemu računa. Datum na računu ne sme biti starejši od datuma opravljene storitve. Na računu mora biti označen sklic na okvirni sporazum. Vsaka od pogodbenih strank lahko predlaga možnost predčasnega plačila z uvedbo cassa skonta, višina katerega pa se bo določila naknadno skladno z izvedbo pogajanj. V kolikor podizvajalec na način določen v 94. členu ZJN-3 zahteva neposredno plačilo mora: • glavni izvajalec v pogodbi pooblastiti naročnika, da na podlagi potrjenega računa oziroma situacije s strani glavnega izvajalca neposredno plačuje podizvajalcu, • podizvajalec predložiti soglasje, na podlagi katerega naročnik namesto ponudnika poravna podizvajalčevo terjatev do ponudnika, • glavni izvajalec svojemu računu ali situaciji priložiti račun ali situacijo podizvajalca, ki ga je predhodno potrdil. Naročnik bo od glavnega izvajalca v primeru, da neposredno plačilo podizvajalcu ni obvezno, zahteval, da mu najpozneje v 60 dneh od plačila končnega računa oziroma situacije pošlje svojo pisno izjavo in pisno izjavo podizvajalca, da je podizvajalec prejel plačilo za izvedene gradnje ali storitve oziroma dobavljeno blago, neposredno povezano s predmetom javnega naročila.
Ponudba s podizvajalci V primeru, da ponudnik nastopa skupaj z enim ali več podizvajalci, mora v prilogi 4 navesti naslednje podatke, ki so tudi obvezna sestavina pogodbe: − vse vrste materiala in vrste del, ki jih bo dobavil oziroma izvedel podizvajalec, − podatke o podizvajalcu (naziv, polni naslov, matična številka, davčna številka in transakcijski račun), − predmet, količina, vrednost, kraj in rok dobave oziroma izvedbe del. Podatki iz prejšnjega odstavka so obvezna sestavina pogodbe o izvedbi javnega naročila. Ponudnik mora za vse navedene podizvajalce predložiti pisne izjave vseh podizvajalcev, ki bodo sodelovali pri realizaciji naročila, da ima ponudnik poravnane vse poslovne obveznosti do njih (priloga 4/1), priložiti potrjeno pooblastilo ponudnika, da na podlagi potrjenega računa, naročnik neposredno plačuje podizvajalcem (priloga 4/2) in priložiti potrjeno soglasje podizvajalca, na podlagi katerega naročnik namesto izvajalca poravna podizvajalčevo terjatev do izvajalca (priloga 4/3). Kadar namerava ponudnik izvesti javno naročilo s podizvajalcem, mora pogoje iz tretjega odstavka 42. člena ZJN-2 izpolnjevati tudi podizvajalec, ki bo sodeloval pri izvedbi javnega naročila. Podizvajalec mora izpolniti in podpisati prilogo 3/2. V kolikor bo ponudnik nastopal s podizvajalci, bo moral skleniti pogodbo v skladu z določili od šestega (6.) do dvanajstega (12.) odstavka 74. člena ZJNVETPS. Ponudnik, kateremu bo javno naročilo oddano, bo v razmerju do naročnika v celoti odgovarjal za izvedbo prejetega naročila, ne glede na število podizvajalcev. Izbrani ponudnik bo v primeru sklenitve pogodbe dolžan naročnika obveščati o vseh spremembah v zvezi s podizvajalci, ki bodo sodelovali pri izvedbi predmeta naročila. Ponudnik, ki izvaja javno naročilo z enim ali več podizvajalci, mora imeti ob sklenitvi pogodbe z naročnikom ali med njenim izvajanjem, sklenjene pogodbe s podizvajalci. Podizvajalec mora naročniku posredovati kopijo pogodbe, ki jo je sklenil s svojim naročnikom (ponudnikom), v petih (5) dneh od sklenitve te pogodbe (med naročnikom in ponudnikom). Naročnik bo po prejemu kopije pogodbe preveril, ali ima ponudnikovo pooblastilo iz prve (1.) alineje sedmega odstavka 74. člena ZJNVETPS in podizvajalčevo soglasje iz druge (2.) alineje sedmega (7.) odstavka 74. člena ZJNVETPS. Če pooblastila ali soglasja nima, bo ponudnika ali podizvajalca nemudoma pozval, da mu ta dokument predloži v roku petih dni od prejema poziva. Če ponudnik ali podizvajalec pooblastila ali soglasje naročniku ne predložita v tem roku, bo naročnik Državni revizijski komisiji predlagal, da uvede postopek o prekršku iz 1. točke prvega odstavka 106.a člena ali prvega odstavka 106.b člena ZJNVETPS. Neposredna plačila podizvajalcem so v skladu z ZJNVETPS obvezna, zato bo naročnik vsa plačila morebitnim podizvajalcem plačeval v skladu z Uredbo o neposrednih plačilih podizvajalcu pri nastopanju ponudnika s podizvajalcem pri javnem naročanju. Izbrani ponudnik mora svojemu računu obvezno priložiti račune svojih podizvajalcev, ki jih je predhodno potrdil.
SKRBNIKI POGODBE Skrbnik pogodbe na strani naročnika je ………………………. Skrbnik pogodbe na strani dobavitelja je ……………………………….
Javno odpiranje ponudb Čas Neposredno po izteku roka za oddajo ponudb oz. kot navedeno v obrazcu NMV in Obvestilih o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku, v kolikor bodo objavljena Lokacija informacijski sistem e-JN na spletnem naslovu xxxxx://xxx.xxx.xx, pri objavi tega javnega naročila
ODSTOP OD OKVIRNEGA SPORAZUMA Naročnik je prost zaveze naročanja storitve po tem okvirnem sporazumu, v kolikor nastopijo okoliščine, zaradi katerih bo naročnik odstopil od okvirnega sporazuma. Okoliščine, ki lahko privedejo do odstopa od tega okvirnega sporazuma so zlasti: - neizpolnjevanje pogojev za priznanje sposobnosti v skladu s predpisi, ki urejajo področje javnega naročanja, - prenehanje opravljanja dejavnosti na strani izvajalca, - neustrezno izpolnjevanje določil tega okvirnega sporazuma, - opravljanje storitve, ki ne ustreza dogovorjeni vrsti storitve in kvalitete le-te, - neupoštevanje dogovorjenih cen posamezne vrste storitve po tem okvirnem sporazumu, - samovoljno povišanje cen posamezne vrste storitve po tem okvirnem sporazumu, - nespoštovanje/kršitev določil tega okvirnega sporazuma. Naročnik lahko v primerih iz prejšnjega odstavka odstopi od tega okvirnega sporazuma z odpovednim rokom deset dni, razen v primeru prve, druge, tretje in sedme alineje prvega odstavka tega člena, ko ima naročnik pravico odstopiti od tega okvirnega sporazuma brez odpovednega roka. V primeru neizpolnjevanja določil tega okvirnega sporazuma s strani naročnika, ki se nanaša na plačilo opravljene storitve, ima izvajalec pravico odstopiti od tega okvirnega sporazuma, o čemer mora pisno obvestiti naročnika, in sicer najmanj 15 dni pred nameravanim odstopom. Ne glede na določbe prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena lahko naročnik brez razloga odpove okvirni sporazum z odpovednim rokom štirih mesecev, izvajalec v tem primeru ni upravičen do odškodninskega ali kakršnegakoli drugega zahtevka zoper naročnika. V vseh primerih pošiljanja odstopnih izjav po tem členu, priporočeno po pošti, začne teči odpovedni rok naslednji dan od dneva prejema odstopne izjave. Če odstopne izjave ni mogoče vročiti, šteje, da je bila prejeta petnajsti dan po njenem pošiljanju.